ZAKASNITEV »ČRNE AKCIJE« GLASILO SZDL LJLBLJAMA- BEŽIGRAD —o Letos 73000 kvadratnih metrov asfalta bCakiov V razgovoru ob koncu maja nam je Ivo Poznik, predsednik sveta za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine dejal, da bo vrsta cest in ulic že junija oziroma julija dobila asfaltno preobleko. Ker se to ni v celoti zgodilo, smo ga spet povprašali, kdaj vendarle lahko pričakujemo realizacije letošnjega plana glede asfaltiranja, rekonstrukcije in obnove določenih cest in ulic na območju mestnega dela naše občine. Dejal je: Cena 20 dinarjev — Kakor sem omenil že v prvem razgovoru se nam je postavila po robu vrsta težav birokratske narave, kj pa jih želimo in moramo spričo no vih predpisov spoštovati. Ker Zakaj novi gospodarski ukrepi? Povzetki iz razprave občinskega političnega aktiva Bežigrad, julija. Na nedavnem razgovoru občinskega političnega aktiva, ki so se ga udeležili predsedniki krajevnih odborov, člani izvršnega odbora SZDL, občinskega odbora SZDL, občinskega komiteja ZKS in ZMS ter člani občinskega sindikalnega sveta, so razpravljali o napovedanih gospodarskih ukrepih in med drugim opozorili na nekaj specifičnih posebnosti, ki zadevajo predvsem gospodarstvo naše komune. V kratkem izvlečku iz te razprave smo skušali strniti bistvena mnenja in pripombe. Karakteristično za nas je, da se je nam vedno izplačalo »izvažati« naše ljudi, izvažati naše usluge, našo pamet, kot pa jo prodajati na domačem trgu, kajti pri nas doma je na žalost kotirala bistveno manj.« FRANJO LESJAK: »Ce gre mo grobo skozi podjetja, lab ko hitro ugotovimo, da nas je res preveč, če hočemo govoriti o večji produktivnosti, je nujno, da energično pose žemo v takšne probleme Mnenja sem, da so v naših trgovskih podjetjih in v in dustriji še brezkončne rezer ve. Doseči je tudi treba, da bodo naši izdelki v prvi vrsti kvalitetnejši, da se bo blago na trgu ponujalo samo po sebi. Takrat ne bomo več potrebovali 100.000 trgovskih potnikov ...« JOŽE POGAČNIK; »Če po gledamo socialistične države, ki so skušale na nov način urediti svoje gospodarstvo, vidimo, da pravzaprav še do danes nimajo urejenega tega vprašanja. V Sovjetski zvezi 40 let po revoluciji še vedno razpravljajo, kako naj se meri vrednost, kaj naj se vzame za podlago itd. Za Bežigradom ugotavljamo, da imamo na eni strani predelovalno industrijo, ki so jo pričeli rekonstruirati šele lani in bodo morda letos rekonstrukcije končali. Ta industrija je bila izredno zastarela. Tovarna Tuba, na primer, ima stroje, kupljene na češkem, ki so bili amortizirani že leta 1928, kar pomeni, da so- ti stroji stari več kot 50 let. Jasno je, da s takim strojem ne moremo biti kon kurenčni in ne moremo doseči velike produkcije.« VINKO VRBEC: »Delovni ljudje se sprašujejo glede povišanja cen in zvišanja oseb- BOŽO KOVAČ: Naš gospodarski razvoj je šel tako hitro naprej in družbeno ekonom-SM odnosi so se tako hitro razvijali, da je naš sedanji gospodarski sistem postal *anj močna ovira. Včasih je ®>1 ta sistem potreben. Ena «med neskladnosti, ki jih je Prinesel naš gospodarski raz v°j. je vsekakor zunanjetrgo-'dnski režim in ves sistem gospodarskega sodelovanja v mednarodnem gospodarskem okviru. Naš domači trg je postal premajhen za kakršnokoli sodobnejšo proizvodnjo, za Wako veliko serijo, že za na-S6 Pojme. Tesnejšo povezavo s svetovnim gospodarstvom Pa si je težko zamisliti, dokler pravzaprav niti ne vemo desnične vrednosti blaga, ki 6a izvažamo ali uvažamo. Za življenjski standard si 061 ne bi mogli trditi, da se ni hitro razvijal. Vsi pa ve-Jh°, da smo nemalokrat potrošili veliko tega, kar še nismo ustvarili. Spomnimo se farno velikanskega obsega po-»osniških posojil, negospodarska izplačila osebnih do »odkov, in to neodvisno od Produktivnosti itd. Problemi, nf>LSem navedel — in še *?teri drugi — terjajo, da Postavimo v naši mednarodni žim vi stahilen devizni tein u, fin°ten obračunski tečaj, doni *ti todi enoten jezik za tivn ae° ln svetovno produk-nost dela ter enotna, v šir-.gospodarski prostor po ma!i! a merila za del° d0' »PoLk ini- B°RIS BERCE: Celnto0 vprašanje je izvoz. slovaiUn sistem deviznega po-kia *postal ne samo co-rod n n0 želimo iti v medna- na ovi«6"^0’ amPak POP01 sedim nra', upajmo, da bodo n« RtanjUekrepi lzbol^aH takš- Razgovor z republiško P°slanko Fani Perbil str. 3 CiIj - tudi festivali str. 4 nih dohodkov. Opažam malo panike in mislim, da bo moral politični aktiv o tem spregovoriti. Mnenja sem, da lju dje z malimi zaslužki ne de lajo in ne morejo delati no bene panike, temveč ljudje z večjimi zaslužki. Bomo to znali rešiti v naših organizacijah ali bodo potrebne neke sugestije družbenim organom v kolektivih, da to res nika mor ne pelje, da na primer neki direktor zasluži 300 do 400 tisoč dinarjev, nekje v večjem podjetju pa 150—200 tisoč dinarjev. Resno bo tre ba misliti, kaj bo tu treba narediti.« MARKO KAMENSEK: »Mne nja sem, da bo reforma, ki bo izvedena letos, izredno težka. Težka za vse nas zaradi tega, ker imamo nekaj neugodnih elementov v nacionalnem gospodarstvu prav letos. Druga stvar je število zaposlenih pri nas. Smo dežela z ogromnim številom zaposlenih, posebno še Slovenija. Če se prav spominjam. Je v Sloveniji bilo že 1,9 človeka na eno plačo. Mislim, da se bomo morali Slovenci tudi počasi privaditi, da bomo živeli dva in pol človeka na eno plačo. S tem v zvezi se bo bistveno spremenila struktura osebne potrošnje. Prišlo bo do bistvenih sprememb in mnenja sem, da se bo nekoliko primitivizirala. Sanje človeka tako čez pol leta ne bodo več vrhunski televizor frižider in vrhunski avto, am pak bomo tu šli precej nazaj « DANICA JURKOVIČ: »Mo ramo se zavedati, da višjo produktivnost ne bomo dose gli s to zastarelo mehanlza cijo. Težko je istočasno govo riti o zmanjšanju investicij Dvigali smo osebne dohodke z usmeritvijo, da naj bi bil to stimulans za večjo produktivnost, mnogo bolj kot teh nična produktivnost dela. Pri tem pa vsega tistega, kar smo naredili, sploh nismo prodali ali pa leži v nedokončani pro izvodnji.« BORIS 2IBERT: »Navajeni smo takšne spremembe narediti zelo hitro in čez noč preiti na drugi režim. Toko je bilo z nacionalizacijo, s podražitvijo artiklov široke potrošnje in to smo znali na hitro obrazložiti z usklajevanjem cen. Te obrazložitve so bile včasih dobre in so ljudje kmalu šli mimo tega. Ta sprememba, ki se pripravlja zdaj, pa se javno pripravlja že nekaj tednov. Najprej smo slišali govor tovariša Gligorova in posledica je bila, da že naslednji dan po raznih trgovinah ni bilo moč dobiti določenih stvari. Ljudje so pritisnili tudi v banke, dvigali denar Itd. Mislim, da bi bilo bolje priti med ljudi s toč nimi podatki in rezultati.« Inž. NADA PUPIS: »Postav ija se vprašanje povečanja življenjskih stroškov. Do tega bo verjetno prišlo, četudi še ne vemo, v kakšni višini. Govori se o nadomestilu za podražitev življenjskih stroškov. Ni mi jasno, če smo rekli, da bodo sredstva ostala v enaki višini, le da se bodo pregru pirala Iz kakšnih sredstev bo možno takšno nadomestilo dobiti?« JANEZ 2ELEZNIK: »Mi slim, da Je vsem navzočim znano, da je bilo v zadnjih 30 letih po svetu veliko re form, to je gospodarskih reform, ne le deviznih (Finska. Francija itd.). Mislim, da nam je preko vseh referatov, časopisov itd. sedaj jas na, čista alternativa, ki se zdaj postavlja pred nas: ali v celoti uspeti ali v celoti pogoreti. To je tisti osnovni motiv, zaradi katerega gremo v široko razpravljanje o tem, zato da se ustvari široko razpoloženje in jasna opredeli te v za predvidene ukrepe. Mi slim, da je v tem opravičilo, da ni moč s presenečenji dosegati uspehe, temveč z jasnim, treznim presojanjem, da je takšna reforma s tako ri goroznimi ukrepi nujen in edini izhod iz naše situacije, ki je bila doslej nujna in opravičljiva, da pa nadalje ne moremo več voziti po njenih tirih. Mi smo doslej z našim življenjskim standardom prav gotovo šli daleč naprej od na ših zmogljivosti. To razliko je sedaj treba nadoknaditi « pa se je pot okrog gradbenih dovoljenj, lokacijskih odločb, itd itd., zavlekla bolj kot smo pričakovali, na terenu seveda še ni videti pravega uspeha — asfalta! Toda končno se stvari tudi na terenu vendarle premikajo tako, kot vsi želimo. Rekonstrukcija Podmil-ščakove ulice, ki bo v celoti veljala 50 milijonov din, je v gradnji. Tudi Turnerjevo ulico ob soseski 6 bo vsak čas prekril asfalt. Plan asfaltiranja in rekonstrukcijo cest in ulic bomo v celoti izvedli tako kot sem vam povedal prvikrat. Da pa se ni začelo delati pravočasno, pa je več vzrokov. Eden izmed teh je preskromna zavzetost občinskih uslužbencev, ka go morah poskrbeti za ureditev dokumentacije in vseh formalnosti okrog rekonstrukcije in vzdrževanja cest. Ta pot je Po novih predpisih zelo zapletena in dolgočasna, kar pa nikakor ne opravičuje tako dolgotrajen postopek. V resnici gre za premajhno odgovornost, ki pa je tako ali tako splošno znana. Nihče ni odgovoren V občinski upravi ni prave odgovornosti kadar se lotijo nekega dela, ki ni izključno odvisno od njih. Da pa je to največkrat, mishm ni treba (Nadaljevanje na 3. strani) Za Bežigradom skoraj 5000 avtomobilov str. 6 STANOVANJSKA STOLPNICA V SREDIŠČU OBČINE ob Titovi cesti dobiva dokončiM obliko. Bežigrad iz meseca v mesec dobiva novo mestno podobo. Zbiralnik Al letos končan GLAVNI ZBIRALNI KANAL ZA BEŽIGRADOM A 1 bodo letos zgradili Na sliki: v Grintovški ulici kopljejo za kanal sedem metrov globok jarek. Ježice. Nova mlekarna na Titovi cesti S 1. julijem so na Titovi cesti 71 odprli prenovljeno mlekarno. Novi lokal je sodobno in prijetno urejen-Mlekarna je razdeljena na dv dela. V prvem delu prodajajo mlečne izdelke in kruh, v drugem delu pa je tudi nekaj manjših mizic, kjer gostje lahko dobijo hladen zajtrk. Ce pa bo sanitarna inšpekcija dovolila, bodo v tej mlekarni pripravljali tudi tople malice in kosila. Toplih večerij se jim ne bo izplačalo pripravljati, kar bi morali samo za to delo nastaviti več uslužbencev. Stari lokal je bli že zelo dotrajan. Mlekarna je bila zelo majhna, velikost in lega prodajne mize ni bila primer na in tudi pod Je bil že zelo Izrabljen. Sicer pa imamo v naši občini več mlekarn, od tega je vsaj polovica neprimernih. Zaradi tega so se odločili, da bodo vse te mlekarne postopoma obnovili. M. D. z obrtjo, najprej povsem urejale delovne prostore. Ker pa teh večina prosilcev nima, de lovna inšpekcija tudi ne more izdati potrdil, da so prostori vredu, To pa je velika ovira za izdajo obrtnih dovoljenj. Ovire pri izdaji obrtnih dovoljenj? Vsak mesec zaprosi povprečno po šest občanov za izdajo obrtnega dovoljenja. Pogoj za pridobitev dovoljenja pa je, da prosilec dokaže, da ima ustrezen prostor, kjer bo svojo obrt opravljal. Do sedaj so na inšpekciji dela izdajali potrdila o ustreznosti prostorov čeprav le-ti niso povsem ustrezali higienskim in tehničnim predpisom. Menili so, da bodo obrtniki pač med delom uredili svoje prostore. Pokazalo pa se je prav obratno. Čeprav je inšpekcija točno določila roke, do katerih bi morali obrtniki urediti svoje delovne prostore, večina obrtnikov ni storila ničesar in za higieno in tehnično varnost ne vloži niti dinarja. Novi temeljni zakon o varstvu pri delu pa zahteva, da ima vsakdo, ki bi rad začel je pripravljena prostor odsto- Zbiralni kanal A 1, ki so ga začeli graditi že leta 1959 pri Stadionu s priključkom na osrednji zbiralnik, ki poteka iz Šiške proti Savskemu naselju in naprej v Savo, bodo letos končno na našem območju dogradili do konca — do Ježice. V Grintovški ulici so delavci ponovno zgrabili za lopate. Veliki bager je začel kopati. Kakor nam je povedal Ivo Poznik, predsednik sveta za gradbene in komunalne zadeve pri bežigrajski občinski skupščini, bo letos ta zbiralnik v celoti dograjen. Ta investicija je v mestnem merilu, kar zadeva kanalizacijo, letos na prvem mestu. Mestni svet je tokrat prispeval 80 milijonov din, mestna kanalizacija pa 110 milijonov, kar bo zadostovalo za dograditev kanala do Ježice. Bežigrajska občina je v minulih letih za ta zbiralnik prispevala 220 milijonov din, kar okroglo pomeni (participacija mesta in mestne kanalizacije), da nas bo ta glavni zbiralnik za Bežigradom veljal na okroglo nekaj več kot pol milijarde dinarjev, s tem pa je to vprašanje enkrat za vselej odpravljeno z dnevnega reda. IIMIHI Figa in Štern Nekoč je bilo kopališče. Pa ne samo kopališče, temveč tudi gostišče in »kampišče«. Vse skupaj se je imenovalo REKREACIJSKI CENTER V IZGRADNJI pa menda še ob Savi, da ja ne bi bilo pomote. Vse je padlo v premrzlo vodo. Gostišče je ostalo »kampišče« tudi in kopališče seveda tudi. Gostilna cvete kakor je vreme, »kampišče« prav tako in kopališče nič drugače. No, pa kaj potem? Nič, čisto nič. Zakaj izgubljati besede? Ker je kopališče pri Šternu slej ko prej naredilo v zadnjih desetih letih samo desetletni razvoj (glede na svojo starost) in nič drugega, torej ne moremo pričakovati od njega kaj posebno novega. Toda če bi tako mislili, bi se zmotiU. Da bi »poživili« kopanje — v kolikor sploh pride v poštev — so modri možje organizirali štehvanje. Ce so doslej kopalci imeli Čisto navadno figo od tega kopališča (glej pod sonce in lepo vreme, da o ležalnikih ne govorimo) imajo odslej še eno figo, tokrat za spremembo ali celo dopolnilo — originalno konjsko figo. Da je na kopališkem prostoru na moč umestno prirejati konjske prireditve, čeprav imamo v neposredni bližini hipodrom, mislim ni treba posebej poudarjati. Rekreacijska morala: Ce človek hoče najti dlako v jajcu, jo pač najde. Pika. l|llllll!IIIIIIIIIUIIIHIIII!lll!lll!lll!llllllllll!llllllllin HUIIIII Želite imeti svojo delavnico? Združenje investitorjev naj bi gradilo obrtniški center Se pred reorganizacijo krajevnih skupnosti in servisov, ki so se večji del formirali v samostojna podjetja, so v krajevni skupnosti »Boris Kidrič« razmišljali o gradnji svojega obrtniškega centra. Ker pa je z reorganizacijo servisov ta ideja praktično postala neuresničljiva, ostala pa je lokacija v ta namen, prav tako pa je iz dneva v dan večja potreba po kvalitetnih obrtniških uslugah, odgovorni činitelji razmišljajo! kako bi to idejo vseeno uresničili. Zemljišče, ki je bilo predvideno za servise, obsega 2.000 m? in se nahaja na vzhodni strani poslopja ljubljanske gasilske brigade. Lastnik zemljišča je krajevna skupnost »Boris Kidrič«, ki Kaj bo z vrtovi? Tovarii urednikt uporabnike vrtov ob Stadionu zanima, kakSna uvoda te čaka te vrtove. Tolikokrat, ko-Ukorkrat so bili te prekopani ti vrtovi, menda ni bila te nobena površina v Ljubljani. Prav zadnje čase pa so zopet pričele krožiti govorice o nadaljnji usodi tek površin. Govori se, da bodo vrtove Se prihodnje leto preuredili v zelenico, potem se šiiti, da bodo tu uredili parkirni prostor, drugi spet trdijo, da bodo prek teh vrtov uredili pešpot in tako dalje. Vse bi nas zanimalo, kakšna bo usoda vrtov m res bi nas veselilo, da M dobili obvestilo pravočasno. Izognimo se stari navadi, da obveščamo zadnji čas, ali pa celo takrat, ko je že prepozno. V. S., KOROŠKA UL. Kruh pod pultom Tovariš urednik, moje vprašanje ne bo dolgo, vendar menim, da bi odgovor zanimal večino prebivalcev krajevne skupnosti Stadion, vsaj večino gospodinj. Zanima me, kako je mogoče, da v pekarni na križišču Posavskega uiice in Titove ceste ni moč dobiti kruha. V mislih imam dvoktlske štruce črnega domačega kruha, ki ga menda vozijo v to prodajalno kruha iz Šentjakoba. Sama sem doživeta, da je avtomobil pripeljal doc polni košari tega krstita, ki ga gospodinje najraje kupujejo, ena košara pa je romala pod prodajno mizo. Sene, ki čakajo tudi po uro in še več na ta kruh. na strehi pokritega prostora, da ne omenjam tudi neslanih in često opolzkih pripomb, ki žal predstavljajo sestavni del »Žargona* deta naše mladine. V Nižini je postaja milice in uprava lana bi res lahko zaprosita službujočega milični te, da bi napravil red in omogoča nam, ki smo prišli v letni kino samo zaradi filma, da si v miru ogledamo film, ki ga predvajajo tudi nam. B. S., TITOVA C. pnajo pri taki prodaji kaj ma- m v . . telovadnica - dobile. Res bi me veselilo, če bi lahko izvedela, za koga so vse tiste štruce pod prodajno mizo? B. S., TITOVA C. Kino ali džungla Tovariš urednik, v veliko zabavo mi je ogled filmov, ki jih predvajajo v Ljubljani. Posebno sem vesel, ko prično vrteti filme tudi v letnem kinu Bežigrad, saj človek mnogo raje sedi na svežem zraku, kol pa da N se paril « zatohlih dvoranah. Izredno pa me moti obnašanje mladine v letnem lanu. Človek res ne ve ali naj gre aU ne, posebno če je na sporeau »kavbojka* ali kriminalka. Mladina podivja in ni miru tudi pred tistimi na ograji in kje si? Tovariš urednik, šolsko leto je končano. Dijaki so se razkropili po domovih in odšli na počitnice. Na-skakali se bodo, da bo veselje. Toda čez dobra dva meseca se bo začela šola. In kaj bo s telovadnico v Savskem naselju? Vem, da je sedaj težko govoriti o telovadnici, ko zmanjkuje denarja celo za osebne prejemke prosvetnih delavcev. Vemo pa, da je odstotek otrok, ki imajo različne okvare zaradi premajhnega gibanja vse večji in večji. Mi bodo otroci tudi v novem šolskem letu te vedno telovadili po hodnikih šole Borisa Kidriča, telovadni učili’. I ji pa jih bodo mirili, da ne bodo motili postita v razredih A. Z. Savsko naselje piti za gradnjo obrtniškega centra. Prvi načrti za takšen center so sicer že pripravljeni in bi morda lahko služili kot zasnova novega centra, ki pa bo seveda odvisen od želja in zahtev združenja investitorjev — družbenih ali privatnih. Po že obstoječem načrtu bi se tod dalo zgraditi ve čdelavnic. (kleparskih, av-tcličarskih, mehaničnih ali podobnih). Teren zarodi velikega zbiralnika, k! se nadaljuje piroU Savskemu naselju namreč ni primeren za težjo gradnjo. Okvirni načrt predvideva 60 metrov dolgo In 15 metrov Široko montažno halo na betonskih stebrih, ki Id Jo gradili v etapah (po potrebi), njeno notranjost pa bi lahko poljubno predelili s stenami In pregradami glede na zahteve in želje posameznih obrtnikov — Interesentov. dede na potrebe Beti-grajčanov M semkaj vsekakor sodil mehantčnoklepar-ski-avtoličarski center ali kaj podobnega. To bi bila po tem načrtu pritlična stavba, poljubno predeljena z notranjimi element!, primerna praktično za vsako obrt. Po mnenju odgovornih čl-nlteljev, ki skrbe za razvoj obrti na območju naše občine, naj bi bil Investitor tega obrtniškega centra privatni sektor, skrb za oblikovanje konzorcija ali združenje investitorjev pa bo prevzel Zavod za gospodarjenje s stanovanji tn poslovnimi prostori v Vojkovi ulici 1. Vat privatni ali družbeni interesenti, ki bi kot Investitorji želeli sodelovati pri realizaciji te zamisli, naj zc javijo na ta naslov (Tov. Jože Cr-nugelj), da M formirali gradbeni odbor tn speljali to za moteno gradnjo. Del sredstev za gradnjo bo prispevala tudi občina oziroma bi poskrbela za ugodna dolgoročna posojila. Pri tem gre torej za čimbolj pametno združevanje sredstev privatnih obrtnikov, ki na ta način lahko pridejo do svojih poslovnih in delovnih prostorov, s čimer bi občutno zamašili vrzel, ki zija v prenekaterih obrtih na območju naše občine. Po okvirnih predračunih bi takšna montažna hala za novi obrtniški center v zastavljenih okvirih — dolžina 60 in širina 15 metrov — veljala okrog 60 do 70 milijonov dinarjev. Na razpolago je torej urbanistično urejeno zemljišče z namensko odobreno lokacijo (!), treba je le še oblikovati združenje investitorjev in Izoblikovati fiziognomijo bodočega centra. Prt tem gre predvsem za njegovo naravo: kak- šne obrti naj bi na osnovi pristopnih članov v to združenje našle v njem svoj prostor glede na zahteve in želje Interesentov ter detajlnih načrtov za gradnjo centra bo šele moč pripraviti tudi finančni delež posameznikov, ki bo tako ali tako odvisen od obsega njihovih želja (velikost delavnice ali prostorov) itd. Nova koristna pobuda je pred nami. Vsekakor zasluži tehtnega premisleka. Prihodnje leto 40 000 prebivalcev? V začetku juDja je bilo za Bežigradom prijavljenih 37 tisoč 307 stalnih prebivalcev. Zraven tega je že približno 8.000 začasno prijavljenih-Med stalno pri javljenimi ja 18.310 moških in 18.897 žensk- vi .-.is:^ Na osnovi ponudb ae bo potem lahki) oblikoval ta obrtniški center, ki ima zaradi fe urejenih komunalnih naprav — voda, elektrika, kanalizacija — Izredno ugodne pogoje aa hibo. ceneno in ne SOSEKA 6 OB TITOVI CESTI nasproti bencinske črp«11^ dobiva končno obliko. Le kako bo z garažami za tiste-jih še nimajo, sc bije ogorčena bitka, da ali ne, kot kakšni televizijski oddaji. POGOVOR Z REPUBLIŠKO POSLANKO FANI PERBIL MED TEMELJNIMI NALOGAMI POSLANCA-STIKI Z ODBORNKI Ob zadnjih volitvah v republiško skupščino so Bežigrajčani zaupali svoje zastopstvo Fani Perbilovi, učiteljici iz Dola. V relativno kratkem času je že več ko desetkrat sedla v poslansko klop in po svoji vesti, znanju in prepričanju sodelovala v bogatih skupščinskih razpravah. V kratkem pomenku je za »Zbor občanov« med drugim povedala: »Republiška skupščina je torum, ki obravnava tako široke zadeve, da so problemi manjših skupnosti, če niso ne vem kako pomembni, premajhni, da bi jih bilo vredno sprožati na republiški skupšč-ni. Seveda pa s tem nočem reči, da ni problemov v majhnih teritorialnih enotah, ki jih ne bi bilo vredno temeljito obravnavati tudi na takem nivoju. Toda če bi vsak poslanec načel razpravo o majhnih, za njegovo področje sicer pomembnih stvareh, na republiški skupščini ne bi prišli nikamor.« — Koliko je republiški poslanec zaposlen z delom v skupščini in v odborih? »Ne bi rada pretiravala, vendar si še zdaleč nisem predstavljala, da bo toliko temeljitega dela. Zadnje čase so sklici vse bolj pogosti, za razpravo pa je potrebno prebrati na kupe gradiva. Ker sem še mlada poslanka, moram včasih nekatere stvari prebrati tudi dvakrat, saj mi vsa področja, o katerih razpravljamo na skupščini, niso enako in dovolj znana. Velikokrat se znajdem v veliki stiski s časom, vendar mi je doslej še vedno uspelo, da sem uskladila poklicno delo s častno funkcijo poslanca.« — Ali kljub temu, da ste kot republiška poslanka povsem zaposleni, še vedno poučujete? »Letos sem še poučevala, prav tako želim poučevati tudi v prihodnjem šolskem letu. Po štirih letih se mi bo poslanski mandat iztekel, spet bom le učiteljica in nič več poslanka. Težko bi nadoknadila vse zamujeno, če štiri leta ne bi poučevala. In poučevanje je poklic, ki ga imam rada, zato se bom trudila, da bom tudi v prihodnjem letu učila. Vendar pa si želim nekoliko manj dela v šoli.« — Občani pogosto ugotavljajo, da imajo republiški po- slanci in seveda tudi zvezni poslanci vse premalo stika z občani in da jih ni niti na pomembnejše seje občinske skupščine. Kaj vi menite o tem? »Verjetno si večina občanov niti ne predstavlja, kako naporno je biti poslanec. Ne samo, da je treba ure in ure presedeti na sejah, še več ur je treba presedeti ob gradivu. Za vsako razpravo posebej se je treba temeljito pripraviti, posebej še takrat, kadar nameravaš aktivno poseči v razgovor. Treba je zbirati dodatno gradivo in se v celoti posvetiti skupščinskemu delu. /.godilo se mi je, da je bila seja odbora isti dan kot je bila seja občinske skupščine, pogosto pa sem tudi tako utrujena, da ne pridem na seje občinske skupščine. Vendar pa bo jeseni, ko bom že bolj domača v republiški skupščini in mi bo potrebno manj priprav, lažje prihajala na seje občinske skupščine. Se vedno menim, da je stik poslanca z občinskimi odborniki ena med temeljnimi nalogami poslanca.« — Kakšna je po Vašem me-nju razlika med občinsko in republiško skupščino? »Razprave so v republiški skupščini bolj pripravljene. Ne zgodi se, da bi kdo posegel v razpravo, ne da bi bil o stvari, o kateri govori, po-polnoma na jasnem in ne da bi razpolagal s popolnoma točnimi podatki. Izražanje je v republiški skupščini dosti bolj precizno, manj pa je spontanih in nepripravljenih diskusij. Zato so seje republiške skupščine bolj umirjene, manj »vroče«. .. J. V. ( ZBOR OBČANOV | | glasilo občinskega g odbora SZDL Ljubil Ijana-Bežigrad. Izha-1 ja vsak mesec. Ure-B ja uredniški odbor: | Miran Blaha fpred-! sednik), Janez Vin-či) za Bežigradom ne da samo nimajo avtomobilov in garaž, temveč preprosto žive v barakah... In, kadar si slučajno delimo razna posojila, po kakršnikoli liniji že, najsibo po uradnih in namenskih natečajih ali pa samo po prednatečajih, morda V® hi bilo slabo, da za tako početje vedo vsi; lastniki “dmž in vikendov, pa tudi barakarji, mar ne, to-^rtSi! . N. LAPAJNE d* UhSL40 bi ^ tja, kjer jih zares potrebujejo? Po tol •“govorni vsaj akrijejo, če JH. ie zares ni mogoče uporabiti. *JUj ASFALT TUDI V TOMAČEVEM — Od Savske ceste skozi Tomačevo in Stožice do Titove ceste je zdaj sklenjen asfaltni krog. Zakasnitev „črne akcije" NADALJEVANJE S 1. STR. posebej poudarjati. Stvari se odvijajo po načelih stroge administracije, kar pomeni, da uradniki drug na drugega čakajo. Novi predpisi za gradnje postavljajo pred njih vr sto formalnosti, ki so zveza ne s težavami in kompUkaci jami. Na občini ni bilo nekoga, k; bi vse te niti povezal in skupaj z zavodom za urejanje zemljišč pognal papirje in dokumentacijo naprej tako kot bi bilo treba. Preko sveta javnosti sva se potem za to zavzela s tovarišem Luke žičem in sedaj končno lahko pričakujemo, da ne bo več za sto jev. Kako izgleda to delo? V planu javne razsvetljave imamo, na primer, okrepitev vr- ste svetlobnih teles v 20 ulicah. Gre za tipičen primer nepotrebne birokratske poti. Zavod za urejanje zemljišč mora za vsako ulico posebej vložiti posebno prošnjo, da dobi dovoljenje za okrepitev razsvetljave na tej in tej ulici. Določen oddelek na občini mora potem za vsako ulico posebej izdati posebno odredbo. Ta birokratska pot vzame lep čas, pa čeprav gre v resnici samo za montažo nekaj več svetlobnih teles v omrežju že osvetljene ulice! Tb mora razdražiti še tako mirnega človeka, mar ne!? No, sicer smo pa te stvari sedaj korenito razčistili. Za razsvetljavo je vse urejeno, za kanalizacijo tudi, na vrsti so le še ceste in ulice. BimiEevu, Podmiiščako-va. Bežigrajsko... Dimičevo ulico bodo začeli vsak čas pripravljati za asfaltno obdelavo, prav tako so že začeli pripravljati Podmil-ščakovo, pa tudi Bežigrajska je tik pred zdajci. Hodniki ob Janševi in Parmovi so v delu. Potem so tu še Kurilni-ška, Ulica Prvoborcev, Komar nova, Godeževa, Turnerjeva. . skratka vse, ki po letošnjem planu pridejo v poštev za rekonstrukcijo ali asfaltno obdelavo IVO POZNIK, predsednik svete sa gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine. Letos besno tako asfaltirali 73,625 kvadratnih metrov naših cest in ulic s povprečno širino sedmih metrov, dalje bomo položili 5.000 me trov novega osnovnega kana lizacijskega omrežja, 1.500 metrov osnovnih vodovodnih cevi in 276 novih svetlobnih teles. Razen tega bo v celoti dograjen zbiralnik Al, kakor smo napovedali spomladi. Torej vse tiste ulice in ceste, ki naj bi bile asfaltira ne pretežno junija in julija, kakor smo napovedali, bodo doživele svoj asfaltni dan mo »ec dni kasneje, vse ostale zahtevnejše (rekonstrukcija) pa najkasneje do jeseni oziroma do konca leta. ASFALTNA BIROKRACIJA Denar za asfaltiranje po planu določenih cest in ulic imamo, toda luknje ha njih slej ko prej kažejo, da nekaj ni čisto v redu. »Kdaj bi že lahko vse asfaltirali, kakor smo se namenili, glede na dolžino vrvi, ki jo premoremo, toda novi predpisi!« tarna prekaljeni bi rok tatič. Novi predpisi zahtevajo popolno dokumentacijo, na kilograme papirja, štampiljk in podpisov, potem šele lahko začnemo. In prav je tako! Izkušnje s črnimi gradnjami so nas preveč veljale, da bi še naprej lahko vozili po starih kolovozih. »Lepo in prav, da tako mislite!« je takoj ZA naš presvetli Birokratič, toda zato bomo porabili dvakrat toliko časa. Papirji gor, papirji dol, kompetence na levo, kompetence na desno, potrditev, odobritev, ogled, dovoljenje, pristanek, lokacija, popravek... Seveda mojster birokratič kot navaden občan tudi preko lukenj, kotanj in luž vsak dan priplava v službo, pa vmes kolne in se priduša nad novimi predpisi, ki zahtevajo vse ali pa pravijo — nič. Toda kakor hitro sedi za svojo pisalno mizo, »odbije« svojo nalogo, potem pa čaka, na višjo in nižjo jnštanco, da reče svoj da ali ne, potem pa spet mimo spi v topli zavesti, da je »po svojih močeh« naredil vse, kar se peč zaradi novih predpisov narediti da. »Ha, ha, ha,« je nekoč »dejal« neki načelnik, ki je »deloval« v isti smeri. Važno je torej, da za svojo plačo odbiješ svojo nalogo — v okviru kompetenc, vse ostalo pa te nič ne briga In, če vsi delamo tako, potem je seveda formalnim obveznostim zadoščeno, stvari pa se premikajo naprej s polževo hitrostjo. Nekako tako je z bežigrajskimi ulicami in cestami in asfaltiranjem. Kdo bo »vrgel« na papir končni podpis? Zato pa raje papirji sem in tja, štampiljke gor in dol, saj gre vse tako ali tako v rok službe, ki se ponavadi konča ob dveh! Zmeraj se pač mora nekdo najti, ki da svoj končni DA, ki za nekaj odgovarja. In, če gre za kolektivno odgovornost, se mora pač vsakdo za sebe potruditi, da vsaj tisti svoj del kompetence ekspedi-tivno žene naprej, ne samo za plačo, temveč tudi za določen delež odgovornosti do svojega dela. Kaj nam koristijo vse reorganizacije občinske uprave, če pa ni praktičnega efekta od takšnih sprememb? Ali je res vseeno, da navadni občan in Birokratič mesec dlje plezata po luknjah do svojega stanovanja? Časi črnih gradenj so menda skoraj minili!? Ker doslej nismo čakali na terenu (črne gradnje), sedaj čakamo drug na drugega za pisalnimi mizami. »Ha, ha, ha,« je še enkrat dejal tisti načelnik, ki k sreči m več načelnik! Kdo ve, če pravzaprav ni imel tudi nekaj prav!? N. LAPAJNE Na Črnučah so peli pionirski zbori V BEŽIGRAJSKI »SVOBODI« BRNIJO KAMERE .%■ CILJ - TUDI FESTIVALI Gostibomo kuhali NAPOTKI ZA TURISTI gONO Pod gesiom »Mladina slavi« so v nedeljo 23- maja v za družnem domu na Črnučah nastopili pionirski pevski zbori osnovnih šol bežigrajske občine Nastopili so pevski zbori osnovne šole »Danile Kumar« iz Stožic, »Borisa Kidriča« iz Savskega naselja, »Viteza Ravbarja« iz Dola, »Mirana Jarca«, osnovne šo le z Ježice ter »Maksa Pe čar j a« in PDF »Svobode« s Črnuč, z recitacijami pa so se predstavili dijaki bežigrajske I. gimnazije, sodelovala pa je tudi Glasbena šola »Franca Šturma.« Učenci osnovnih šol so se pod vodstvom svojih profesorjev predstavili z narodnimi, partizanskimi in umetnimi pesmimi, njihovo petje pa so številni poslušalci nagra- Občni zbor - jeseni Datum občnega zbora-bežigrajske Zveze kultur no-prosvetnih organizacij, ki bi moral biti že maja v stavbi občinskega sveta v Smoletovi ulici, so prestavili na jesen v mesec september ali oktober. Za poznejši datum so se odločili zato, ker so prav takrat pred dvajseti mi leti v naši občini zače le z delom kulturno prosvetne organizacije, V o pravičilo te dokaj prepričljive prestavitve datuma občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij navaja tudi slovesnejšo prireditev ob priliki jubilejnega občnega zbora, ki naj bi bil v Festivalni dvorani. Ob tej priliki bodo jz daU tudi almanah o delu kulturno-prosvetnili orga nizacij v povojnih letih. V almanahu bo kronološko zajeto delo posameznih kulturno prosvetnih društev razen tega pa tudi najpomembnejši uspehi jn težave društev v dvajsetih letih. Svoj prostor bo našlo tudi kulturno-prosvet no delovanje posameznih delov bežigrajske občine med NOB! Almanah bodo izdali kot brošuro večjega formata, obsegal pa bo približno 50 strani. B. S. dih s toplim aplavzom. V os-viru praznovanja dneva mladosti je bila črnuška prireditev med najlepšimi, saj so se vsi nastopajoči skrbno pripravili, čeprav revija pevskih zborov (na srečo) ni bila tekmovanje. Preseneča pa dejstvo, da so se revije pevskih zborov na Črnučah udeležile vse osnovne šole iz Bežigrada razen osnovne šole iz Šentjakoba in osnovne šole »Dr. Vita Kraigherja« Medtem ko prvim lahkr izostanek oprostimo (šola je po številu učencev zelo majhna, razen tega pa je bilo prav v tistem času več otrok bolnih), pa odsotnosti šole »Dr. Vita Kraigherja« ni mogoče opravičeva ti. šola, ki pod svojo streho združuje veliko število otrok (včasih sta bili tam celo dve osnovni šoli), bi lahko imela pevski zbor, pa čeprav ne bi bil ne vem kako sijajen. Filmska sekcija se ponaša z lepimi uspehi V enem letu, odkar pri bežigrajski Zvezi kul-turno-prosvetnih organizacij deluje filmska sekcija, so člani sekcije dosegli nekaj lepih uspehov. Doslej so večino denarja, ki so ga prejeli, namenili za nabavo najrazličnejših snemalnih kamer, kinoprojektorjev in laboratorijske opreme, v prihodnjih letih pa bodo posvetili največ skrbi in dali največ denarja za filmski trak. Člani in vodstvo filmske sekcije se namreč dobro zavedajo, da je edini resnični napredek le v nenehni vaji in rutiniranem rokovanju s kamero. Prav zato tudi večkrat mesečno prirejajo najrazličnejša predavanje, kjer predavatelji seznanjajo člane kluba predvsem s praktičnimi ali bolje rečeno tehničnimi stranmi filmske umetnosti. Nika-koir pa ne moremo reči, da 1 Kaj res ni prostora za mladino? I Nič kaj navdušeni niso v Savskem naselju, če slišijo, da naj bi imela mladina v domu družbenih organizacij plesne vaje in kinematografske predstave. Občinski svet Zveze kul-turno-prosvetnih organizacij pa si že dve leti prizadeva, da bi odprl vrata doma družbenih organizacij v Savskem naselju tudi kulturno-prosvetnim dejavnostim in mladini Gre za filmske predstave, od letošnjega februarja pa imajo v načrtu tudi teden ske plesne vaje in so ' aav zali stike s Plesno ne zo Slavku i-. Toda bodimo pošteni in priznajmo! V zadnjih dveh letih so bile v domu družbenih organizacij v Savskem naselju tri kinematografske predstave. Vsakokrat je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička, tako da precej mladincev in mladink sploh ni moglo vanjo. Toda borna številka treh predstav ne gre na račun občinskega sveta ZKPO, pač pa na račun nekaterih, ki menijo, da je dom družbenih organizacij namenjen le sestankom m bifeju In po pojmovanju teh pa za plesne vaje v domu sploh m prostora. — Plesne vaje! Kakšno pohujšanje! Le čemu tako nasprotovanje? Saj gre le za plesni pouk pod vodstvom plesnih učiteljev, gre za kulturno zabavo in družabno vzgojo mladine. In gotovo je bolje, da bomo mladega človeka našli na plesišču ali na kinematografski predstavi v domu družbenih organizacij, kot pa da bi ga iskalj na krivih poteh, kamor se bo zatekel, če mu ne bomo nič nudili. -fd 10. JUBILEJNO STEHVANJE SODČEK JE DOLGO KLJUBOVAL MOČNIM UDAR CEM — Prosvetno društvo Savlje-Kleče je letos že desetič priredilo tradicionalni koroški narodni običaj — štehvanje. V nedeljo 11. julija so na kopališču ob Savi močni fantje iz Savelj in Kleč na konjih s težkimi kiji udrihali po štebku, ki predstavlja turško glavo- Prosvetno društvo Savlje-Kleče, ki je tradicionalno folklorno prireditev pripravilo letos že desetič, je štehvanje hotelo uprizoriti že prejšnjo nedeljo, toda štehvovce je zmotil dež. Med enajstimi fanti se je najbolj izkazal Janez Preset-nik Iz Kleč, ki je zbral 113 točk. Takoj za njim se je uvrstil Stane Kermavner, ki je le za točko slabše jezdil in udarjal, tretji pa je bil Janez Ramovž. štebek je uspelo razbiti Franciju Škrlju, ki pa se je kljub temu uvrstil šele na četrto mesto. Na prireditvi, ki sl jo Je ogledalo več kot 500 gledalcev — domačinov, domačih In tujih turistov ter kopalcev, Je folklorna skupina prosvetnega društva Savlje-Kleče prikazala tudi več ljudskih koroških plesov (med njimi svatbeni rej in svatbeno polko), saj je sicer štehvanje koroški narodni običaj iz časov, ko so se naši predniki v Ziljski dolini borili proti Turkom. Nedeljski štebek Je bil zelo žilav in Je fantom šele v 10 krogu uspelo vezi tako raz majati, da ga je Škrlj končno sesul. Zanimivo folklorno prireditev — štehvanje si prizadeva prosvetno društvo Savlje — Kleče ponoviti še na vinskem sejmu letos. —nc se mladi filmarji zanimajo za film le enostransko. Vsekakor se bodo v prihodnjih mesecih morali še temeljito spoprijeti z filmsko teorijo, saj je želja vseh članov, da bi v nekaj letih lahko s svo-Jimi filmj sodelovali tudi na festivalih kratkometražnih filmov. Na rednih sestankih, ki jih imajo v Smoletovi ulici vsako sredo, najprej razpravlja jo o dosedanjem in bodočem delu, o realizaciji filmov, ki jih bodo posneli v kratkem, potem pa gledajo izdelke čla nov sekcije in jih živahno komentirajo. Sicer pa so člani filmske sekcije po novem letu izdela ii že prometno-vzgojni Igrani film »Uroš, ne tako«, po na ročilu sveta za šolstvo občin, ske skupščine Bežigrad. Film traja 20 minut, posnet Je na 16 milimetrski trak v črno beli tehniki. Letos so posneli na 16 milimetrski trak tudi filmsko reportažo o litijskem karnevalu za litijsko turistič no društvo. Film Je ozvočen In v barvah, traja pa 20 minut. Letos so dokončali tudi barvni 8-milimetrski film o podjetju »Dinos« ter doslej najdaljši igrani film »Vredno je živeti« po naročilu Zavoda za rehabilitacijo, ki traja 40 minut; filmsko barvno repor taio »Rokovnjači« so naredili za turistično društvo Lukovi-oo. Posneli so še beli film »Nikoli več« o taborišču Da chau in čmobeli film o Kon fe renči jugoslovanskih mest na gospodarskem razstavi-šču Razen filma o umetniku Slavku Pengovu bodo letos izdelali 16 milimetrski film o Ljubljanici, kritičen zapis o zapuščenem pokopališču slovenskih literarnih umetni, kov »Navje«, izdelali pa so tudi igrani čmo-beJi zvočni film »Kdo je kriv«, ki govori o mladostnih prestopnikih, ki se polaščajo tujih motor nih vozil. Film je posnet na 16 milimetrskem traku in traja tričetrt ure. Od 40 članov filmske sek olje, se jih dobra polovica redno udeležuje sestankov ob sredah zvečer, obenem pa pridobljeno znanje že posredujejo naprej. Tako so že ustanovili filmsko sekcijo na osnovni šoli »Dr. Vita Kraigherja«, ki jo vodi eden izmed članov kluba. Letos bo filmska sekcija pripravila tudi več predstav po društvih. S tako propagandno dejavnostjo bodo nedvomno še razširili krog ljubiteljev film. ske umetnosti in pritegnili še več mladine v svoj filmski krožek. Sajovic Soba je pripravljen* počili so vam, da dobite jutri že prvega 8® povedni ste in skrbi vas, kakšen bo in k®1 J! nervozen nergač ali miren in vljuden, ^ ali inozemec, bo samo prenočeval ali , L ,.s*;0 drugih uslug itd. Nič strahu! Mal0!pravilen odnos, pravšna mera vljudne®] služnosti ter čisti računi, pa bo šlo. Da, čisti računi za vse df ? ^ obračunu. Pri obeh datne, plačljive in 2 ^ Upoštevajte poleg strani izvedljive usluge, nPr' stroškov (živila, delno alf morda celodnev®] jn,,-*atereSakoh gomva prehrano, kar je iz določen® ^ravo obrokov), svoje razlogove često utemedj*® amortizacijo. V po- turistt £ zvezek V -te skrb marsikaterega — dieta, odpor do branite tudi raču- rodnih« restavracijskih je®; ‘blagajniške bloke. Tonih listov, želja po dom*0 ejT lahko ugotovili re-hrani, lov za narodnimi & a .,2?''av^e:ne cene ozd-cialitetami. če zmorete ih ‘0Cno obračunali, voljni opraviti take usto^ kulturno) Prijet se jih lotite načrtno m pripravlje. sl>od:u'no 0 ^ta posoda in je- Dogovorite se z gostom d“rodJe, je bolj važno vrsti obroka (samo zaju*' ura«ocen material; pra pranje in urejena prehrana) času in po«*»r ,,, so osnovni željah, sestavite jedilnike •_ prijetno okolje: svet uho: v glavnem bodo a okusno o- rabni za drugo, tretjo in IrrJf1‘a jedilnica, jedUni daljnje izmene, če bosteJ! j f lahko tudi na ve-najdljivo spreminjali obro»» Ii na balkonu, zava-s sezonsko zelenjavo ^ ^ sif: 1)16(1 sončno pripe-jem). terasi. Skrbno pri- Plačilo uredite po preot9 miza: zapisujte vse MODERNE SANITARIJE ZA KAMPING OB SAVI so 1 številni šotori modernih nomadov dokazujejo, da je ta čimi in tujimi gosti, zato bi vsekakor kazalo, da bi V T0N0SI SO USTANOVILI DRAMSKO SKUPINO Plodno sodelovanje v Savljah 0plSUJTE! Poizkus se je posrečil! V Savljah ljubijo gledališče, Tonosa pa je ustanovila delavno dramsko skupino, ki obeta, da bo uprizorila še marsikatero gledališko delo, pri katerem se bodo Saveljčani pa tudi drugi prijetno zabavali. Zakaj v Savljah si želijo veselih, preprostih iger in tudi drugje se navdušujejo nad takšnimi kulturnimi prireditvami. Menda v vsej občini za ustanovitev dramske skupine v delovni organizaciji ni bilo ugodnejših pogojev- Namesto večnih »težkih pogojev« je duhovni oče dramske skupine, uslužbenec Tonose Roman Novell!, naletel na polno razumevanje vodstva in organizacije v Tonosi, ki so priskočili na pomoč finančno, Prosvetnega društva Savlje-Kleče, ki je posodilo dvorano in opremo, delavcev v Tonosi, ki se želijo poiskusiti na odrskih deskah in hvaležnega občinstva, ki je na dosedanjih dveh predstavah napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Toda ugodni pogoji prav nič ne zmanjšujejo deleža Romana Novellija in tovarišev, ki so sl za premiero Izbrali Stevensovo delo »Zakonski vrtiljak«. Roman Novell!, ki se sicer z amaterskim gledališčem v obrobnih mestnih predelih bežigrajske občine ukvarja že 10 let, je po poklicu barvar, svoj čas pa Je izredno študiral akademijo za Igralsko umetnost In uspešno končal prvi letnik. Zal ni nadaljeval, toda gledališkega znanja si Je pridobil dovolj, da z uspehom vodi skupino. Sam pravi, da Je bil »Zakonski vrtiljak« precej trd oreh, saj teža cele veseloigre temelji le na štirih Igralcih, ki so se zato uprizoritev morali pripravljati polnih sedem tednov. Razen režije sl Je No-veUl izbral tudi eno izmed štirih vlog, ostale pa razdelil tekstilnim tehnikom Tonose Sonji Luzar, Veri Kapele ter Vladimirju Lebanu. Tehniško ekipo pa sestavlja pet »Top-sovlh« fantov. Sredi aprila je bila v Ijah premiera, naslednji pa ponovitev. Obakrat J® v Savljah praznik. ^ ^10 * doč, kakšno publiko i'1'^ Savljah, se tudi Pr°sr4 društvo SavljeKleče 0 pomišljalo divakrat jgV* kinematografske V naslednjih dneh seJ®^^] skn skupina Tonose na gostovanje po krajih. V Škofji loW- *fj# Dobravi, Polzeli in V so poželi prav tako 0jl® peh kot doma. Z ”^„1 I® vrtiljakom« bodo iese.^c tovali še na Vrhniki, ^ In na Rakeku. Naslednja Igra, 1(1 tffr» previjajo no bo veseK**^ set garnitura (praktična za pranje, ne vairuje dovolj poli tirane mize. če pogrnemo s prtom, pregmemo mizo najprej s podlogo to polsti alj moltona, kair prepreči ropot pri postavljanju posode na mizo, ščiti mizno ploščo in preprečuje premikanje prta. Pomagamo pa si tudi s kocem. Središče pogrinjka je plitev krožnik in na njem globok krožnik. Levo od krožnika položimo po vrsti, kakor jih bomo uporabljali, desertne vilice za začetno jed, vilice za ribo in navadne vilice; desno desertni nož za začetno jed, žlico, nož za ribo in navadni nož. Konci ročajev jedilnega pribora naj bodo 1 cm oddaljeni od roba mize, rezila noW so obrnjena proti krožniku. Za krožnikom je žlička in pribor za sadje, ročaji so obrnjeni proti desni. Najbližje krožniku je orodje, ki ga u-porabljamo nazadnje. Kozar-ci stoje desno od pogrinjka, krožnik in skodelica za kompot ali solato pa levo. Zganjen prtič je lahko na krožniku ali na levi strani krožnika, poleg jedilnega orodja. Ne pozabite na vrč z vodo, solnico in cvetje, ki naj bo v nizki vaza. Serviramo z leve proti desni, z desne pa jemljemo z mize rabljeno posodo. Gost želi samo zajtrk če gost želi samo zajtrk, moramo računati, da naj zajtrk vsebuje 20«/0 dnevnih potreb. Naše navade glede zajtrkov so zelo slabe: v naglici in morda celo stoje popijemo kavo, čaj ah mleko. Skoraj gotovo bo imel vaš gost boljšo navado, vzel si bo čas za izdatnejši zajtrk in želel kriti potrebe do opoldanskega obroka, da bo zmogel dopoldanski napor pri ogledu krajevnih znamenitosti ali izletu v okolico. Upoštevajte njegove navade: gnjat, opečena slanina, sadni sok, sadje, ovseni kosmiči, jajce, čaj, kava, mleko, kruh, prepečenec, surovo maslo, džem itd. Z našimi domačimi kašami, močniki, usukanoj ali žganci boste tovimo in zadovoljivo nadomestili razne kašaste jedi iz industrijsko obdelanih žitaric, ki so v navadi pri nekaterih narodih. Če želi gost zajtrk v sobo, ne nosite krožnikov in skodelic v rokah, temveč si preskrbite dovolj velik pladenj. Dietna prehrana Za razne bolezni so različne diete in ne morete poznati vseh. V glavnem vam bo gost povedal kaj sme jesti in kaj ne sme, če seveda ne bo voljan »grešiti« Pri dietni prehrani Pa je prav tako važen celoten jedilnik kot priprava posameznih jedi. Zato sl pomagajte z brošurami o dietni prehrani, ki jih je izdal Zavod za napredek gospodinjstva. Domača hrana Domačo hrano, narodne specialitete, boste prav lahko vključili v jedilnike; razne obare (ljubljanska, kurja, rajželjčeva, kunčja) z ajdovimi žganci, kislo zelje s kranjsko klobaso, pečenico, krvavico, polenovko, dolenjske kepe, svinjska rebrca, žhn-krofi (idrijski, koroški, krompirjevi, mesni itd.), štruklji (ajdovi, jabolčni, medeni, orehovi, pehtranovi, skutni, kobariški, svatovski, ljubljanski), gibanice, pogače, zhvanke, saj jih je za celo knjigo (»Slovenske narodne jedi«), če se boste torej odločili tudi za tovrstne usluge, bodite natančni, skrbni in iznajdljivi. IDA MARINČIČ VINSKI SEJEM NA GR: Razstavljale! z vseh kontinentov Za 11 mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih so-wkov in opreme, ki bo od 27 avgusta do 5. septembra na Gospodarskem razstavišču, so proizvajalci iz 26 držav prijavili doslej že več kot 1.000 vzorcev. Največ vzorcev za vinski sejem so poslali iz zvezne republike Nemčije, precej pa jih je tudi iz Avstralije, Bolgarije, Romunije, Nove Zelandije itd. Vzorce vin, žganih pijač in sadnih sokov so pričeli ocenjevati že ta mesec. Komisijo sestavljajo ugledni strokovnjaki iz ZDA, Francije, Italije in drugih dežel. Na ploščadi pred razstavnimi prostori na Gospodarskem razstavišču bo tudi letos vrsta domačih vinogradniških podjetij postregla obiskovalcem s priznanimi vini in domačimi specialitetami. NAROČITE ZBOR OBČANOV! HO-RUK BEŽIGRAJSKIH BRIGADIRJEV — V nedeljo 11. julija zjutraj je odpotovala XXI. MDB Ane Ziherl na delovno akcijo »Sava 65« Zagreb. Brigado sestavlja 80 brigadirjev iz Most in Bežigrada. Na prvi brigadni konferenci, ki je bila tik pred odhodom, so brigadirji izvolili štab brigade in komandanta brigade. Komandant bo dijak I. gimnazije Kosta Bizjak. Brigada ho gradila nasip na desnem bregu Save. V Zagrebu bo ostala do 8. avgusta, ko jo bo zamenjala brigada iz občine Center. Kdo bo zaprl „Tavčarjev dvor?“ Gostišče Tavčarjev dvor je na taki prometni točki, da pade v oči vsem, ki se peljejo s štajerske proti Ljubljani. Vendar pa je — na žalost — to gostišče tako slabo urejeno, da kliče po tem, da ga sanitarna inšpekcija zapre. Predvsem Je nemogoča kuhinja, v kateri pa skuhajo dnevno na desetine in desetine obrokov. 'če bi bila tako neurejena gostilna kjerkoli drugje, bi jo po vsej verjetnosti že zdavnaj zaprli. Ker pa je na prometni točki, inšpektorji niso izdali odločbe, da bi lokal za prli. Vendar to ni prav. Če gostinski prostori ne odgovarjajo, bi jih morali inšpektorji ne glede na to, kje so, zapreti. Preglede pa bi morali seveda opraviti v začetku leta, ko se da do turistične sezone že marsikatera pomanjkljivost odpraviti. Ugotavljati napake na pomlad in potem ugotoviti, da Je treba gostišče zapreti — je dokaj nesmiselno In kočljivo. Mar naj tuji turist zato, da bo imela gostilna rentabilen račun, je jedi, pripravljene v kuhinji, ki bi jo morali zaradi higienske neurejenosti zapreti? Uspehi ob zaključku šolskega leta Uspehi na bežigrajskih osnovnih šolah so bili v II. polletju znatno boljši, kar moremo pripisati tudi dopolnilnemu pouku, ki so ga v drugem polletju uvedli na vseh pri matematiki (122), francoščini (73) m angleščini (70). Na gimnaziji Je uspešno zaključilo razred 75 odstotkov dijakov. V primerjavi s prvim polletjem je uspeh za vnih šolah za slabše 10 odstotkov boljši. zdelalo % Osnovne šole I. polletje II. polletje Vita Kraigherja 72,44 88,74 Mirana Jarca 80,60 91,90 Borisa Kidriča 73,17 92,22 Danile Kumar 78,16 87,85 Ježica 92,60 samo niž. r. 95,50 Maksa Pečarja 73,50 80,00 Šentjakob 89,70 samo niž. r. 93,10 Dod 78,00 ni podatkov učence, kar pomaga zlasti v višjih razredih pri matematiki in angleščini. Za ta pouk je občina predvidela posebna sredstva in s tem omogočila šolam redno delo s slabšimi učenci, ki dostikrat ne morejo zadovoljivo slediti pouku. Po uspehu so najboljši 4. razredi, kjer Je Izdelalo 90 odstotkov učencev. Največ negativnih ocen je bilo Gaudeamus igitur... Na bežigrajski g&nnaziji je letos 199 dijakov in dijakinj zaključilo šolanje. Na maturi jih je 37 doseglo odličen uspeh. 59 je bilo prav dobrih, 64 dobrih in 21 zadostnih. Popravne tepite ima 18 maturantov, padel pa ni nihče. Uspeh je vsekakor dober, saj so na maturi zahtevali boljše in preciznejše znanje kot prejšnja leta. PRIHODNJA ŠTEVILKA ZBORA OBČANOV V SEPTEMBRU °lski PTT center: 3000 prostovoljnih delovnih ur za igrišče Cvetna letoma je bilo okolje šolskega ptt centra še kolektiv zanernarjeno. Danes Je v ponos vsakemu članu tega odboji. a‘. *>u^&>bo so zamenjala modema igrišča za košarko, d Ost ‘n “hali rokomet. Znoj in lopate so nadomestile ra- ki dijaki 6' ® P°nosom in navdušenjem pripovedujejo dijaki ^ klovni6: nega boja. UprteorM i-"' Poldeta Bibiča ,>ri lo kami stojim«. pa tema te narodnu^^jo mil SMJJ1II1«. « - V tej igri nasteP" ^ število ljudi. moral dobro dvajset® ^ to sam ne bom , je dejal Roman koncu najinega ra7+>rsi*\ drugi Igri, ki jo b0 2« skupina pripravila vember. . kako so pod vodstvom tovariša Zdešarja dosegli ^bnolt .SaIskom letu 1963-64 so sklenili pogodbo s Krajevno 0koii šoj Boris Kidrič, da sami uredijo zelenice in poti ravni poslopja. V 640 delovnih urah so vsa ta dela 'ti s° jjh 111 Pfejeli od Krajevne skupnosti 150.000 dinarjev, 2 Porabili pri ustanovitvi športnega kluba. fltnlca^fjan''em športnih igrišč so nadaljevali tudi med po-^ je v io,r9 fantw m deklet se Je odpovedalo delu počitnic ^teriaia ” Urah odvozilo in splaniralo okoli 600 kub. metrov i« letos spomladi so opravili še okoli 1700 i k- hietrr«1 Ur' H^^vosili so 580 kub. metrov gramoza, 170 7* ^iontlravT droblienca. vgradili robnike, asfaltirali igrišča n°'ihih ur • naPrave. Vsega skupaj so opravili 3678 prosto-e Biharjev vrednot}811 so, da so ustvarili za več kot 3 milijo- Wel<^ante>r, l6 ^ rezultat velikih naporov in tesnega ^ Primer v uv CeV s Pr°resors!tim kadrom. Hkrati pa je °kkega dela. opravljenega z minimalnimi sredstvi. bežigrajska magistrala danes — bežigrajska magistrala danes Panorama Titove ceste Bežigrajska magistrala — Titova cesta — je morda med najširšimi cestami v Ljubljani, kljub temu pa s prometnim režimom na tej cesti ne moremo biti zadovoljni. Smešno se sicer sliši, toda na poti nam je asfaltirani pas od Dimičeve ulice do Buškega carja. Pa še z nečim ne moremo biti zadovoljni. Skoraj vsa križišča na Titovi cesti so brez ustreznih prometnih znakov, ki bi vozniku na stranski cesti • Tu smo v ozkem grlu. Od Ruskega carja pa do Črnuškega mostu so prometne prilike nevzdržne. Cestišče je sicer letos dobilo novo asfaltno prevleko, manjka pa še vse ostalo. Cesta je skoraj enkrat ožja, na dobrih šestih metrih pa se drenjajo avto bu,sč, tovornjaki, trolejbusi, osebni avtomotCM, motorji, mopedi, kolesarji in seveda tudi pešci. Se sreča, da na tem odseku ne beležimo vsak teden vsaj enega mrtvega. Samo poglejte rob, ki se je naredil ob asfaltu! Voziti se s kolesom je res smrtno nevarno. Samo pomislite, kako je poleti, ko kolesarji pritisnejo k Savi. Izogniti se nevarnosti ne bi bilo tako drago. Treba bi bilo samo odstraniti obcestne kamne in utrditi rob ob cesti in s tenko plastjo asfalta b) dobili lepo kolesarsko stezo. Denar in spet denar ... — V tem ozkem grlu so še drug pasti za kolesarje, pešce, mopediste ..? napovedali križišče s cesto, ki ima prednost. Kakšna je Titova cesta danes in kakšna bo v prihodnjih letih, o tem smo se pomenili z referentom oddelka za notranje zadeve občinske skupščine Bežigrad Karlam Kumšetom. — Da ne bomo postavljali najprej standardnega vprašanja — kaj je slabega, nam prosim povejte, s katerim odsekom Titove ceste ste najbolj zadovoljni? 0 Vprašanje je skoraj odveč. Z odsekom od podvoza pri Bavarskem dvoru pa do zadnjega semaforja na križišču s Topniško cesto, skoraj nimamo skrbi. Skoraj pravim zato, ker še vedno čakamo, kdaj se bo našel denar, da bomo lahko uredili že planirano križišče Titove in Linhartove ceste, ki bo prestavljena tako, da bo tvorila z ulico Bežigrad in Titovo cesto pravokotno kri- dnevu našteli nekaj več kot 8.000 motornih vozil. Cesta je dovolj široka, da zmore ves promet in res ni nobene škode, če se mora počasnejše vozilo za kratek čas umakniti hitrejšemu na asfaltira ni pas. — Denimo, da sva prišla do Lampiča. Pa se za hip u-staviva pri kolesarjih. Ce sem prav razumel, so vam prav oni na poti, da na Titovi cesti nista označena dva pasova? • So in niso. Niso nam napoti toliko časa, dokler se ne odločimo za dva pasova v vsako smer. Takrat bomo primorani utrditi pas za po- • Kolikor hočete. Samo oglejte si obračališče trolejbusa na Ježici. S prebodom za pešce še nismo rešili vsega. ( — Skočimo naprej po štajerski vpadnici. 0 Cestišče skozi Črnuče je in ni urejeno. Najnevarnejši prehod za pešce je pred Zadružnim domom na Črnučah. Tudi tega mislimo zavarovati s svetlobnim zna kom. Tu so še kolesarske sie. ze itd. — Da se povrnemo malo nazaj. Kako daleč pa je z -rekonstrukcijo Titove ceste na Ježici? 0 Odsek od Ruskega carja do Črnuškega mostu naj bi šel po novi trasi. Svoje prste ima vmes denar ki ga nikoli ni dovolj. Letos ne bo nič, morda bodo to cesto u-redili v prihodnjih letih. — Po dolgem in počez smo prekrižarili »bežigrajsko magistralo«. Zanimalo nas bi ,kaj menite o varnosti na vsej dolžini Titove ceste? # V bežigrajski občini imajo registriranih 4.780 motornih vozil. Letos so registrirali 750 novih avtomobilov in motociklov. Eno vozilo odpade na vsakih 8 prebivalcev. Približno 6.000 Bežigraj-čanov ima vozniško dovoljenje. žišče. Sedanje križišče z Linhartovo cesto je samo začasno, kdaj pa se bomo lahko zapeljali skozi novo križišče, res ne vem povedati. Mislim, da sem s tem odgovoril že na vaše naslednje vprašanje. —- Uganili ste. Prosim vas, potujmo naprej proti seve- 0 Od zadnjega semaforja je vse cestišče tlakovano do Dimičeve ulice in tu je cesta že enopasovna. Na isti širini ceste smo torej izgubili pas za počasnejša vozila. Od Dimičeve ulice pa do Ruskega carja imamo na obeh straneh dobre tri metre široko asfaltirano stezo. Zakaj tudi tu nimamo dveh pasov v obe smeri? Veste, cestni ustroj pod asfaltno prevleko ne bi zdržal počasnejših vozil, med katerimi je največ težkih tovornjakov, saj bi cesto prej kot v treh letih uničili. Za kolesarje je pot vsekakor preširoka, toda če označimo pas za kolesarje, smo v stiski s prostorom za ostala dva pasova. In kot rečeno, tudi ustroj desnega pasu za počasna vozila ne bi prenesel takih obremenitev. Menim, da za sedanji promet na štajerski vpadnici to 8e ni tako kritično. Ob štetju v minulem letu so tu v enem časnejša vozila, za kolesarje pa bi po mojem mnenju prav lahko našli prostor na pločniku, ki je vzdolž vse trase dovolj širok. — Bi se odpeljali dalje? 0 S cesto, razen omenjenih problemov, nimamo novih težav vse do križišča z Omahnovo ulico. Prehodi in ostale obeležbe na cesti so narejene, omenim pa naj ve-Hko pomanjkljivost domala vseh križišč. Redkokje boste na stranskih cestah naš.i prometni znak, Id napoveduje križišče s prednostno cesto. To je velika in zelo ne varna' pomanjkljivost, toda takih znakov manjka skoraj petdeset, postavitev vsakega pa velja skoraj trideset tisočakov. Smo pred križiščem z O-mahnovo ulico, kjer je obe ležen prehod za pešce. V bližini je osnovna šola in mno-go otrok prečka tu Titovo cesto. Naše opozorilo bo verjetno rodilo sadove, saj pričakujemo, da bodo kmalu postavili na tem križišču svetlobni znak, ki bo voznike opozarjal na prehod za pešce. To bo verjetno preprečilo marsikatero nesrečo. — Hiša naproti Ruskega carja nekam preveč sfi na cesto? 0 Mislim, da je cestišče primerno za hitrost, ki jo predpisuje novi zvezni zakon o varnosti prometa. Postavili smo tudi znake za omejitev hitrosti. Hitrost v smeri do križišča s Topniško ulico urejuje »zeleni val«. Takoj za semaforjem smo omejili hitrost v skladu z zakonom na 60 km na uro, pri vhodu v »ozko grlo« na Ježici pa na 40 kilometrov na uro. — Ali je na Titovi cesti ve-11ko prometnih nesreč? 0 Lani jih je bilo nekaj več kot sto, največ na križišču s Topniško ulico (31), precej pa tudi na križišču z Linhartovo cesto (24) in v »ozkem grlu« na Ježici (20). Skupno smo lani zabeležili na tej cesti eno nesrečo s smrtnim izidom, 10 ljudi pa je bilo huje in 13 laže ran jev nih. Vzrok je v glavnem nedisciplina in prehitra vožnja. Samo poglejte, kako dn vijo nekateri po cesti. Milič nlk ni vsemogočen In ne moremo si vtepsti v glavo, da s tako vožnjo nosimo na prodaj tudi svojo glavo, če že na tujo ne mislimo. — Pa morda še eno vprašanje: so stroški za vzdrževanje ceste veliki? 0 Verjetno mislite na jame v cestišču, ki so redna posledica zime. Stroškov za popravilo ni malo, pa vendar jih je precej manj, kot na drugih cestah. Tlakovano cestišče je zelo odporno, pa tudi cesta je bila grajena zelo solidno. Kolikor pokvari zima, lahko pred turistično sezono popravimo. Toliko do nar ja se vedno najde. V. SMOLE KRIŽIŠČE TITOVE IN LINHARTOVE CESTE je zaključek najlepše urejenega dela bežigrajske magistrale. NA KRIŽIŠČU Z OMAHNOVO ULICO v Stožicah bodo postavili svetlobni signal Prehod za pešce je označen, semafor pa naj bi opozarjal voznike na večjo previdnost, saj prečka tamkaj cesto mnogo šolskih otrok. OZKO GRLO — Odsek Titove ceste od Ruskega carja skozi Ježico sodi med bolj neurejene odseke zvezne ceste štev. 10 od avstrijske do italijanske nieJ®- NEVARNA STRMINA — Klanec na Ježici brez pločnikov in kolesarske ste*® m, še zlasti v poletnih mesecih, ko množice kolesarjev hitijo na Savo, poln nevaf1*^ pasti za voznike in pešce. KOŠARKA Mladinke Ježice: 5. mesto v SRS košarkarskem bilo »Prijetno presenečen sem...44 Razgovor z novim sekretarjem občinske zveze za telesno kulturo Janezom Pavčičem Vse «fji razmah telrsoc kultu f« v naši občini je že zdavnaj pre-š«! okvire povsem amaterskega de- la in potreba po stalnem sekretarja J1* občinski zvezi za telesno kul-'ura je bila vse večja. Na razpis ?bčinske zveze se je 'kot prvi prijavil naš mani dolgoletni vrhunski športnik, atlet in smučar Janez ravčič in s 1. junijem tudi nastopil službo. Pustili smo ga, da se S V’*10 "Udomačil«, kar mu seveda ul kilo težko in po prvem meseca “Jrgovega dela na naši občinski smo ga povabili ua kratek ru^ovor. Kakšni so vaši vtisi sedaj ste ie mesec dni tu pri ^ in kakšno je vaše mne-o telesni kulturi v naši občini? O Ker stanujem že od MS9. leta *a Bežigradom, mi vBlesna kultura v nmšj občini n' neznanka, vendar mo raJn priznati, da sem bil ob Pnhodu, ko sem se malo bo-Of seznanil z delom |n sla-"jem na t*-m področju zelo Prijetno presenečen. Kot rta Jberoma »star« športnik in sj>ortni delavec sem prepottv '!** dosti krajev, toda menim ste za Bežigradom ubrali pravilno pot, ko ste oprijeli smeri: tdesnn **RJjo v šole in podjetja. Nemogoče je pričakovmU, da ""do osnovne telesno-vzgojne ®rg nizacije odigrale v celoti fr *11 “»»ovilo nalogo — te-*?n>> »»rajati človeka od pio “•rja do starejšega član«, kaj M društva in klubi so več ali rddaj specializirani za posa |nc*ne panoge. Predvsem šo-** Pa je tista, ki mora dati ^uvno telesno izobrazbo o rokom, naši mladini, m da •Jvvati pa je treba s tem v r^Jtejih. kjer se mladina ^končani šoli zaposli. Za “gradom je bilo v tej 7?*er» dosti storjenega in tu-v Prihodnje se nam odpi ** »e lepše perspektive. Se » i■? *>“do morali vključiti ^ tell^ »""Mo drugi at«), ,kot “* primer zdrav' 2®: ^“istvo, .sindikati in Cii,. ,množične organiza-SoČvu4 u‘,COTa zmogljivost j" «» njegovo san,,, * stvar »** !■ ■“ tum xveze »a telesno kul ^ »e m to-tfei„ »"turo v naši občini **e» finančnih sred bi* priJl^0*^ »»«»»«*- čajnv ki o tem odlo. * "oezni, ni malo in bo Ker V občini nima ^®iveč uspehov s,r*lce »Tabora« ^»1’llg^,* *?«— Kdko jo mm-v^: > vTrm škmikih oklo Pr*v w „ Š^r^rsrsv ^■Ssvss-sse ^b .rT ^ "daltaon, (ml JULIj mo visoko kvalitetnih športnikov ali klubov ki bi imeli prevelike apetite po denarju, sem prepričan, da bodo ta sredstva padla na rodovitna tla in da bodo naši občani to tudi občutili. Pri sredstvih pa pogrešam vsaj manjši znesek za gradnjo manjšega športnega objekta in pa sredstva za vzdrževanje in adaptacijo že obstoječih objektov, ker so nekateri v precej rev nem stanju. Število prebival- smuča in plava, kajti samo tako bomo obdržali našo mladino zdravo, fizično in umsko sposobno za visoke do, sežke, ko bodo prišlj na delovna mesta. Seveda pa tudi starejši ne smemo zanemari, ti telesne vzgoje, kajti le gš banje, telesna vzgoja v p ra vem pomenu besede, nas bo ohranila krepke in sposobne opravljati svoje dolžnosti do visoke starosti. Med najboljšim: v Sloveniji Odbor za jugoslovanske športne igre pri zvezi za telesno kulturo Slovenije je razdelil nagrade in priznanja najboljšim občinskim zvezam za telesno kulturo, kjer so v preteklem razdobju napravili največ pri razvoju telesne kulture. Bežigrajska zveza za telesno kulturo je med desetimi najboljšimi v Sloveniji in je prejela posebno diplomo. Na republiškem prvenstvu za mladinke, ki je bilo 26. in Z1?, junija v Mariboru, so se igralke Partizana Ježice uvrstile na 5. mesto. Letošnje republiško prvenstvo Je pokazalo, da so nekateri klubi le pristopili k resnemu delu z ženskimi ekipami. Plod teh prizade* vanj je bil viden na vseh tekmah mariborskega turnirja, ki je bil gotovo najbolj kvaliteten do sedaj. Mnogo je k temu pripomoglo to, da so tudi letos smele nastopati igralke, ki nastopajo kot mladinke v članskih ekipah. Ekipa TVD Partizan Ježica je v konkurenci devetih ekip zasedla peto mesto. Ker Je ekipa zelo mlada (nastopile so tri mladinke in devet pionirk) predstavlja peto mesto velik uspeh. Ekipo je sestavljalo 6 igralk članske ekipe in 6 igralk mladinske ekipe. Čeprav je na letošnjem prvenstvu glavno breme ležalo še na igralkah članske ekipe, so mladinke na tekmah z lažjimi nasprotniki dokazale, da poznajo že mnoge skrivnosti košarkarske igre, manjka pa Jim izkušenosti, ki na tekmovanjih odloča. Ker bodo vse igralke še tri leta nastopale v mladinski konkurenci, bodo z marljivimi treningi lahko dosegle še večje uspehe kot letos. Najboljša igralka in najuspešnejša strelka ježiške ekipe na turnirju v Mariboru je bila Neva Podreka, poleg nje pa so se odlikovale še Dunja Bogunič, Vida Oven in Nada Mavec. Sicer pa so za barve Ježice nastopale: Neva Podreka, Nada Mavec, Dunja Bogunič, Vida Oven, Sonja Plevnik, Olga Levstek, Marija Oven, Marica Bencek, Mija 2ust, Olga Kušar, Marjeta Lupše, Majda Hrovat in Sonja Zatler. Rezultati tekem: Triglav : Ježica 57:11, Ježica : Slovan II 38:19, Ježica : Olimpija 36:32, Jesenice : Ježica 35:24. Mednarodna lekma Ježica : GAK 40:37 Gledalci, igralke in prizadevni funkcionarji Partizana na Ježici so zadovoljni zapuščali igrišče po prvi mednarodni leknii s štajerskim prvakom ekipo GAK iz Gradca. Gledalci so uživali v zanimivi iu vseskozi enakovredni borbi, igralke so bile vesele prve mednarodne zmage, funkcionarji pa zadovoljni, ko jim jc popolnoma uspela do sedaj najbolj privlačna prireditev na Ježici. Domačim igralkam se je poznalo, da doživljajo mednarodni krst. Začele so zelo nervozno, poleg tega pa jim je na začetku zaradi močn?. ga vetra zatajilo glavno orožje — strel od daleč, gostje pa so jim vsilile svoj počasen način igranja. V drugem delu igre so domače igralke pričele igrati mnogo hitreje in prednost gostij ne samo izenačile, temveč pridobile tudi nekaj točk prednosti. Vodstvo so obdržale do konca in si priborile zasluženo zmago. Najboljše igralke domače ekipe so bile Meta Kovič, Dunja Bogunič in Neva Podreka. Pri gostjah pa jc bila najboljša večkratna avstrijska državna reprezentantka Bouvier. JEŽICA: KOVIC 14, SUBELJ 4, STRAŽIŠAR, M. OVEN 6. BOGU* NIC 8, PLEVNIK, PODREKA 6, HVASTJA, KUŠAR. GAK: BOUVIER 12, JENTL 13, KLFENT, HARING 2, ARENBER-GER 3, ULLY 7, ZETIINER, BRU-MER, SCHLAMHOFER. 20 let športa na Ježici Pred nedavnim je TVD Partizan Ježica izdal lično brošuro z naslovom »20 let športa na Ježici,« kjer je opisana bogata športna preteklost Ježice. Brošura je zelo lepo in smotrno urejena ter opremljena s fotografijami. Opisuje delovanje posameznih športnih zvrsti, v katerih je v letih od 1945 do 1965 delovala mladina tega področja. V brošuri so omenjeni številni posamezniki in ekipe, ki so v tem obdobju uspešno nastopali v ožji domovini, pa tudi v inozemstvu, saj so se udeležili številnih državnih prvenstev in celo svetovnega prvenstva. Na vseh tekmovanjih so častno zastopali barve Ježice- JANEZ PAVČIČ siva pri nas za Bežigradom hitro narašča, z objekti pa smo precej za ostalimi občinami. K Ažurne vanja aa razvoj telesne kulture je na občini dovolj. Tako predsednik občinske skupščine in drugi odločujoči ljudje, gledajo na raavoj telesne kulture povsem pravilno, strinjajo se S koncepcijo naše zveze za telesno kulturo da je treba telesno vzgojo posredovati naši mladini in vsem našim občanom, da je treba gojiti prvenstveno osnovno in množično telesno vzgojno dejavnost. iz te pa naj rastejo vrhunski posamezniki in moštva. Nasprotujejo pa kakršnikoli umetni, prisilni tvorbi raznih moštev, aa dosego r» znKatov za vsako ceno. Omeniti moram tudi funkcionarje zvene in predvsem predsednika Silva Čebulja. To mo izredno delavni, strokovno vsestransko razgledani ter pri svojem težkem In odgovornem dein složni Ijndje. Ob takšnih ljudeh ne bo težko delati, seveda pa se bom moral kar potruditi, da bom opravičil njihova pričakovn-Uja. — Kaj priporočate bralcem »Zboru občanov«? 0 Vsi naj bi dokončno c razumevanjem gledali na telesno kulturo In telesno vzgojo in ie-to nehali mešati s kvalitetnim športom. Danes stremimo zlasti za tem. da svoje otroke vzgajamo umsko tu smo vsi ponosni, če naš otrok zna dva tuja jezika ali pa je odličen matematik. Premalokrat pa pri tem pomudimo, da naš otrok teles oo ni dovolj razvit (n ds mn ■mtda vsa učenost nikdar ne bo koristila, ker mn to ne bo dopuščalo njegovo revno telesno stanje. Dajmo našim otrokom, naši mladini čfan reč gibanja v svečam okolju (ne v telovadnicah) |n telrs-nih vaj. otrok naj teče. sk» če, naj ae igra z žago, naj Kolesarska dirka v Dolu Krajevni odbor ZB Dol bo priredil 18. julija a ostalimi organizacijami v Dolu proslavo 20. letnice osvoboditve združeno z razvitjem prapora. Na sporedu bo tudi zanimiva kolesarska dirka za »Memorial Partizan Dol organiziral štafeto od smučarske koče nad Zaborštom, kjer je bila med vojno partizanska javka Pod Jožeta Zajca«. Start (in cilj) bo pri zadružnem domu, borom do prireditvenega pro- oran V« r'. k 1 ^ 4 .. v... i 1J ^ ___1 1 ki c«f/vwn v'>rtrr/~v«-va£ate*sv f/Jranrt T'VrO • kolesarji pa se bodo potlej spustili po novi asfaltirani zasavski cesti iz Dola do vasi Ribče in nazaj do Črnuč ter zopet na cilj v Dol. Dirka bo odslej vsako leto v spomin na predvojnega kolesarja in partizana Jožeta Zajca iz Vidma psi Dolu. Pred vojno je bik) v Dolu precej kolesarjev, ki so imeli sprva svoje društvo v Beri če vem, imenovalo pa se je KD Bistrica. Pozneje so vsi skupaj nastopali aa KD Zarja v Polju, nato p« so posamezni dirkači nastopali za KD Ljubljanico, Savo In Hermes. Poleg Zajca, ki Je najdlje zdržal za krmilom, so iz Dola in Beličevega takrat dirkali še Špenko, Zupančič, Grad, Bregar, Ogrin, Loboda, Jagodic, Velepec in oba Jermana. Po osvoboditvi je domači Partizan skušal nadaljevati tradicijo v tem športu, ven- dar je v tem le delno uspeval, predvsem zaredi slabe ceste, dragih koles In pa orientacije na druge športne panoge. Z novo zasavsko cesto se tudi tej panogi odpira perspektiva, zlasti še, ko jo bodo podaljšali do revirjev. Letošnja dirka naj bi bila torej prva večja prireditev v tem smislu. Postala naj bi tradicionalna In če bo le mogoče v prihodnje tudi več etapna- KO ZB Dol je podaril za zmagovalca prehodni pokal. Vsi ostali najbolje uvrščeni dirkači pa bodo pre-H diplome in praktična darila. Dirka bo veljala hkrati tudi za prvenstvo občine Bežigrad. Mimo kolesarske dirke bo Bežigrajska na vrhu tekmeca V medobčinski (nekdanji okraj* ni) koSarkarski ligi članskih moštev sta na vrhu razpredelnice bežigrajski ekipi Stadion in Partizan Ježica. Oboji računajo, dn se bodo uvrstili v II. republiško ligo. To tudi zaslužijo, saj so igralci obeh moštev pokazali precej košarkarskih veščin. Posebno zanimivi sta bili tekmi med Stadionom in Ježico. Na Ježici so za las zmagali domačini 40:39, v povratni tekmi pa so zmagali košarkarji Stadiona 51:36. Moštvo Stadiona je za zdaj tudi na čelu razpredelnice. STADION JEŽICA ŠENTVID PKK 5 1 397:235 10 5 1 313:237 10 2 4 212:276 4 0 6 192:366 0 štora, nogometno tekmo Dol: Dolsko (v nedeljo ob 13 url) in taborni ogenj prav tako pri smuč. koči na predvečer prireditev I. JERMAN Priznanja požrtvovalnim telesno-kultur-nim delavcem Nr radnji seji upravnega odbora občin«k*! zveae m. telesno kulturo so razdelili tudi diplome, ki jih Je podelila nekdanja okrajna zveza za telesno kulturo. Priznanja za zasluge pri razvoju športa v nekdanjem ljubljanskem okraju so dobili: Silvo Čebulj (občinska zveza za telesno kulturo), Slivo Gombač (Športno društvo Zarja), Jože Jerman (Partizan Dol), Zvone Kunstelj (Strelska družina Tabor), Lovro Močnik (Partizan Ježica), Janez Pavčič (občinska sveta), Filip Štucin (Partizan Ježica) in Vinko Žitnik (občiniika zveza za telesno kulturo). Med organizacijami pa so podelili diplomo In plaketo društvu Partizan Iz Dola. Uspeli nastop v Mostah Ko je meščanski Partizan priredil akademijo v počastitev 20. obletnice osvoboditve, so tudi letos povabili telovadce bežigrajskega Partizana, s katerm že nekaj let uspešno sodelujejo- Letošnje bežigrajsko zastopstvo je bilo prav številno, saj so sodelovali člani in mladinci, ki so nastopili na treh orodjih mladinke pa so pokazale svoje znanje na divovišinski bradlji in v parterju. Vsi so za svoje vaje poželi obilo aplavza. Ob koncu se je Beži-grajčanom za uspeli nastop zahvalil predsednik domačega Partizana in jih povabil na izlet v Kranjsko goro. G. S. 11.000 tekmovalcev na šolskih športnih igrah Na zaključni prireditvi, ki jo je pripravila občinska zveza za telesno kulturo, so razdelili nagrade in priznanja šolam, ki so tekmovale v počastitev 20. obletnice osvoboditve in dneva mladosti. Nastopilo je vsega 211 ekip osnovnih šol in 150 ekip srednjih šoL Vsak učenec je nastopil približno dvakrat, srednješolci pa po trikrat. V celotnem tekmovanju so bile najuspešnejše šole dr. Vita Kraigherja in Danile Kumar (Stožice), pri srednjih šolah pa Iskra in Center strokovnih šol. Množično zastavljeno delo na bežigrajskih šolah je vsekakor pravilna pot pri usmerjanju mladine in njeni vzgoji, zlasti še ker so se posebno na nekaterih šolah za tekmova-pripravljali. Vrstni red — osnovne šole: 1. Danile Kumar Stožice, 2. dr. Vita Kraigherja, 3. Mirana Jarca, 4. Borisa Kidriča, 5. Maksa Pečarja Črnuče, 6. Dol. Šole II. stopnje — mladinci: 1. Iskra, 2. Center strokovnih šol, 3. Gradbeni šolski center, 4. PTT šolski center, 5. Gimnazija. Mladinke: 1. Center strokovnih šol, 2. Gimnazija, 3. PTT šolski center. MLADE ŠAHI STKE SPET NAJBOLJŠE V SLOVENIJI — Na republiškem šahovskem prvenstvu osnovnih šol je letos spet zmagala pri starejših pionirkah ekipa osnovne šole Danile Kumar iz Stožic, pri starejših pionirjih pa ekipa osnovne šole Boris Kidrič is Savskega naselja. Predsednik bežigrajske občinske skupščine Jože Pogačnik je čestital zmagovalcem in jim izročil darila občinske skupščine PO BURNIH RAZPRAVAH, SKLEPIH IH PRIPOROČILIH ODBORNIKI 80 IMELI PRAV Odnos »Agrokombinat« - proizvajalec: Ljubljanč an - potrošnik razčiščen Sredi marca letos je uprava ljubljanskega »Agrokombinata« vsem petim ljubljanskim občinskim skupščinam dostavila poročilo o bilanci podjetja za poslovno leto 1964 in poleg obvestilo, da na podlagi dogovora in sporazuma s predsedniki občinskih skupščin pokrijejo poslovno izgubo iz leta 1964 v znesku 362,957.153 din in razliko v ceni mleka iz leta 1963 v znesku 162,679.227 din, kar je skupaj 525,636.380 din. Navedeni znesek naj bi pokril 50% republiški sklad skupnih rezerv preko občinskih skladov skupnih rezerv. Priložen je bil tudi razdelilnik rezerv. Priložen je bil tudi razdelilnik, koliko naj bi prispevale posamezne občine, naša bežigrajska npr. 50 milijonov din, ki je bil sestavljen po kriteriju potrošnje proizvodov »Agrokombinata« na področju posamezne občine Skoraj polovico izgube kombinata odpade na Mesno industrijo Zalog in obrat Maloprodaja. K njihovi izgubi so v znatni meri prispevale neurejene cene mesa ter nizke marže, prav tako pa tudi zastarelost opreme v obratu za predelavo, preširok asortiment proizvodnje in razdrobljenost prodajne mreže. Natančnejšo analizo vzrokov izgub v Mesni industriji pa omogoča pomanjkljiva knjigovodska evidenca, ker niso imeli obratnega knjigovodst Zanimivo je, da so bile seje vseh petih ljubljanskih občinskih skupščin skoraj v istem času in da so odborniki vseh petih skupščin, vključno z matično občino Moste-Poije, po žolčni in ostri kritični razpravi odklonili pokritje izgube. Ko je za naslednje seje uprava »Agrokombinata« odbornikom preskrbela dodatna poročila je na sejah odgovarjal na vprašanja to pojasnjeval predstavnik »Agrokombinata«. Odborniki so pristali na plačilo, toda z odločnim dostavkom, da je to poslednjič. Kaj je odbornike motilo in jih tako hudo vrglo s tira? Da dogovor samih predsednikov še ne more biti obveza za skupščino; da je »Agrokombinat« zahtevaj kritje poslovne izgube, ni pa skupščine obvestil, kaj in koliko Je ukrenil že sam kolektiv za saniranje slabega stanja; da so razen perutninske proizvodnje nerentabilne vse dejavnosti » naj plačajo ljubljanske skupščine izgubo celo družbene prehrane za delavce podjetja; da je izredno veliko število administrativnega kadra, številna uprava, slaba organizacija dela, slabo gospodarjenje itd. itd Odborniki so pokazali Še na veliko konkretnih slabosti, med katerimi so bili tudi za lase privlečene in nad polovico takšnih za katere ne more odgovarjati »Agrokombinat«, ampak so to slabosti jugoslovanskega kmetijstva. Toda naj bo tako ali tako; žolčne, ostre, kritične, pa tudi krivične obtožbe odbornikov so ime le izredno pozitivne posledice. Sam kolektiv Je odločno začel čistiti svoje vrste in napake, z istim namenom pa se Je sprožilo kolesje aparata do republiške skupščine, ki je v »Agrokombinat« poslal komisijo poslancev, nato pa je v prisotnosti te komisije, predstavnikov »Agrokombinata« in predsednikov vseh petih ljubljanskih občinskih skupščin, razpravljala o tem še komisija za družbeni nadzor republiške skupščine. Povzetek ugotovitev »Agrokombinat« Je v letu 1964 razpolagal s 11.450 milijoni din aktivnih osnovnih sredstev in 3.616 milijonov din obratnih sredstev. V vseh dejavnostih kombinata Je bilo v tem letu povprečno zaposlenih 2.115 ljudi. V letu 1964 je podjetje med drugim proizvedlo: 3.279 ton žita, 6,8^7.000 litrov mleka, 3.858 ton pitanega goveda, 2.681 ton prašičev, 1.035 ton perutnine, 6,483.000 jajc, 6.784 ton me sa, 3.810 ton mesnih izdelkov, 45.816 ton močnih kir-mifl. Bruto vrednost proizvodnje je znašala 27.160 mi- lijonov din, po odbitku internega prometa je znašal celotni dohodek po plačani realizaciji 15.178 milijonov din. V letu 1964 so izvozili za 4,221.000 dolarjev, od tega iz lastne proizvodnje kombinata 2,239.000 dolarjev. neto-produkta Je kolek tiv ustvaril za 1.858 milijo nov din, osebnih dohodkov pa je bilo v breme plačane ralizacaje Izplačanih 1.688 milijonov din. Po zaključ nem računu je organizacija v tekočem letu izkazala tristo dvainšestdeset milijonov 957.000 din izgube, medtem pa je služba družbenega knjigovodstva na osnovi re vizije korigirala tekočo izgubo na 735,385.000 din Glede na celotni dohodek pred stavlj izguba okoli 5,0«/». V danih tržnih pogojih, ko so cene krmnih žit v Jugoslaviji nesorazmerno visoke glede na živinorejsko proizvodnjo, dosegajo boljše ekonomske rezultate podjetja, kj imajo v svoji proizvodnji v večji meri zastopana žita in druge rastlinske tržne proizvode Zaradi nesorazmernega porasta cen koruze in druge živinske krme ter telet za pitanje v drugi polovici leta 1964, se je ob relativno počasnejšem nara ščanju cen živini poslabšala rentabilnost proizvodnje v živinoreji. V strukturi kmetijske proizvodnje Agrokombinata pa 90“/» vrednosti predstavlja živinoreja. NoroSite »ZBOR OBČANOV« za • svojce pri vojakih • sorodnike v tujini Novice o Bežigradu za Bežigrajčane Dohodek se ugotavlja po tržnih cenah le na nivoju podjetja, medsebojni poslovni odnosi pa se obračunavajo na bazi planskih cen, kj včasih močno odstopajo od tržnih cen in zamegljujejo dejanske poslovne rezultate posamez nih delovnih enot. Sistem delitve dohodka in osebnega dohodka je v taki meri centraliziran, da kolektivi obratov in ekonomskih enot ne odločajo o njegovi delitvi. Zato so tudi osebni dohodki vezanj predvsem na naturalne pokazatelje proizvodnje in so neodvisni od finančnih rezultatov gospodarjenja. Tak sistem delitve dohodka in osebnega dohodka ne daje osnove samoupravljanju v delovnih enotah hi s tem zmanjšuje njihovo iniciativo, da bi dosegli boljše poslovne rezultate Uprava kombinata kot de lovna enota je po zasedbi številna. V njej so koncentrirane vse službe, ki delajo za posamezne obrate in opravljajo posle iz odnosov kombinata z drugimi pravnimi osebami. Relativno višje cene krmil v Sloveniji skuša kolektiv nadomestiti z boljšo tehnologijo pitanja živine, ki je usmerjena v visoko produktivnost dela in optimalni izkoristek krme. V tem pogledu je kolektiv doslej dosegel za naše razmere odlične rezultate, ki so enaki ali blizu tovrstnim uspehom v razvitih deželah. Ni pa mogoče pričakovati, da bo kolektiv samo z izboljšanjem tehnologije kompenziral neugodne odnose cen reprodukcijskega materiala in finalnega proizvoda v živinoreji. Kljub temu se njihova razvojna služba še nadalje prizadeva, da bi našla in vključila v obrok cenejše komponente močnih krmil, s katerimi bi dosegli še boljše ekonomske rezulta te. Tako imenovana »nadgradnja« v upravi in obratih kombinata se je razvila na podlagi nekake idealne sheme organizacije, ne da bi se zadosti upoštevalo možnosti proizvodnje, da prenese stroške take »nadgradnje«. Z uvedbo sistema delitve dohodka po delovnih enotah bi bilo mogoče zmanjšati ta kader in ga racionalneje izkoristiti za tiste vrste in obseg poslov, ki so za sedanjo proizvodnjo nujno potrebni Večje zemljiške površine, ki bi zagotovile večjo proizvodnjo žtt, bi živinoreji kom binata koristile le, ker bi Ji omogočile manjšo odvisnost od ekstremnih nihanj cen krmil na trgu, zlasti v obdobjih, ko se te šele formirajo. Zmotno pa je pričakovati, da bi se pitališča lahko okoristila s cenejšo domačo krmo, ker bj se v odnosih med poljedelskimi ki živinorejskimi obrati morali uveljavljati obračuni na podlagi tržnih cen, ki se v SR Sloveniji oblikujejo običajno na bazi pariteta Novi Sad, povečane za prevozne stroške. lutnem znesku so izgube visoke tudi v mesnj industriji. Poljedelstvo je doseglo relativno nizke pridelke, zlasti žit zaradi nenormalnih vremenskih razmer. Na novo pridobljenih m urejenih ze mljlščih so izvajali nekatere agromeliorativne ukrepe, ki so dolgoročnega značaja, vendar so ti stroški bremenili tekočo proizvodnjo. Vse to Je vplivalo, da so proizvodni stroški lani presegli tržno ceno. Vendar poljedelstvo ljub visokim meUorativnim vlaganjem v bodoče lahko posluje rentabilno biti nekje v skladu z republiškim povprečjem proizvodne cene l litra mleka. Skupščine bodo posamezno po svoji preudarnosti in materialnih zmogljivostih dajale regres za potrošeno mleko na svojem območju zato, da zlasti njihovi najmlajši in najstarejši občani zaradi predragega mleka ne bodo prizadeti. Meso in ostale proizvode bo Agrokombinat odslej lahko prodajal po tržnih cenah, zato izgub iz proizvodnje mesa in ostalih panog, ki jih ima Agrokombinat, ljubi jan-ske občine ne bodo nič več pokrivale. To bo čist račun dveh poslovnih partnerjev in če bo dogovor dejansko ve- Toda v izkazani izgubi je vključena neizvršena obveza občin iz 1963. leta v znesku 162,000.000 din. Kljub povečanim premijam za mleko bo ta proizvodnja tudi v letu 1965 še -edno izkazovala izgubo Za sanacijo proizvodnje mleka bo moral kolektiv obrata skupno s strokovnimi službami vložiti več naporov kot doslej za pocenitev krm skega obroka, zlasti pa z re konstrukcijo hlevov zmanjša ti izredno visoko porabo slame, ki doslej močno bremeni proizvodnjo mleka Ta rekon strukoija pa bo odstranila tudi nekatere produkcijske motnje pri živalih, ki se sedaj pojavljajo Po zelo grobi oceni je za rekonstrukcijo potrebno okrog 200 milijonov dinarjev. Vsekakor pa je treba tudi na tem obratu takoj preiti na sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov po dejanski realizaciji. Zato je potrebno, da se v sanacij skem razdobju zagotovi pokrivanje vnaprej predvidene, objektivne izgube. V nasprotnem primeru Je kolektiv u-pravičen prenehati s to proizvodnjo V vsakem primeru pa mora tudi uprava preiti na tak sistem formiranja in delitve dohodka, ki bo povezoval de lo posameznih služb ali celo delovnih mest z rezultati tistih delovnih enot, za katere delajo. V ilustracijo navajamo, da cd 102 fakultetno izobraženih kadrov v podjetju, dela v upravi 40 ljudi Ekonomika poslovanja podjetja izredno obremenjuje odplačevanje najetih kreditov, ki predstavljajo 3/4 nabavne vrednosti osnovnih sredstev in so bili večinoma najeti po zelo težkih odplačilnih pogojih. Ti pogoji so se pozneje sicer postopoma olajševali, vendar pa so v poslovanju preteklih let močno povečevali stroške 'n otež-kočalj poslovanje. Sklepi Ijal, ne more priti več do sporov, manj pa do krivičnih natolcevanj z ene in druge strani. LOJZE JAKOPIČ V SEVERNI STENI TRIGLAV - FILMA Beseda o podjetju brez proizvajalnih sredstev Poseben primer predstavljajo prav sanacijski krediti za odplačilo izgub, ki Jih ima podjetje že doslej 1.058 milijonov. Ti krediti so bili povečini dani na prekratke odplačilne roke (3 do 10 let). Konverzacija nekaterih kreditov ter olajšave v odplačilih; predvidene z družbenim planom za leto 1965 in 1966, sicer zmanjšujejo obveznosti iz naslova anuitet, vendar pa mora kolektiv tudi v tem letu porabiti za odplačila celotna amortizacijska sredstva, tako da nima sredstev za obnavljanje in rekonstrukcije V nevezanem razgovoru z direktorjem Triglav-filma Metodom Lampičem, ki se je zaradi specifičnih pogojev naše filmske industrije in novih gospodarskih ukrepov znašlo v še posebej kočljivem položaju — podjetje namreč posluje brez lastnih proizvajalnih sredstev — smo izvedeli naslednje: Pitanje živine, zlasti prašičev, je zašlo v začasne težave zaradi nesorazmernega porasta cen koruze in drugih krmil. Zaradi tega so se na jugoslovanskem tržišču formirala neugodna razmerja cen krmil in pitane živine, ki bistveno odstopajo od razmerij na zunanjih tržiščih Nadaljnje spremembe v okviru izpopolnitve gospodarskega sistema bodo to anomalijo gotovo odpravile. Izgubo pri pitanju prašičev so na obratu Ihan skušali kompenzirati z večjo zrejo in prodajo plemenskih praši čev. To pa jim je lani le del no uspelo, ker so kupci iz drugih republik zmanjšali naročila, verjetno prav žara di opisanih neugodnih razmerij cen. Letos je obratu uspelo usmeriti prodajo plemenskih prašičev tudi na zunanji trg. Glede izgube pri pitanju goveda pojasnilo, da je razlika med tržno in plansko ceno, po kateri Je obrat prodajal pitance Mesni industriji Zalog tolikšna, da bi pokrila izkazano izgubo. Raz umljivo pa je, da bi se za ta znesek povečala izguba obra ta Zalog Prt oceni finančnega rezultata posameznih obratov je najtežji finačni položaj proizvodnje mleka in zre j e plemenskega goveda. Po abso- — V zvezi z novimi gospo darskimi ukrepi in v zvezi s sklepi 8. kongresa ZK Jugoslavije smatramo, da bi morali tudi filmski proizvodnji, ki Jo danes v republiškem okviru predstavljajo tri skromna filmska podjet ja, začrtati nov o’"gamlzacij skl okvir. V novi gospodar ski situaciji Je dvakrat nuj no, da se tudi to vprašanje reši kar najhitreje v okviru smotrnejše organizacije, ki bo filmski proizvodnji dejansko omogočala sodobno organtza .iijo dela in rentabilno pošlo vanje. Sedanja situacija obstoj treh podjetij je rezultat delitve sirnega Triglav filma na Fllmservis in Triglav film. Od takrat je filmska proizvodnja v stagnaciji Triglav film in Film servis Na podlagi ugotovitev na kraju samem in številnih predlogov v še bolj številnih razpravah so bili seveda sprejeti sklepi na najvišjem nivoju- Kolektiv Agrokombinata je dobil vrsto pobud, ki jih bo zanesljivo sposoben realizirati sebi in družbi v prid Toliko lahko zaupamo v njegove strokovne in moralne sile in sposobnosti. Kar pa zadeva preskrbo Ljubljane z mlekom in mesom, p« Je bil sprejet najpomemb nejšj sklep, da se bodo v prihodnje ljubljanske občine dogovarjale z Agrokombinatom kot najmočnejšim preskrboval cem mesta z mlekom samo *e o višini regresa J* mleko toda tako, da bo Agrokombinat predhodno predložil kalkulacijo proizvodne cene 1 litra mleka, ki mora Najaktualnejše Je sedaj vprašanje integracije Triglav fUma in Filmservisa. Takšni dve delovni organizaciji — od katerih Triglav film sploh nima lastnih proizvajalnih sredstev, medtem ko Je Film-servis nesposoben, da se naprej razvija kot servis za filmska podjetja. Pri nas je povsem nesmotrno, da obsta-lata dve takšni organizaciji, ki v današnjem sistemu pra ktično nimata perspektive. Skratka ne eno ne drugo podjetje v današnjih okvirih nimata realnih pogojev za kva litetno, in kar Je najvažnejše, rentabilno poslovanje. Odtod torej tendenca k boljšemu poslovanju, ki Je možna le v novj skupni organizaciji Vsa ta dejstva terjajo boljšo notranjo organizacijo obeh podjetij, predvsem pa terjajo delo z tuji mi fil. producenti, zakaj obe delovni organizaciji sta se doslej že močno vključili v mednarodno delitev dela Zanimivo In razveseljivo je predvsem to, da za Triglav film in za Fllmservis pravza prav ne obstajajo nobeni problemi dela. Obe delovni organizaciji sta si hkrati v določenem smislu nabrali doslej vrsto bogatih izkušenj. V današnji situaciji gre torej zgolj in samo še za dobro organizacijo poslovanja in solidnejše delo z evropskimi partnerji Notranjo usposobljenost podjetja za delo pojmujemo tako, da Je namreč tudi dejansko sposobno organizirati posle, kodiflctrano z minimalnim fizikom za družbo. Podjetje mora imeti močne notranje službe, ki morajo onemogočati spodrsljaje v konstrukciji In realizaciji prevzetih poslov s tujimi in domačimi partnerji. Rabimo torej dobro komercialno, dramaturško in ne nazadnje dobro prizvodno službo. Proizvodna služba ali sektor pri nas sta še posebej problem. V prvi vrsti bd morali dopolniti obstoječo tehniko, ki naj bi omogočila večjo ekonomičnost dela. Tehnika, s katero sedaj razplagamo v naši republiki, Je v osnovi izrablje- na, v kolikor pa Je še upe raima, je v tehnološkem srni* slu zastarela V resnici smo tako razdrobljeni, premajhni in premalo močni, da bi na področju filmske industrije lahko razbijali svoje sile, zato Je tudi zahteva po Integraciji obeh podjetij več kot umestna Pti tem ne gre za integracijo P0-djetja s podjetjem kot podjetja, temveč za integracij® in koncentracijo strokovnih kadrov, ki Jih že imamo, i® ki nam omogočajo, da se v doglednem času današnja stanje uskladi s potrebami , in možnostmi, ki jih imamo, in ki se nam ponujajo malodane same po sebi. V tem smislu smo v republiških okvirih že imeli prva sestanke in razgovore o re->rganizaciji filmske proizvodnje toda vse skupaj ja obstalo pri nekaterih načet nih ugotovitvah. Zaenkrat nismo dosegli še nobenega napredka v tej smeri. Zakaj! Zmanjkalo je predvsem dobre volje in razumevanja ** probleme fil. proizvodnje. Banka: Filmska Industrija Mimo filmskih podjetij samih se tudi Komunalna baJJ’ ka Ljubljana zelo resno P*1' zadeva, da bi prišlo do intf’ gracije. Med drugim nas J® celo opozorila, da letos ne kreditirala dveh filmskih 0^ ganizacij, ki se ukvarjata * isto dejavnostjo. Menim, “ je stališče bank« povsem l?T* Vilno, saj gre očitno za njo, da bi novo združeno P" djetje bolje in ekonomična® gospodarilo z družben«*® sredstvi Pri nas obstajajo širo*® možnosti dobrega dela, v®" dar si Jih čestokrat sami o®®, mogočamo s prtmitiivno ganizacijo. To je v bistvu J* dro problema. Novi ROsP“ darski ukrepi obe delovni o ganizaciji predvsem pa Triglav film — zadevajo resno. Naše podjetje, na Pj, mer, lahko dela edino takt ' kadar mu družba krediti proizvodnjo. Ze izvedene ^ strikcije pa so povzročile- odslej podjetje nima več ko odprtih poti, čepr®v ^ imelo velike možnosti ^ sklenitev poslov ^r^raJl »Das komando« smo m® predati Jadran filmu, čePj1^. gre za očitno uslugo, P19^ markah). Najn°lV® ukrepi so nas praktično __v_________ru» *** peljali tako daleč, da ®^ ^ remo delati, kar pome®'’.^ dan za dnem izgubljamo^ stotlsočake. Vsak dan^^ drugim, se zmanjšuje moramo prepuščati nost podjetja e0- V celoti gre v današnji spodarskt situaciji P*1 za skupino impom* ^ vprašanj, ki Jih moram, V Siti čtmprej. Z razdroo1' ^ ml silami ne bomo P19* ny leč, temveč bomo sam zadevali in pospešili P odmiranja tistega, 'ak[n(nrit' na področju filmske m vj, rije ustvarili po osvodo**"