fTvStulu«	V
Stev. 34.
rarmrnTrtri-**)
V Ljubljani, dne 22. avgusta 1925,
fci-^frTn iT«m i li jjiTi i : n j,. IHii TI i t ir i -rnn it i
posamezna stev. Din ih leto XVIII.
S
pravnlštvo „Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 TrriZS edniitvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3120

lihaja vsak četrte
_ -
aročalna it tozemst?o: četrtletno t Dto, polletno 18 Dla, celoletno M Di«; a emstio razen Amerlket četrtletno li DI«, polletno 24 Dla, eeloletao 48 T Jmerika letno 1 dolar, -r Račun poštne hranilnice, podrninlce f Ljubljani, št 10711
_mL—-;_•-'--
ne morejo delati na Jugu, dokler se tamkaiSnle razmere ne urede
Iz vrst rudarjev smo prejeli:
Pred kratkim so časopisi prinesli vest, da Namerava vlada one poklicne rudarje, ki bi zaradi zmanjšanja dobavnih količin premoga iz slovenskih premogovnikov za državne zeleznice v teh premogovnikih izgubili delo, zaposliti v premogovnikih na jugu države, kjer se bodo dobave premoga na račun naših premogovnikov zvišale. Tisti rudarji Iz naših premogovnikov, ki so se že pečali B kmetijstvom ,pa naj bi se vrnili spet k 6vojemu prvotnemu poklicu — kmetijstvu!
Minister za gozdove in rudnike, ki je to Izjavil, nedvomno ni preučil razmer v slovenskih premogovnikih, sicer bi imel o možnostih zaposlitve naših poklicnih rudarjev na jugu, odnosno na kmetih drugačno mišljenje. Treba je vedeti, da sestavljajo naše premogovniško delavstvo le poklicni rudarji. Vsi oni, ki so prišli delat v premogovnike z dežele v boljših časih, so izgubili službe pri premogovnikih že prej. Delavci, ki danes delajo v premogovnikih, so navezani izključno le na ta zaslužek. Misel, da bi se mogli nekateri poklicni rudarji vrniti h kmetijskemu delu, je torej brez tosnove.
Dalje je treba naglasiti, da razmere v Slovenskih premogovnikih niso niti podobne onim v premogovnikih na jugu države. Na jugu je zaposljeno veliko število tako zvanih sezonskih delavcev, ki imajo v bližini premogovnikov kmetije, na katerih za-
poslujejo hlapce, sami pa delajo v bližnjih premogovnikih. Tak sezonski delavec prihaja na delo, kadar se mu zljubi, zato pa se tudi ne poteguje za starostno, bolniško in nezgodno zavarovanje. Prav tako tudi ne potrebuje premogovniškega stanovanja in je zadovoljen z mezdo, kakršno mu dajo. Pa še eno je važno. Red, snaga in zdravstvo se v premogovnikih na jugu premalo uvažujejo. Našega rudarja, vajenega drugačnih razmer, ne moreš siliti na jug.
Človek, ki gleda te kričeče socialne razmere, se sprašuje, kako je vendar mogoče, da spričo obstoječih zakonov ni mogoče prisiliti podjetnikov na jugu, da bi spoštovali socialne zakone, ki nalagajo brezpogojno zavarovanje rudarskega delavstva pri bra-tovskih skladnicah, in kako je mogoče, da smejo nekatera rudniška podjetja po več mesecev zadrževati zaslužke rudarjev. Prava kazen za take in enake zakonske kršitve bi bila zapora vseh takih premogovnikov vse dotlej, dokler njih lastniki brezpogojno ne spoštujejo zakonov, ki morajo biti v smislu enakopravnosti za vse državljane enaki!
Urediti je torej treba premogovnike na jugu in jih dvigniti na stopnjo slovenskih premogovnikov v vsakem pogledu, potem se slovenski poklicni rudarji ne bomo branili s pridno roko prijeti tudi za kramp in lopato na jugu države.
Predlog, da se zaščitilo le zaščite resnično
potrebni kmetje
Pretekli teden se je v finančnem ministrstvu vršila seja gospodarsko-finančnega mi-histrskega odbora, ki je razpravljala o ure-Idilvi kmečkih dolgov. Predlog, ki ga zdaj bbravnavajo, je zgrajen na osnovi načela po-fcamezniške zaščite. V bodoče naj bi se zaščita dajala samo onim, ki zanjo prosijo in glede katerih bi bili podani gospodarski pogoji. V vsakem posameznem primeru bi se ocenila celotno imetje kmeta-dolžnika in celotni njegov dolg.
Zaščiteni bi ne bili oni kmečki posestniki, ki dolgujejo manj kakor 10 odstotkov od Jvrednosti svojih posestev, pa tudi oni, ki so pdolženi preko gotovega odstotka (imenujejo se meje 50 do 60 odstotkov). V primeru take prezadolžitve bi nastopilo izvenkonkur-kno poravnanje. Izvzeli naj bi se tudi dolgo-ivi, nastali pri delitvi posestev ali iz obračuna bied dediči, dalje zadružni dolgovi, dolgovi med kmeti samimi in dolgovi pri obrtniku in trgovcu za blago, ki ga je kupil kmet na upanje. Rok odplačila naj bi bil od 6 do 12 let.
V samem odboru ministrov naziranja
okrog kmečke zaščite še niso izenačena. Kaže, da se večina mišljenj nagiba k rešitvi v smislu posamezniške zaščite. Uredba o posa-mezniški zaščiti bo po mišljenju iz vladnih vrst izdana še pred 1. septemb. Pri tem je "tudi važno, ali bodo morali kmečki dolžniki plačati 1. septembra obresti in obroke v smislu uredbe z dne 13. avgusta 1. 1934., odnosno 3. februarja 1. 1935.
Lepo obiskan zbor odposlancev JNS na Jesenicah
Jesenice, avgusta.
Pred dnevi je bil v Kazini na Jesenicah izredno dobro obiskan zbor odposlancev Jugo-slovenske nacionalne stranke za radovljiški srez. Vodil ga je predsednik sreske organizacije g. dr. Janko Vovk, poročal pa je na njem sreski narodni poslanec g. Ivan Mohorič.
G. poslanec je govoril najprej o zadnjih volitvah, padcu Jevtičeve vlade, sestavi Stoja-dinovičeve vlade in načrtih sedanje vlade.
Glavna pozornost se posveča zdaj notranjepolitičnim vprašanjem v državi, ki pa so zaradi naraščajočega separatističnega gibanjai v nekaterih delih države silno zamotana. Vlada pripravlja nove zakone o tisku, o društvih in o volitvah, ki jih hoče spraviti še tc£ jesen pod streho.
Obširno se Je g. poslanec bavil s finančnimi težkočaml. Vlada je dobila pooblastila za pol milijarde dinarjev novih izdatkov, za katere ni kritja. Ze lanski proračun, izkazuje več sto milijonov primanjkljaja. Zemljarhut se je znižala za 20%, kar bo izkazalo nov: velik izpadek v proračunu.
Razpravljajoč o dajanju prednosti premogovnikom na jugu v škodo premogovnikov v dravski banovini je poročal g. poslanec o ukrepih, ki so jih napravile razne gospodarske in socialne ustanove in delavska' strokovna društva v zaščito koristi delavstva v premogovnikih dravske banovine. —* Obrazložil je tudi vprašanje kmečke zaščite in se zavzel za to, da se to vprašanje uredi za vsakega posameznika posebej. Dosedanja' splošna zaščita bi počasi čisto uničila naše denarne zavode, ki so že tako v hudem položaju.
Zbrani so stvarno poročilo g. poslanca poslušali z velikim zanimanjem in se mu zahvalili z živim odobravanjem.
K besedi so se oglasili gg. Matija Sušnifc* Franc Robič, Jurij Jeratn, Janko Avsenik, Leon Pibrovec In Tine Zupan z Jesenic, dr.: Dobravec iz Radovljice, Ambrožič iz Ljub-nega, Bizjak iz Žirovnice in Sodja z Blejske Dobrave. G. poslanec je vsem odgovarjal na vprašanja in dajal potrebna pojasnila.
Na koroSki narodni tabor poldemo
Odbor za zgradbo Doma kralja Aleksandra I. nam je poslal:
Koroški narodni tabor 1. septembra na Poljani pri Prevaljah naj postane mogočna počastitev naše narodne misli, združujoča preko vseh stanovskih in mišljenjskih razlik vse rojake v zavesti, da smo eno s svojimi brati onstran meja, da je njih usoda tudi naša usoda. Kmet, delavec, meščan si naj podajo ta dan roke in pokažejo svetu, da smo v tej volji edini vsi. Kakor ne branimo drugim narodom in njih manjšinam, da poudarjajo in gojijo preko vseh državnih meja svojo duhovno in kulturno skupnost, tako si tudi ml ne damo kratiti te pravice. Na dostojen, resen, kulturen način hočemo obhajati ta praznik narodne edinosti in vere v lepšo bodočnost našega rodu. 1. september naj privabi v lepo Mežiško dolino rojake iz vseh krajev naše domovine, zlasti iz onih, ki imajo ugodnejše zveze.
Prosimo narodna, prosvetna, obrambna In druga društva, da se ozirajo pri določanju svojih prireditev na koroški tabor 1. septembra.	"
Vljudno jih vabimo, da delujejo za obisk tabora in prirede skupne izlete po železnici, z avtobusi ali drugače. Nikomur ne bo žal poti in žrtev. Že sama Mežiška dolina zasluži, da si jo ogledate. Slavnostni prostor leži na vznožju mogočne Pece. Spominski knežji kamen, točen posnetek zgodovinskega knežjega kamna na Gosposvetskem polju, je že postavljen. Ljudska igra »Poslednje ustoliče-nje« bo presenetila gledalce po svoji tehtni vsebini in pestrosti nastopajočih množic v narodnih nošah, na konjih, s ščiti, oklepi, sulicami in meči oboroženih vojakov in vite--zov.
Glede voznih olajšav po železnici je vse ukrenjeno. Pravočasno prinesejo časopisi potrebna pojasnila. Tudi avtomobiliste vabimo, da se pripeljejo septembra na našo koroško mejo.
Politični pregled .
Senator dr. Andjelinovič je v zadnjem času imel s svojimi prijatelji vrsto sestankov v Dalmaciji. Pri tej priliki je novinarjem dal izjavo, v kateri med drugim pravi: »Mi moramo nekaj končnega storiti
za organizacijo jugoslovenskih racionalnih ljudi.
Dr. Maček smatra svoje somišljenike med Hrvati ne za stranko, temveč za predstavnike hrvatskega naroda, zagovornike svoje politike v Sloveniji in med prečanskimi Srbi pa za postranske pomožne činitelje. Nam ju-goslovenskim nacionalistom, Slovencem, Hrvatom in Srbom, se nalaga dolžnost, da se zberemo, prilagodimo novim razmeram in da branimo svojo jugoslovenske miselnost, v katere okviru se dado rešiti vsa vprašanja. Pri tem je treba pustiti ob strani vse dose-
Faraonov dedič
47
Če bi bilo mogoče spopad tako dolgo zavlačevati, da bi se vrnil Sodnik z orožjem, bi se dalo Kopta prisiliti, da bi zapustil svoje dosedanje zaveznike in jih pomagal uničiti. Zato torej niso smeli Uasifa el Hajata do skrajnosti izzivati in dražiti, ampak so mu morali pustiti vsaj ena zasilna vratca za vrnitev. Nekoliko je pripomogla do teh sklepov tudi Hudalesova dobrosrčnost. Slovenec je namreč videl, kako trpi Kopt zaradi negotovosti, kaj bo z njegovim sinom, in hotel rnu je trpljenje olajšati.
»Poslušajte me, možje!« je zato rekel. »Tu se zdaj pogajamo za premirje, ne da bi vprašali za svet osebo, ki pride pri odločevanju prav za prav edina v poštev. Mislim mladega princa, oziroma zdaj mladega kralja Hau-neferja. Le on ima pravico odločati o veljavnosti dogovorov. Zato predlagam, da ga pokličete in povprašate za svet...
Uasif el Hajat je po teh besedah odločno odkimal. Aid Omer pa je pogledal Hudalesu globoko v oči, potem pa je vstal in rekel:
»Ustregel bom tvoji želji, hodža*!«
»Prepovedujem ti!« je vzrojil Kopt.
Tedaj pa je Krvavi jastreb izgubil potrpljenje:
»Molči, ti bojazljivec!« je kriknil Koptu v obraz. »Vse svoje življenje nisi delal drugega, kakor kopičil s svojimi umazanimi rokami piaster, na piaster* in poljubljal kedivovim sužnjem opanke. Mi pa smo možje, ki smo osiveli' v bojih in smrtni nevarnosti, in zna-
* hodža je v arabskem jeziku »učenjak«.
** piaster je denarna enota. Vreden je okoli dva in pol dinarja^ -
danje razlike, Izdelati delovni program in začeti borbo, ker končna zmaga mora biti na strani onih, ki iskreno zastopajo jugosloven-sko misel. Stopil bom v stik s prijatelji v Ljubljani, Zagrebu in v Beogradu.« — V zvezi s to izjavo poročajo zagrebške »Novosti«, da se bo v to svrho vršila ob koncu avgusta v Ljubljani konferenca, ki ji bodo poleg drugih prisostvovali gg. Jovan Banjanin, dr. Peter Zec, dr, Grga Andjelinovič, dr. Rudolf Giunio, dr. Albert Kramer in dr. Svetislav Popovič. Kakor pa čujemo, o kaki konferenci v Ljubljani ni nič znano. Pač pa
se vrši med odličnimi jugoslovenskimi politiki iz vse države izmenjava misli,
ki je doslej že pokazala, da so v vseh delih države ostale postojanke jugoslovenske misli v jedru neomajne in da predstavljajo politično moč, mimo katere nihče ne more.
Te dni so bili objavljeni
program in pravila nove politične strantib Jugoslovenske radikalske zajednice.
Program pravi med drugim, da je stranka za narodno in državno edinstvo, za edinstvo ozemlja in državljanstva. Toda pri vsem tem delu bo stranka imela pred očmi, da so ozemlja, iz katerih je naša država sestavljena, živela v preteklosti svoje posebno življenje in si v tekn dolgega časa pridobila posebne navade v upravi, politiki in drugod. Da se bo razvijala in krepila zavest o državnem in narodnem edinstvu, da se bodo enačile m manjšale razlike, ki nam jih je zapustila dolga in neenaka preteklost, hoče Stranka na vseh področjih delovati postopno in smiselno. Zato se ne bo posluževala, kakor je rečeno v programu, preživelih načinov, da ne bo tako ustvarjala novih delitev. Spoštovanje treh
mo spoštovati tudi sovražnike. Zato pojdem po mladega kralja, in po svoji lastni uvidevnosti se bo lahko vrnil v ječo, ali pa bo prost. Tebi pa povem samo to, da se rajši izročim temu tujcu na milost in nemilost, kakor pa da bi gradil na tvoja zatrdila o prijateljstvu in legel zraven tebe spat. O, dobro te poznam. Ne boš me uspaval s svojim sladkim jezikom. — Tako,« je končal Krvavi jastreb, »zdaj veste moje mnenje!«
S ponosno dvignjeno glavo je šel stran, ne da bi bil na smrt užaljenemu Koptu privoščil še kakšen pogled.
Trije možje, ki so ostali pri Uasifu el Ha-jatu, so se v zadregi zagledali predse in molčali. Vsi, tudi šejk, bi bili rajši videli, da do tega prizora ne bi bilo prišlo, čeprav so morali dati Krvavemu jastrebu prav.
Ni dolgo trajalo, da se je Aid Omar res vrnil z mladim kraljem Hau-neferjem. Da bi dal še več poudarka svojim prejšnjim besedam, mu je odvzel celo vezi, da bi se mladenič laže nemoteno udeleževal pogajanja.
Pogovori so se zdaj hitro razpletali do konca. Sovražnikom je bilo obljubljeno, da bodo dobivali vodo, pa tudi Kopt bo dobil svojega sina nazaj.
Ko se je hotel veliki duhoven upreti poslednjemu sklepu, da bi ostalo kralju potem vsaj eno jamstvo proti Koptovim zahrbtnim spletkam, mu je mladi kralj dostojanstveno odgovoril:
»Razumem tvojo skrb, o prijatelj mojega, rajnega očeta, ki si tudi meni drugi oče. Toda drugače ne morem storiti, če se hočem Izkazati vrednega krone, ki bo krasila in hkratu težila mojo glavo. Kar se tiče varnosti Okrogle gore, prepuščam vse usodi, ki nam jo je odločil veliki bog. Če je on sklenil, da nas bo pogubil, ne bo tisoč talcev odvrnilo te usode. Jaz pa hočem stopiti pred
imen našega naroda, srbskega, hrvatskega in slovenskega, enakopravnost, spoštovanje priznanih ver in obeh abeced, vse to mora biti zaščiteno, ker se bosta na ta način razvijali medsebojno spoštovanje in zaupanje.
Slovensko glasilo Radikalske zajednice poroča, da je ,bil na Bledu sprejet od predsednika vlade bivši minister za socialno politiko dr. Marušič. Dalje piše »Slovenec«, da
je dr. Marušič izjavil, da je pripravljen sodelovati z radikalsko stranko
in da bo vse svoje sile posvetil podpiranju velike jugoslovenske države.
Po posvetovanjih, ki so se vršila med Voditelji združene opozicije v Beogradu, je bil te dni na sestanku Ljube Davidoviča, Joca Jovanoviča in ostalih vodilnih bivših zemljo-radnikov in demokratov določen program za
veliko zborovanje, ki ga namerava združena opozicija prirediti v Kragujevcu
25. t. m. Na zborovanju bodo govorili Ljuba Davidovič, Joca Jovanovid in Se nekateri drugi. Sprejeta bo tudi resolucija, v kateri bodo obravnavana vsa važna politična vprašanja. Ob koncu meseca bodo stopili voditelji posameznih skupin opozicije spet v tesnejše stike in na njihovih sestankih se bo sestavil odbor, ki bo v smislu resolucije, sprejete v Kragujevcu, pripravil nadaljno politično delo opozicije.
Minister za gozdove in rudnike g. Štefano-vič, ki je tudi predsednik Združenja rezervnih oficirjev, je začel
snovati veliko bojevniško organizacijo.
V ta namen je sklical sejo, katere so se udeležili predsednik Združenja vojnih invalidov general Nedič, predsednik Združenja do-
mrtvaški oder svojega očeta, ne da bi mi bilo treba zardeti. Prosim te, da upoštevaš mojo željo in voljo ...«
Hudales je opazoval velikodušnega mladeniča s tihim občudovanjem. V vsakem oziru je bil popolna slika svojega očeta in zaslužil je, da prenese narod nanj tisto ljubezen in spoštovanje, ki ga je izkazoval kralju Me-riju, preden je prišlo do nesrečnih sporov v oazi.
Tudi oba Beduina sta gledala mladega kralja z istim občutkom. Le tisti, ki bi bil moral v prvi vrsti pokazati svojo hvaležnost, Uasif el Hajat, je molčal. Pa so mu po njegovem mnenju dali samo to, kar je bilo njih dolžnost.
Po tem dogovoru so zamenjali ujetnike in in naposled je dobil veliki duhoven še truplo ubitega faraona. Z jokom in stokom so sprejeli zvesti Rometi v svetišču to truplo.
Hudales je bil menda v tem trenutku edini, ki ni mislil samo na balzamiranje mrtveca, pogrebne svečanosti in druge obrede.
Pri nasprotni stranki pa se je vznemirjenje še nadaljevalo in stopnjevalo. Sicer so se vsi trije udeleženci pogajanj delali, kakor ne bi bilo prišlo do hudega spora med Krvavim jastrebom in Uasifom el Hajatom, toda skrivaj so brez prenehanja merili svoje moči, kopali podzemeljske rove in niso opustili nobene priložnosti, da bi drug drugemu škodovali.
Kakor si že lahko mislimo, je bil pri tem Kopt tisti, ki je moral največ prestati. Beduini so mu dali čutiti, da so oni gospodarji položaja in so ljubosumno pazili, da jim ne bi
* balzamiranje trupel v mumije je bilo v starem Egiptu povsod v navadi. Egiptci so namreč verovali, da se bo zbudil v novo življenje le tisti, ki mu bodo z balzamiranjem ohranili telo, da se bo potem duša lahko vrnila vanj.
frovoljcev podpolkovnik Lovrlfi, fa tastop-plk Združenja četnikov. Na seji je bilo skle-jijeno osnovati Zvezo bojevnikov, v katero bi stopila združenja rezervnih oficirjev, vojnih Invalidov, dobrovoljcev in četnikov. Iz-jlelana so že pravila, ki so bila na seji sprejeta. Kakšni so smotri te nove bojevniške organizacije, ni znano.
V	Plovdivu v Bolgariji Je redarstvo odkrilo
Obsežno bolgarsko komunistično organizacijo.
Njeni člani so delovali med tvorniškimt delavci in kmeti okolice. Redarstvo je prijelo Vrsto oseb, ki so vse pripadale tej tajni komunistični organizaciji, in je obenem zaple-hilo veliko količino komunističnih spisov, ki fco jih člani te organizacije razdeljevali med pelavce in kmete. Tudi v Gornji Džumaji je tedarstvo odkrilo komunistično združenje, tlani so širili razne knjige in letake. Razen taga so v Sofiji in Plovdivu aretirali mnogo fnakedonstvujuščih, ki so lani vršili med čla-hi bivše lastne organizacije VMRO živahno hgitacijo za ponovno oživljenje VMRO na komunistični podlagi. Pravijo, da so aretirali koli 40 oseb. Dan poprej so prišli orožniki lizu Bele Crkve v Rodopih na sled trem komunističnim prvakom, ki se jim je pred kratkim posrečilo zbežatl iz plovdivske kaz-hilnice. Ko so orožniki komuniste dohiteli, so jih pozvali k vdaji. Toda komunisti so odgovorili z revolverskimi streli. Začelo se je streljanje, pri čemer so nekega komunista ranili. Naposled se je komunistom posrečilo fcbežati v gozd. Svojega ranjenca so vzeli s Iseboj.
V	Parizu se je v nedeljo končala
konferenca treh velesil o italijansko-abe-sinskem sporu z neuspehom.
O konferenci Je bilo tedarn? paalopsft uradno poročilo! »Zastopnik Frančlje La-▼al, zastopnik .Velike Britanije Eden in zastopnik Italije Baron Aloisl so se sestali, da bi poiskali sredstva za mirno ureditev italijansko-abesinskega 6pora, niso pa mogli najti nobene podlage za pogajanja. Težkoče, na katere so naleteli pri preučevanju predlogov, predloženih med posvetovanji, so pokazale potrebo odgoditve zapo-četih preučevanj, ki se bodo nadaljevala po državniškem potu.« Zadeva ee bo obravnavala zdaj še pred Društvom narodov.
V Albaniji je bil nastal prejšnji četrtek upor, ki pa ga je vlada kmalu zadušila. Po vesteh italijanskih listov
se Je upor začel v Flerlju ko se Je pripeljal tja z avtom general Gilardi,
ki je potoval v Pojane, da se udeleži neke cerkvene slovesnosti. Ko se je avto pred nekim hotelom v Fieriju ustavil, je pričela nanj streljati skupina ljudi. General Gilardi je bil takoj ubit. Istočasno se je zbralo okrog 250 upornikov, ki so zavzeli mesto in krenili proti Lušnji. Pred Lušnjo se jim je postavil v bran oddelek orožništva. Borba je trajala štiri ure, dokler niso prihiteli orožnikom na pomoč orožniški oddelki iz Kavaje in Drača. Tedaj so uporniki zbežali. Orožniki so upornike pregnali tudi iz Fierija. Tako je bil upor v kali zadušen. Voditelji so bili po večini aretirani, le novinar Čekerezi in orožniški poročnik Kruja sta zbežala z motornim čolnom v Italijo.
Svoboden ribolov.
Tujec: To je čudno, da je tu dovoljeno loviti ribe, drugod je pa strogo prepovedano.«
Kmet: »Seveda, drugod namreč imajo ribe, v tej vodi pa ni nobene.«
DOPISI
i.	v,
ARJA VAS. Gasilska četa priredi v nedeljo 1. septembra običajno letno slavnost, združeno z delno župno vajo v Petrovčah in Arji vasi. — Prijatelji gasilstva in dobre volje najvljudneje vabljeni!
SEVNICA. V desetih letih nam Je Vodnikova družba za samo 20 Din vsako leto dala skupno 40 lepih knjig. Lep je pogled na to zbirko. Letos ob 10-letnem jubileju nam podari Vodnikova družba za 20 Din pet knjig. Vsebinsko obilen kolendar, tri pripovedne knjige in eno mladinsko. Noben bralec »Domovine« v Sevnici in okolici naj ne zamudi letos te ugodne prilike. Zato naj se čim prej prijavi pri poverjeniku g. Lindiču, upravniku pošte. Knjige bodo v začetku novembra že v. rokah članov. Naše geslo naj bo: »Vsak zaveden Jugoslovan naj bo Vodnikove družbe član.
SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. Tukajšnji dopisnik »Slovenskega gospodarja« se zaletava v dopisnika »Domovine« in v tukajšnjo gasilsko četo odnosno njeno veselico S plesom, tolmači besedo krizo in naposled poučuje svoje bralce o »Pofu« v Črni gori. Gotovo bo to tiskovna pomota in je hotel govoriti le o »pufih« ali po naše dolgovih. Nekomu tudi ni prav, da je tako lepo razširjena »Domovina«, da naš kmetovalec čita vsak časopis, ki ga dobi v roke, in da vsi ne trobijo v en rog. Gasilska četa pa se bo kljub" napadom še bolj čvrsto razvijala, pa brez »Pofa« in »pufa«. — Slišimo, kako je po nekaterih krajih obrodilo sadje in da se obetajo še zadovoljive cene. Pri nas je letos slaba sadna letina; le poznega sadja bo nekaj. Kmet dolžnik se boji jeseni, ko bo zraven davkov moral plačati še obresti posojila in
katere zagodel. Že prvi dan so ukazali Ro-Imetom, naj jim izroče vse orožje in se pri tem sklicevali na Koptovo dovoljenje, ki pa i'e bilo seveda iz trte izvito.
Rometi se niso temu nič upirali, malo zato, ker so se bali beduinskih pušk, še več pa zaradi tega, ker prav za prav niso vedeli, kakšno je razmerje njihovega voditelja do teh Vsiljivih zaveznikov.
Uasif el Hajat je sicer storil vse, kar je tnogel, da bi na skrivaj poučil svoje ljudi o resničnem položaju, toda Beduini so ga opazovali s sokoljimi očmi in so delali z njim, kakor bi bil njihov ujetnik. •
To stanje se je zdelo Koptu čedalje ne-znosnejše. Naposled, ko je preteklo šest ali Osem dni, se je odločil, da bo prisilil Beduine, naj mu povedo, kakšne namene imajo prav ža prav z njim in z lepo oazo.
Poklical je Aida Omerja in šejka k sebi, Ju spomnil njune prisege, da mu bosta pomagala, in potem nadaljeval:
»Že takrat, ko smo se dogovorili, vam nisem prikazal, kaj nameravam. Moj zadnji namen je, da strgam kedivu oblast nad nilsko dolino, ker sem jaz edini upravičeni dedič starih faraonov. To sta mi oba podpisala in hii obljubila, da mi bosta pri tem pomagala. Zdi se mi, da je prišel zdaj čas, ko bo treba pogledati še za drugimi zavezniki, ker naše bojne moči vzlic hrabrosti vajinih vojakov ne bodo zadoščale za boj s kedivovimi vojaki. Zdaj mi svetujta, na katere rodove naj se najprej obrnem. Ali naj izbiram med vajinimi vzhodnimi aH zapadnimi brati?«
Oba Beduina sta se nekaj časa molče spogledovala. Potem pa sta brez obzira do Kop-tovih občutkov planila v glasen smeh.
Uasif el Hajat ju je hotel ves ogorčen Ošteti, toda Aid Omar ga je prehitel: »Obilo norcev sem že srečal in slišal go-
voriti v svojem življenju, toda ti si vendar največji med njimi. Ali misliš res, da smo tako neumni, da bomo klicali sem še druge ljudi in se z njimi pobijali za last te lepe oaze? Ali pa, da bi napadali kediva? Dragi moj, zdi se mi, da si res padel na glavo.«
Uasif el Hajat je za trenutek zatisnil oči, tako hudo ga je zadela ta izpoved njegovih namišljenih zaveznikov.
»Torej mislita prelomiti svojo prisego, da mi bosta pomagala?« je vzkliknil in glas mu je od jeze drhtel.
»Molči o prelomu prisege,« mu je segel Krvavi jastreb znova v besedo. »Spoznal sem te do dna srca že prvi trenutek, ko je stopila moja noga v to dolino. Najnevarnejši in najpodlejši spletkar si, kar jih je kdaj zemlja rodila. Svojemu kralju, ki je padel od naših krogel, si hotel z umazanim jezikom od-jesti podložnike, in ko se ti to ni v polni meri posrečilo, si vzel v službo nas — smrtne sovražnike svojega rodu. Toda tudi z nami nisi Imel poštenih namenov, saj si se zagradil v to poslopje in hkratu obvestil ljudi v svetišču o našem prihodu, da si nam preprečil osvojitev gore, ki daje vodo. Tako si nas hotel obdržati v svoji oblasti, da bi bili tebi izročeni na milost in nemilost. Toda kdor hoče jezditi na dveh oslih, pade navadno med obema na tla, — in tako se je primerilo tudi tebi. Mi bomo poskrbeli, da ne boš požel sadov svoje zahrbtnosti. Zdaj boš torej menda vedel, kako sodimo o tebi in tvoji pameti.«
To je bil grenek pouk za Uasifa el Hajata. Prvič je videl, da so ga Beduini razkrinkali in ga skušali ogoljufati za vse njegovo upanje, drugič pa je moral na lastni koži občutiti, kako hudo se je braniti proti krivični obtožbi. Oba Beduina sta vedela prav tako dobro kakor on, da se je napad na svetišče ponesrečil le zaradi golega naključja, toda bolj
prav jima je hodilo, da sta zvalila vso krivdo nanj. Ali nI on pred kratkim storil prav tako s plemenitim kraljem Merijem?
To spoznanje ga je potlačilo. Zastonj Je iskal besede, da bi dokazal svojo nedolžnost in dobro voljo.
Beduina mu za to niti časa: nista pustila* Vstala sta in Aid Omar je še vzkliknil:
»Varuj se vsakega spletkarjenja proti nami Če se ti ljubi, se proti svojim lahko izdaš za faraona, če te mikajo kraljevske časti. Sicer si pa menda že sam uvidel, da se nam ne moreš in ne smeš upreti. Če bi te kdaj obhajale take želje, se spomni Senusijca Selima, ki se mu parijo kosti pri nagrobni piramidi tvojega namišljenega prednika. Prav takšen norec je bil kakor ti in je hotel sporočiti svojim višjim, da je odkrita ta srečna oaza. Oni so jo mislili imeti za svoje namene, nas pa so poslali po kostanj v žerjavico. Ker smo se uprli, je skrivaj ušel. Zdaj ima svojo kazen. Naše puške merijo dobro. A njegova usoda naj ti bo v zadoščenje, ker je nekoS tudi tebe izdal, hkratu pa v svarilo. Zdaj premisli najine besede in dobro pretehtaj vse, preden se boš za kaj odločil!«
Šla sta in pustila Kopta, ki je uvidel, da sof se vsi njegovi visoki načrti iznenada podrli v prah.
Od tega dne dalje so začeli čutiti tudi Rometi, kakšnemu zavezniku so izročeni. Od dne do dne so bila težja bremena, ki so tlačila njihove hrbte. Med napornim delom so' morali premišljati, kakšno je plačilo nezve-» stobe, njihovi zatiralci pa so živeli v izobilju in lenobi.
Zlasti zaradi nečesa so se morali Rometi pošteno potiti. Sicer je bilo sklenjeno z mladim kraljem Hau-neferjem premirje, ki je obema strankama zagotovilo neizpremenjen noložai toda Beduinom seveda še na misel
prvi obrok dolga. Nič manj nima skrbi oni kmet, ki si je s skrbnim gospodarstvom pri-štedil denar in ga vložil v hranilnico, a nima danes za davek. Bilo bi zelo koristno poklicati na odgovor tiste ljudi, ki so nekoč vabili skrbne kmete, nfcj dvignejo denar v tej ali oni zanesljivi posojilnici ali hranilnici in naj ga vložijo samo v ta in "ta zavod, češ da bodo dobili 9,-odstotne in še večje obresti. K sreči je doslej tukajšnja Kmečka posojilnica še vedno znaja držati ravnotežje med dolžniki in vlagatelji, da so kmetje lahko plačevali davke in zavarovalnino. Naj se že kmalu reši vprašanje kmečke zaščite. Skrajni čas je, da se naši poslanci in senatorji zavzamejo za hitro rešitev v blagor vložnikov in nešpeku-lativnih dolžnikov. Žal imamo tudi na deželi mnogo takih dolžnikov, ki pravijo, da ne bodo ničesar vrnili, ker so že prezadolženi, a dolgove še delajo naprej. — Kakor drugod tudi pri nas strašijo tatovi, ki kradejo po vrtovih .zelenjavo in po kurnikih kokoši. Tudi "sadje kradejo razni brezposelni postopači. Posebno bo treba paziti zdaj na grozdje, ki lepo kaže.
Gospodarstvo
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah s prišteto premijo 28.5%: 1 nizozemski goldinar za 29.53—29.68Din; 1 nemško marko za 17.53—17.67 Din; f 1 angl. funt šterling za 215.70—217.75 Din;
1 ameriški dolar za 43.13—43.50 Din; riOO francosk. frankov za 288.39—289.83Din; !100 češkoslovaških kron za 180.97—182 Din; 100 italijanskih lir za 357.53—360.62 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem
ni prišlo, da bi se sprijaznili z dejanskim stanom. Že od- začetka so sklenili, da se bodo polastili Okrogle gore, čeprav so vsi ljudje govorili, da je ni mogoče zavzeti. Hoteli so si pač zagotoviti poslednjo trdnjavo v oazi. .Vedeli so, da bodo šele potem resnični gospodarji.
Torej ni bilo treba samo pripraviti lestev za napad in oblegovalnih priprav, ampak se tudi preskrbeti za primer, da bi nasprotnik pri novem izbruhu sovražnosti zaprl dotok vode. Zato so Beduini ukazali Roinetom, da so morali na številnih mestih, kamor se zaradi hiš ni moglo videti z Okrogle gore, izkopati vodnjake, da bi imeli zalogo vode vsaj za nekaj tednov.
To je bilo strašno breme za Romete, ki so bili vajeni samo lahkihe del. Že zdaj bi se bili radi uprli svojim tlačilcem, če jim ne bi bili ti spet lagali, da je ta dela zaukazal Kopt. Razen tega so bili Rometi tudi premalo bojeviti, da bi sploh mogli misliti na resen upor. iTako so morali od tedna do tedna bolj čutiti trdi jarem in so samo še v nemi jezi stiskali pesti. In odpad od kralja Merija so čedalje grenkeje občutili.
TRIINTRIDESETO POGLAVJE.
Tako je potekalo prebivalcem oaze življenje skoraj burno med neprestanimi skritimi prepiri, med tem ko so živeli branilci Okrogle gore v miru, da so se skoraj dolgočasili. Veliki duhoven je z nekaterimi pomočniki prevzel žalostno dolžnost, da balzamira truplo rajnega faraona. To opravilo je bilo zelo naporno in dolgotrajno.
Hudales je med tem vadil vse prebivalce, ki so bili sposobni za vojaško službo, v stre-lj inju, pri tem pa <je moral zaradi pomanjkanja streliva žal zanemariti prav to, kar je bi-
kliringu po 8.50—8.60 Din. Vojna škoda se je trgovala po 371—372 Din.
Tedenski tržni pregled
H1V1LLJ. Obiranje hmelja v Savinjski dolini je v polnem teku. Prvovrstnega blaga bo mnogo nad polovico, rjavkastega pa največ 10%. Vse kaže, da tako dobrega blaga kakor letos že. vrsto let nismo pridelali v Savinjski dolini. Nakupovalci so že prispeli. Zavoljo dobrega blaga hmeljarji splošno pričakujejo razmerno dobre cene. — V Češkoslovaški se bo obiranje začelo čez teden dni. Suša je nasade tako poškodovala, da bo tam pridelek manjši kakor lani.
Sejmi
26.	avgusta: Rajhenburg, Ljubno v Savinjski dolini (samo kramarski sejem), Veliki Gaber, Št. Vid pri Logatcu.
27.	avgusta: Moravče, Novo rflesto.
28.	avgusta: Lendava.
29.	avgusta: Žalec, Zagorje, Poljčane, Muta, Sv. Tomaž pri Ormožu, Verače.
30.	avgusta: Velika Loka (v novomeškem srezu).
31.	avgusta: Dobrepolje-Videm, Konjice (le za živino).
1. septembra: Višnja gora, Guštanj.
Drobne vesti
= Polovična voznina za hmeljske obiralce
je dovoljena, kakor smo že poročali. Po novi odredbi prometnega ministrstva morajo imeti obiralci hmelja pri povratku objavo, izdano od katerekoli hmeljarske zadruge v dravski banovini, ne pa samo od Hmeljarske zadruge v Celju. Tudi Hmeljarna v Žalcu izdaja legitimacije.
lo najvažnejše, namreč streljanje na tarče. Ostali čas je prebil učenjak po večini v družbi mladega kralja, ki je kazal živo zanimanje za življenje v daljnem svetu in se ni nikoli zdolgočasil, kadar mu je prijazni Slovenec pripovedoval o napredku kulture.
Pir tem pa seveda niso pozabili pazljivo gledati proti vzhodu, da ne bi prezrli zna-' menj vračajočega se Sodnika.
Sodnika proti pričakovanju dolgo ni bilo nazaj. Naposled so se začeli prijatelji na Okrogli gori že bati, da se mu je morda primerila kakšna nesreča. Seveda je bilo prav verjetno, da je naletel na težave pri prodajanju zlata in nakupovanju orožja. Če je egiptska vlada zvedela za njegove nakupe, je hotela nedvomno tudi dognati, odkod prihaja zlato in čemu je potrebno toliko orožja in streliva. To bi utegnilo povzročiti kakšne zapletke.
Tedaj pa — dva meseca po napadu Bedui-nov, — so stražniki neko noč zbudili Huda-lesa. Sodnik je na dogovorjeni način sporočal, da se vrača.
Hudales je takoj pohitel k oknu v gorski steni in začel nestrpno gledati v daljavo, ali se znamenje ne bo ponovilo. Saj bi bilo verjetno, da so stražniki videli samo bliskanje v daljavi in mislili, da je znak, ki so ga že tako dolgo napeto pričakovali. Saj je že star pregovor: Kar bi baba rada imela, o tem se ji rado sanja.
Toda ne, stražniki se niso zmotili. Še dvakrat je tisto uro švignila pod nebo na vzhodni strani svetla-raketa, prvič rdeča, drugič višnjeva. Tu je bila vsaka pomota nemogoča.	'i
Brez odlašanja je Hudales ©bvestil o tem mladega kralja. in druge voditelje. Veselo upanje se je polastilo vseh hkrati. Če bo usoda še toliko milostna, da bodo prišli rešitelji
= V dravski banovini se obeta zadovoljiva vinska letina. Nekatera poročila govore o izredno dobri, druga pa napovedujejo slabo vinsko letino v naši banovini. Prvi in drugi pretiravajo. Sicer pa sedanje stanje še ni odločilno za letino/ zakaj do splošne trgatve imamo še dva meseca in v tem gasti se lahko še marsikaj izpremeni v slabše. Kljub slani v prvih dneh maja in suši v juliju je stanje vinogradov v dravski banovini splošno ugodno, tako da se obeta zadovoljiva letina. Izvzeti so le vinogradni kraji, ki sta jih obiskali toča in delno suša. Vinogradi, prizadeti od suše, se bodo po sedanjem obilnem deževju še znatno popravili. Grozdje po naših vinogradih je zdravo in se lepo razvija. Zato bo, kakor kaže, tudi ob pravem času dozorelo. Staro pravilo vinogradnikov pa mora ostati, da se ne sme vršiti prenaglo trganje; ki kakovost samo poslabša. Kupčija z novim vinom utegne biti, če že ne prav dobra, pa vsaj znosna, kar se tiče cen, ker bodo stare vinske zaloge do novega vina po večini pošle. Čeprav pa so nade v vinsko kupčijo še tako ugodne, je za vinogradnike vendar priporočljivo, če vnovčijo čim več grozdja, vsaj zgodnjega, še pred splošno trgatvijo, ker pride na ta način vinogradnik najhitreje do boljšega izkupička. Vnovčevanja grozdja pa ne more in ne sme izvrševati posameznik, če nima večje množine sam in če nima dovolj trgovinske sposobnosti, nego naj zbere več vinogradnikov za cel vagon, avto ali voz grozdja, ki ga naj potem njihov zastopnik popelje naravnost na trg. Sedanje grozdje v naših mestih prihaja po večini iz južnih delov naše kraljevine in se prodaja po 7 do 10 Din za kilogram.
= Društvo rejcev malih živali »Živalca«
priredi v okviru letošnjega jesenskega vele-
z dragocenim tovorom brez nesreče v varno zavetje, ne bo več dolgo trajalo, da pride ura odrešenja.
Zlasti neumorna je bila Neli, ko je zvedela, da se njen dragi vrača. Kako težko je prebila te dolge tedne, kar ga ni bdo! Kolikokrat je stala ob oknu v steni in gledala v daljavo, dolge ure, toda ničesar ni hotelo biti. Koliko noči se je premetavala brez spanja po svojem ležišču in hrepeneče klicala dragega...
Zdaj pa prihaja in kmalu mu bo stekla v objem. .i
Ustnice so ji drhtele in najrajši bi bila krik-nila v daljavo, naj pohite...
Takoj ko se je začelo zjutraj svetiiti, so prižgali veliko grmado, ki so jo pred tedni pripravili na terasi pred jezerom. Ko je že dogorevala, so nametali na žerjavico zelenega listja in trave. Kmalu se je dvignil pod nebo gost dim. Bližajoči se reševalci so bili opozorjeni na nevarnost.
Tudi sivolasi veliki duhoven je zdaj prvič pozabil za nekaj trenutkov smrt svojega ljubljenega kralja in obraz se mu je razveselil. Vse je kazalo, da se zlobna usoda umika od nesrečne oaze.
S Sodnikom se je Hudales že pred odhodom dogovoril,- da ga bo obvestil, če bodo prišli Beduini do oaze. Sklenila sta, da bo moral v tem primeru skrivaj od daleč obiti Okroglo goro, ki je bila na južnem robu oaze, in priti vanjo od južne strani. Pri tem sta računala na najneugodnejši položaj — da bo namreč samo Okrogla gora v oblasti kralju zvestih Rometov. Zdaj pa so imeli ti še tudi svetišče v rokah in tako je odpadlo dviganj'? težkih priprav za boj po vrveh na strmo goro.
Zato je sodil Hudales. da bo potrebno obvestiti Sodnika o resničnem položaju.
I -oa lepila m taja« n; (Dalje sledil) «
sejma v Ljubljani od 5. do 16. septembra veliko razstavo. V skrbi za malega človeka prireja to društvo, ki je krepko razvito, svoje propagandne razstave, da bi se reja dobrih plemenskih živali čimbolj razvila in razširila in pa da pokaže uspehe take smotrne reje. Na letošnji razstavi bodo dane na ogled plemenske živali vseh pasem domačih kuncev, kokoši, rac, gosi, puranov, pavov, pe-gatk in ptic, zlasti eksotičnih. V tem času bo tudi velika razstava koz in ovc. Vse živali bodo strogo ocenjene in med lastnike najbolje ocenjenih živali razdeljene nagrade in diplome. Poleg živali bodo razstavljeni tudi ustrojena in neustrojena kožuhovina In razni kožuhovinasti izdelki.
= Polovična vozna cena za prevoz živine na ptujsko razstavo je dovoljena. Razstava bo od 28. septembra do 6. oktobra. Pri dovozu je treba plačati polno voznino, povra-tek pa bo brezplačen.
Domače novosti
*	Kraljeva rodbina je zapustila Bled. Predzadnjo sredo se je peljal skozi ljubljansko postajo dvorni vlak, s katerim se je kraljevska družina vračala z letovanja na Bledu. Z vlakom so se peljali Nj. Vel. kralj Peter, Nj. Vel. kraljica in kraljeviča Tomislav in Andrej. Kraljeva rodbina bo nadaljevala letovanje ob morju.
*	Knez Pavle operiran. Nj. Vis. knez-na-mestnik Pavle je zbolel za vnetjem mišic na levici in je moral biti operiran. Njegovo stanje je ugodno.
*	Kralj Peter II. v Podbrezjah. Pred svojim odhodom z Bleda je Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu svojega angleškega učitelja in ravnatelja dvornih lovišč g. inž. Dim-
Sven Elvestad:
f kri vnos t sivih rokavic
3	Kriminalni roman.
Poiskal je voz in se peljal k upravi nekega dnevnika.
Tam je oddal oglas in je prosil, da ga do preklica objavljajo dnevno. Oglas se je glasil: »Pozor! Gospod, ki je v četrtek dopoldne dvanajstega tega meseca iskal agenta Jaer-vena v njegovi pisarni in ni bil sprejet, se naproša, da javi upravi tega lista svoj naslov pod značko ,Zelo važno'.«
Asbjorn Krag se je napotil nato na policijo, da bi se posvetoval s šefom detektivskega oddelka, kaj mu je dalje storiti.
Šefa pa ni dobil v pisarni in je moral čakati nanj pol ure.
Medtem je razmišljal o zadevi in naposled sam pri sebi ugotovil, da gre za skrivnosten zločin. Obenem si je moral priznati, da mu bo razkritje tega zločina prizadtejalo še mnogo težav, zakaj v tem trenutku še ni imel prav nikakih sledi, ki bi mu kazale pot.
BLAGAJNA.
»Kako napredujete?« je vprašal šef, ko je stopil v pisarno.
»Zaenkrat še nimam niti najmanjše opore,« je odgovoril Krag.
Detektiv je opazil, da je bil njegov šef nekoliko vznemirjen. Šef je stopil k okmt in pogledid na ulico. Krag je ostal za pisalno ln.t" .oarvo)! fiif.x3i3tq moeala misotants
»Zločin?« je spet vprašal šef in posebno naglas?! besedo.
»Vse kaže na to.«
T»Umor?«	*»
'»Najbrž.«-	:i '9«31 ®t 8£i-
»In nikakih sfeftov? Kiti-najmanjši ciiore?«
nika obiskal Podbrezje in si ogledal znamenito ptičnico g. Aleša Pavlina. Vladarju je Pavlinova hčerkica Anica izročila v pozdrav lep šopek. Mladega kralja je vsa vas prisrčno pozdravljala.
*	Predsednik vlade in minister za vojsko na Bledu. V soboto je odpotoval na Bled ministrski predsednik g. dr. Stojadinovič. Na Bled je prispel tudi minister za vojsko in mornarico general g. Peter Zivkovič. Bil je v Bohinju, kjer ga je sprejel Nj. Vis. knez-namestnik v avdijenci.
*	Naš novi poslanik v Londonu. Dr. Slavko Grnjič, pooblaščeni minister in izredni poslanik v p. je imenovan za izrednega poslanika v Londonu.
*	10 let mariborske Zveze kulturnih društev. Nedavno se je vršil 10. redni občni zbor mariborske Zveze kulturnih društev, ki sta mu prisostvovala tudi mestni predsednik g. dr. Franjo Lipold in sreski načelnik za Maribor levi breg g. dr. Senekovič. Zbor je otvoril zaslužni predsednik strokovni učitelj g. Janko Pire. V prisrčnih besedah je izrekel pozdrav mestni predsednik g. dr. Franjo Lipold, kot zastopnik ljubljanske ZKD in njenega predsednika ministra g. dr. Alberta Kra-merja je sporočil pozdrav in čestitke tajnik ljubljanske ZKD g. Boleslav Hiter. Tajniško poročilo je podal požrtvovalni učitelj g. Fran Golež, blagajniško pa g. Herman Vidmar. Knjižničar g. Jožko Škilan je navajal, da je knjižničarstvo močno zasidrano in da ima zveza 97 potovalnih knjižnic. Za dramski odsek je poročal tajnik g. Fran Golež v odsotnosti g. Ruperta Lintnerja. Vseh v zvezi včlanjenih društev je 351. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Janko Pire. •
*	Sprejem učencev v državno moško obrtno šolo za pletarstvo v Ptuju. Ta zavod uri v pletarstvu in gojenju vrb učence in učenke
»Ne, še ne, kolikor lahko v tem trenutku
rečem.«
»Tako. Torej se nam slabo godi. Grdo nas bodo gledali, če se tudi ta zločin ne bo razkrinkal, kakor se ni zadeva z briljantno ogrlico. Kako pa je' z okostnjakom?« (Okostnjak je strokovni izraz, ki z njim detektivi y?na-čujejo prve sledi, ki jih doženejo ob začetku preiskave.)
Krag je odgovoril:
»Kar sem doslej zbral, je silno malo. Tudi še ni čisto zanesljivo, ali spadajo vse te malenkosti v eno verigo. Torej: Enajstega je prejel agent Jaerven pismo, v katerem ga odpošiljatelj prosi za sestanek zvečer istega dneva, in sicer na kraju, ki se imenuje »Peklo«. Jaerven naj bi bil na sestanek prinesel neko majhno modro reč. Ta mala modra reč bo najbrž kakšna vrednota, morda menica... Oderuh je tisti večer res šel ven, česar sicer nr nikoli storil, kakor mi je zatrjevala gospodinja. Proti štiriindvajseti uri se je vrni! in je legel takoj v posteljo. Dan nato se je v svojo sobo zaklenil in je ni odprl nikomur, čeprav so ga' iskali različni ljudje in trkali na njegova vrata. Šele zvečer ob dvajsetih je stanovanje zapusti!'. Gospodinja ga je videla skozi okno.
Od tistega časa je izginil.
Samomor je čisto izključen. Tudi je nemogoče, da bi bil pobegnil. Izginiti je moral samo na tak način, da ga je kdo umoril. Oderuh Jaerven po mojem mišljenju zanesljivo ni več-živ.«
Molče in pazljivo je bil šef poslušal Kra-gcSvo poročilo.
Zdaj pa zdaj je malo prikimal, da bi pokazal, da soglaša z detektivovhni izvajanji.
Krag je pripovedoval nato o oglasu, ki ga jc bil dal v^nevnik.
»V danalnji večerni izdaji je bil oglas
ter jih vzposablja za pletarske pomočnike, ki jim pomaga po dovršeni učni dobi do za* služka, ako ne bi mogli pletarstva izvrševati kot domače obrti na svojih domovih. Vpiso« vanje traja do 1. septembra in se lahko Izvrši tudi pismeno. Prijavi, kolkovani s 5 Din, morajo biti priloženi: krstni list (dokaz, da je učenec star najmanj 12 let), domovnica, od« pustnica, odnosno zadnje šolsko izpričevalo (dokaz o dovršenih najmanj 6 letih osnovna šole), izjava staršev ali*varuha, s katero sa zavezujejo, da bodo vzdrževali gojenca, in potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev.— Pouk se začne v četr« tek 5. septembra ob 8.
* Potreba mostu čez Muro pri Petajnclb,
Čez Muro drži na slovenskem ozemlju prav: za prav le most v Veržeju, ki je edina mo-stovna zveza s Prekmurjem. Oni v Gor. Rad« goni veže slovensko ozemlje z avstrijska Radgono. Ako hočeš iz gornjega Prekmurja: po mostu čez Muro, moraš skozi Avstrijo« Ves ostali promet čez Muro se vrši z brodo-vi, ki pa zaradi: narasle Mure dostikrat ne vozajo. Zato je bil drugi most čez Muro dol« ga želja vsega prizadetega prebivalstva. Naj-prikladnejši kraj za novo mostno zvezo čez Muro bodo pač Petajnci v bližini radenskega zdravilišča. Nedavno se je na licu mesta vršil komisijski ogled'ozemlja. Novi most bo iz železobetona in bo stal okroglo dva in pol milijona dinarjev. Najhujša razpravna točka; je bila prispevno razmerje zanimancev. Nekaj bodo morali prispevati zasebniki, zlasti lastnika obeh zdravilišč Radencev in Petajn-cev. Po odbitku tega. prispevka bo dala eno polovico banska uprava, drugo polovico pa cestna odbora ljutomerski in mursko-sobo-ški. Tkko bo dobilo Prekmurje najlepšo zvezo z Radenci in Petajnci in z Gornjo Radgono čez slovensko- ozemlje. Še večje važ-
prvič tiskan,« je rekel. »Najbrže ga je prtea*
deta oseba že črtala, in če ima čisto vest, se bo, mislim, kmalu pojavila.«
Komaj je bil Krag izpregovoril te besede, se je oglasi! telefon.
Poziv je prišel iz dnevnikove uprave.
»Gospod, ki ste ga iskali z oglasom, se je javil,« je naznanila uprava.
Krag je poklical stražnika in ga prosil, naj poišče dotičnega gospoda, ki se je bil javil na oglas in navedel v svojem pismu svoj naslov.
Potekla je ura, preden je tujec prišel. — Krag ga je po vdovinem opisu takoj spoznal.
Bil je velik, koščen mož, ki je štel kakšnih štirideset let. Bil je elegantno oblečen.
Krag se mu je oprostil zaradi nadlegovanja, češ da je zelo važno, ako mu bo mogel kaj povedati o obisku agenta Jaervena dvanajstega tega meseca.
Mož se je spočetka malo jezil, da mu policija napravlja pota. Kmalu pa je spet postal dobre volje in je dal zaprošena pojasnila.
Dvanajstega tega meseca da je prišel v denarno stisko. Šlo je samo za majhen znesek. Zaradi tega je sklenil, obrniti se na Jaervena. Oderuh mu je v podobnih okoliščinah že ponovno pomagal iz zagate, čeprav je sicer zahteva! nesramno visoke obresti.
»Šel sem torej k njemu,« je nadaljeval, »in potrkal na njegova vrata, toda ni mi hotel odpreti.«
fcAlf morda nI bil doma?« je vprašal detektiv. . _, . l*91^0*^) Ti
»Zanesljivo je bil doma! Slišal sem čisto razločno, da je stopal po sobi sem in tja. Strese! sem vrata, pa rhi' tudi ni odprl. Sklonil sem se, da bi pogledal skozi luknjico v ključavnici.«
»Torej ni tičal ključ v njej?«
»Ne.«	[j™« '
»Ali ste kaj videli?«
nosti pa bi bila nova cestna zveza Prekmur-z Mariborom, ki bi držala čez Kapelo In anjce do Sv. Benedikta in naprej. Želeti je le, da bi se načrti kmalu začeli uresničevati.
* Dosedanji občini Cel]e mesto in Cel]e okolica sta združeni v eno občino. V notranjem ministrstvu je bil te dni podpisan odlok, * katerim se ustvarja veliko Celje na ta način, da se združita dosedanja mestna in okoliška občina. Zaradi združitve obeh občin sta bila razpuščena • celjski mestni svet in okoliški občinski odbor. V kratkem bo imenovan enotni mestni svet za novo celjsko Občino. Za mestne svetovalce bodo imenovani zastopniki obeh dosedanjih samostojnih Občin, za mestnega župana pa bo postavljen bivši župan okoliške občine g. Mihelčič.
" Meščanska šola v Žalcu se otvori jeseni. Ministrstvo prosvete je odobrilo ustanovitev meščanske šole v Žalcu. Kako velika je bila potreba te šole, je pokazalo že poizkusno .Vpisovanje, pri katerem se je priglasilo 106 nčeacev in učenk za prvi razred. Šola se Otvori letos v jeseni. Ob tej priliki moramo H hvaležnostjo omeniti požrtvovalno delo narodnega poslanca g. Ivana Prekorška za ustanovitev te šole, ki je tako postala četrta meščanska šola v celjskem srezu.
■	Bela Krajina hoče meščansko šolo. Meščanska šola v Črnomlju, ki je bila dovoljena ke leta 1930., bo, kakor kaže, letos oživljena. Vsem, ki so pripomogli, da se šola oživi, bo ljudstvo hvaležno. Ni dvomiti, da bo banska Uprava čim prej namestila učno osebje, izdala dovoljenje za otvoritev In tako rešila trpljenja one otroke, ki se dnevno vozijo ob •i zjutraj z vlakom v Novo mesto.
■	Rojaki Iz Francije na Oplencu. V petek Se je pripeljalo v Ljubljano iz Francije 36 Članov Jugoslovenskega narodnega odbora,
»Da, videl sem Jaervena. Cisto razločno lem ga videl. Stal je pri oknu.«
»Ali je imel glavo obrnjeno proti vam?«
»Ne, kazal mi je hrbet.«
»Kako dolgo se ga videli tako stati?«
»Samo sekundo.« I »Ali ga niste dalje časa opazovali?«
»Da, hotel sem, toda je zakril luknjo v ključavnici z roko.«
»Rekli ste pravkar, da je stal pri oknu.«
»Res je bilo tako. Toda je menda opazil, da *em ga gledal, zakaj prišel je zadensko proti Vratom in položil roko na ključavnico.«
»Zadensko? Ali se vam ni zdelo to Čudno?«
Mož ga je osuplo pogledal.
»Da, zdaj, ko ste me na to opozorili, se ludi meni zdi to zelo čudno.«
Krag je nekaj zapisal v svojo beležnlco.
»VI ste Jaervena videli že prej?« ga Je Vprašal.
»Seveda Spoznal sem ga takoj. Že pono-lena stara obleka Je zadostovala za dokaz, 'da Je bil res on.«
»Kako dolgo ste stali pred vratmi?«
»četrt ure, potem sem šel. Zelo sem se hu-'doval, ker me nI sprejel. No, k sreči sem do-bU denar potem drugje. Ali želite še kakšna pojasnila od mene?«
»Ne. Hvala lepa!« ' Tujec Je šel, očitno začuden zaradi mnogih nenavadnih vprašanj, na katera je detektiv hotel imeti odgovore.
Asbjorn Krag Je sedel nekaj časa In gledal predse. Bil je zelo zamišljen. Zdajci je pogledal svojega šefa In v njegovih očeh se je zasvetilo. Znamenje, da mu Je padla na um 'dobra misel.
Vzel Je beležnlco spet h žepa. listal pO njej ta primerjal različna <fe]sfva m (JaluntŽ. t Bil Je videti skoro nekoliko vročičen, ne-
ki Je organiziral poklonitveno odposlanstvo na Oplenac. Odposlanstvo vodi g. Urlep. V odposlanstvu so zastopana skoro vsa naša rudarska društva Iz Francije. Med izletniki je tudi več odličnih osebnosti, tako znani pariški odvetnik g. Milič-Nikolič in njegova soproga. Goste sta na ljubljanski postaji pričakovala ravnatelj izseljenskega urada gospod Fink v zastopstvu banske uprave In pa g. dr. Brilej, ki jih je pozdravil kot zastopnik mestne občine. Izletniki so si dopoldne ogledali mesto, potem pa so nadaljevali potovanje. S seboj so nosili krasen mozaik, delo umetnika Mitroviča, ki so ga položili na grob blagopokojnega kralja Uedinitelja na Oplencu.
*	Obrtniško zborovanje v Celju. Na praznik dopoldne je bil v Celjskem domu tretji redni -občni zbor Osrednjega društva jugo-slovenskih obrtnikov za dravsko banovino, ki se ga Je udeležilo nad 200 odposlancev skoro vseh podružnic v dravski banovini. Občni zbor je pričal o slogi, delavnosti in napredku društva Za predsednika je bil ponovno Izvoljen g. Lovro Pičman (Ljubljana), za podpredsednike gg. Ivan Šimenc (Ljubljana), Stojan Holobar (Celje) in Miha Lešnik (Maribor), za tajnika g. Kunaver (Ljubljana), za blagajnika pa g. Vidmar (Ljubljana). Udeleženci so si tudi ogledali celjsko obrtno razstavo, ki jim je izredno ugajala.
*	Pogreb Draga Bežana. V petek je prispel Iz Splita v Ljubljano železniški voz s krsto ponesrečenega poročnika 25-letnega Draga Bežana. Krsta je bila vsa pokrita z venci. Popoldne ob 16. je krsto blagoslovil duhovnik, nato pa se je razvil žalen sprevod na pokopališče k Sv. križu. Na čelu sprevoda so korakali podoficirji in nosili številne vence. Za venci sta stopala godba in oddelek vojske. Pred krsto je nosil oficir odlikovanje;
miren, kar se mu je zgodilo zmerom, kadar mu je šinila v glavo kakšna dobra misel.
Takoj nato pa se je spet pomiril.
Z enim zamahom je zaprl beležnlco ta vstal.
»Zdaj je čas, da se lotim dela,« je rekel. »Zgodil se je zločin in opravka bomo imeli z nevarnim in pretkanim zločincem.«
»AH ste našli že kako oporo?« je vprašal šef z zanimanjem.
»Da, mislim. Pravkar začenjam nekaj sumiti, čeprav še nimam čvrste podlage. Videli bomo, če bo obveljalo moje staro naziranje, da se pri vsakem zločinu, naj bo Izvršen še tako mojstrsko, naposled najde majhna okol-nost, na podlagi katere prej ali slej sledi razkritje. Potreben pogoj je seveda, da se loti reči pravi mož...«
Krag je bil očitno zelo dobre volje.
Kakor vsi resnično dobri detektivi Je Imel tudi Krag slabe trenutke, v katerih je čutil nepremagljivo željo po tem, da bi pohvalil svojo bistroumnost.
»Kaj nameravate storiti?« ]e vprašal šef.
»Še enkrat se nameravam napotiti v Jaer-venovo stanovanje in ga temeljito preiskati,« je odgovoril Krag. »Morda najdem še kakšno oporo.«
Šef je prikimal ta detektiv ga je zapustil.
Ko se je nekaj ur pozneje spet vrnil v pisarno, je izraz na njegovem obrazu pričal, da ni našel ničesar.
»Videl sem samo veliko množicoi papirja,« Je poročal Šefu. »Čudim se, da ni po Jaerve-nu spraševalo še več ljudi, odkar je bil izginil. Zapisal sem si Imena vseh oseb, s katerimi je imel oderuh posle. Je prav zanimiv seznam. Pa vse to mi nič ne pomaga. Samo še nekaj moram storiti.«
>!n kaj Je to?« < *V njegovo blagajno moram vlomiti, Narfr
sledila je krsta na vozu, zavita v trobojnico z državnim grbom, za krsto pa so šli užaloščeni svojci, prijatelji in pokojnikovi sošolci. Sprevod je zaključila četa vojaštva. Pokojniku bodi lahka domača zemlja!
*	Ob 65-letnici ptujske gasilske čete. V proslavo 65-letnice ptujske gasilske čete, ki je najstarejša v srezu, je priredila 14. in 15. t. m. ptujska gasilska župa župni zlet v Ptuju. Proslava se je vršila pod pokroviteljstvom podbana g. dr. Pirkmajerja. Udeležile so se je gasilske župe iz Ljubljane, Maribora, Celja, Murske Sobote, Ljutomera, Lendave, Kamnika, Slovenjgradca in Varaždina z 51 četami, 11 zastavami, 942 člani v krojih in 502 v civilu.
*	Najstarejše drevo Je cipresa. Seveda mora tudi to prvenstvo imeti Amerika. Neki washingtonski strokovni časopis opisuje najstarejše drevo na svetu. To je cipresa v mehiški vasi Santi Marii del Tule. Njeno deblo meri v obsegu 30 m. Drevo je visoko dobrih 45 m in ima ogromno krono v premeru približno 30 m. Mnogi strokovnjaki so že poizkusili ugotoviti njeno starost, pa se njihova dognanja močno razlikujejo. Eni trdijo, da šteje cipresa 3000, drugi pa, da 10.000 let. Določiti starost je zelo težavno. Rastni obroči ne pomenijo enega leta kakor pri naših drevesih, kajti v tropičnem podnebju zrase en krog včasih tudi v enem mesecu.
*	50 letnica srečnega zakona. Te dni sta obhajala pri Sv. Urhu pri Zagorju zlato poroko, 50 letnico srečnega zakonskega- življenja, Trotovšek Franc in njegova žena Kristina, rojena Dobnikarjeva. Jubilant se je rodil 1. 1860. v Trbovljah, njegova družica pa 1. 1863. v Širju pri Zidanem mostu. V srečnem zakonskem življenju se jima je rodilo pet otrok, izmed katerih žive še trije v dobrih položajih. Trotovšek je pri premo-
čil sem, naj jo prinesejo sem. Osem mož jo pravkar prenaša v stražni lokal. Bilo bi prav umestno, če bi vlamljanju prisostvovalo nekaj sodnih uradnikov.«
Šef je poklical po telefonu nekaj uradnikov. Ko so ti prispeli, so se vsi napotili v veliki stražni prostor, kamor je medtem že bila blagajna postavljena. Poklicali so tudi ključavničarja, ki je prinesel s seboj nekaj orodja, potrebnega za razbitje blagajne. Ključavničar se je lotil dela, pa ga je moral kmalu opustiti.
»To je najtrdnejša blagajna, ki sem Jo videl doslej,« je rekel. »Če pravilno sodim, jo bo treba razstreliti z dinamitom. Ne pojde drugače.«
Asbjorn Krag je nekaj naročil enemu izmed postrežčkov in ta se je takoj napotil v smeri proti Kragovl zasebni pisarni.
Kmalu se je vrnil in imel v roki lesen kov-čeg, prevlečen s črnim usnjem. Detektiv je kovčeg odprl in je njegovo vsebino zdeval na mizo. Šef, ključavničar in uradniki so ga gledali z naraščajočim začudenjem.
V kovčegu je bilo vlomilsko orodje, Izredno fino izdelano, vse bleščeče svetlo ta ostro brušeno. Kakor bi bili ranocelniški instrumenti. Bili so vmes majhne ostre pile, fini svedri, močna »svinjska noga« in drugo. Največji instrumenti so bili pol metra dolgi, najmanjši pa ne večji od navadne šivanke.
Krag je vzel nekaj teh instrumentov ta sfl spravil na blagajno. Slišalo se je, kako se jO zabodel sveder v trdo jeklo ta kako Je žag4 s sikajočim glasom prerezala kovino, da s^ Je drobna, bela žagovna vsula po vratcih bla* gajne. Samo še zamah s »svinjsko nogo« iti blagajna Je bila odprta.
Šef Je Izgubil govor od osuplosti} Asbj8rf|[ Krag pa Je rekel čisto mimo, medtem ko gut 1« lahen nasmešek zaigral okrog ustj ^
govniku v splošno zadovoljnost služboval 38 let kot nameščenec do upokojitve leta 1924. Bil je zmerom napreden mož. Obema še jnnogo let!
*	Banovina ]e kupila graščino v Svečlnl.
Med bansko upravo in lastniki svečinske graščine, ki je bila last šentpavelskega samostana, so se vršila pogajanja, ki so se končala s kupno pogodbo. Vse zemljišče, se-stoječe iz 300 oralov vinogradov, gozdov, njiv, pašnikov in travnikov je bilo prodano za 1,800.000 dinarjev. Zraven spada veliko graščinsko poslopje s 25 viničarijami. Ban-ska uprava dravske banovine bo kupljeno veleposestvo preuredila v vinarsko in sadjarsko šolo. Prevzem posestva bo 1. septembra.
*	Škoda zaradi suše. Kmetijsko ministrstvo je zbralo podatke o škodi, ki jo je raznim krajem v državi napravila v poslednjih jnesecih suša. V dravski banovini je suša od celotnih 42.529 ha posejane zemlje uničila 1964 ha ali 4.6 odstotka. Srezi brežiški, gornjegrajski, kamniški, krški, kranjski, laški, logaški, mariborski-desni breg, murskosoboški, novomeški, ptujski, radovljiški, slovenj-graški, celjski in šmarski sploh niso bili prizadeti od suše. V lendavskem srezu je uničenih 26 odstotkov posejane površine, v konjiškem 25 odstotkov, v kočevskem 2, v litijskem 2, v ljubljanskem 2, v ljutomerskem 5, v metliškem 30, v dravograjskem 25 in v Črnomeljskem 25 odstotkov. V prizadetih Srezih bo dala zlasti turščica slabo letino. Enako je suša škodovala tudi travnikom in pašnikom, tako da v prizadetih srezih primanjkuje krme za živino.
*	Zanimive najdbe okamenin v Krškem. Ljubitelj starin in neumorni raziskovalec gospod Oton Auman je že 20 let povsem ne-opaženo odkrival zgodovinske skrivnosti
»Le veselite se, gospodje, da sem na vaši Strani.«
V blagajni je ležala kopa papirja. Nekaj listov je bilo raztrganih. Takoj so tudi opazili, da je bil čisto zadnji predal, v katerem so bili bržkone najvažnejši papirji, nasilno odprt in temeljito preiskan.
»Mislil sem si,« je mrmral detektiv, »da so bili pri blagajni nepovabljeni gostje...«
Šef je bil slišal Kragovo pripombo In je jnenil:
»Toda blagajna je bila vendar nepoškodovana. Kako si to razlagate?«
Detektiv se je nasmehnil na svoj poseben način.
»Da, če bi to vedel, bi mi bila ena Izmed Skrivnosti že jasna.« »Ena?«
»Da, rekel sem ena,« je nadaljeval Krag tesno, »zakaj pri tej grozni žaloigri je več skrivnosti.«
NAPAČNA MENICA.
| Blagajno so temeljito preiskali.
Gotovine niso našli v njej, pač pa nekaj Vrednostnih papirjev za prav velike zneske. V majhnem predalu so bile tri bančne knji-Ilce od različnih kristianskih bank, v katerih je Jaerven nalagal denar.
Vse papirje so zapisali Iti jih potem varno Ihranili na policiji.
Krag je odprl svojo beležnico In zapisal še ; lekaj Imen v seznam oseb, ki so bile v po-' lovnih zvezah z oderuhom. Nato je šel v . vojo pisarno, da bi si papirje natančneje (gledal. Sedel je na usnjen stol in si jih je azgrnil po mizi. Potem je vzel nekaj močnih [ubanskih cigaret, jih položil poleg sebe na felzo, s) eno prižgal In se lotil dela. Kakor
krške okolice. Pri svojem raziskovalnem delu je naletel na skale, v katerih je tičalo mnogo okamenelih morskih polžev, školjk, pajkov in drugih živali. G. Auman ima veliko zbirko takih okamenin, ki jih je v okolici Krškega gotovo še zelo mnogo.
*	Nenadna smrt Slovenca v Zagrebu. Te dni je v Zagrebu nenadno umrl trgovski potnik g. Janez Travner, doma iz Škofje vasi v celjskem srezu. Zvečer pred usodnim dnem je prišel k Rozi Plešerjevl v Vlaški ulici in jo prosil, da bi smel pri njej prenočiti. Starka, ki oddaja postelje za prenočevanje, ga je sprejela pod streho, zahtevala je pa od njega 10 Din in legitimacijo. Travner ji je oboje izročil, češ da gre takoj k počitku, ker ga boli srce. Mirno je prespal noč, zjutraj je pa začel naenkrat kašljati in iz nosa se mu je vlila kri. Odšel je na stranišče in prosil starko, naj pošlje po zdravnika. Ko se je vrnila, ga je našla 2e mrtvega. Zadela ga je srčna kap.
*	Žrtve žaiolgre v Hrastniku. Poročali smo že, da je mladi Josip Rotar v Hrastniku streljal na gostilničarjevo soprogo Reziko Plaz-nikovo in njena dva sinčka. Vse tri Je nevarno ranil. Po zločinu pa je izvršil samomor. Plaznikova je v rudniški bolnišnici kmalu umrla. Stanje 6 letnega Stanka je še dvomljivo, medtem ko bo mlajši Branko okreval. Zdaj so našli pismo, naslovljeno na moža pokojnice g. Plaznika, v katerem priznava nesrečni Rotar povsem odkrito, da je ljubil pokojnico, ki pa ga je odklanjala, zaradi česar ni mogel drugače storiti, kakor je. Pojasnjeno še ni, zakaj sta postala žrtev zločina oba nedolžna otročiča, saj ju je nesrečni Rotar imel rad.
*	Kaj pravi stoletnlk o svojem življenju. Dne 20. t. m. je praznoval krojač Samuel Weis v Varaždinu stoletnico življenja. Kljub.
mnogo mož, ki delujejo duševno, je tudi Krag rad kadil močan tobak.
Prvo ime na seznamu oderuhovih dolžnikov se je glasilo: medicinec Jens Isaksen. Bil je zabeležen s posojilom v znesku dvesto kron, dospelih v plačilo triindvajsetega. — Drugi je bil kapitan Halvor Bjerk; tudi ta je dobil posojilo dvesto kron, plačljivih pa enaintridesetega.
Krag se ni dolgo zadržal pri teh iti pri vrsti drugih imen. Zdajci pa se je zganil. Zapisano je bilo: Komisionar Jens Bruun, 30.000 kron, plačljivo enajstega. Takoj pod njim je stalo zapisano: Podporočnik Hjelm, 20.000 kron, plačljivo desetega.
Našel je še nekaj manjših zneskov, plačljivih okoli dvanajstega, ko je bil izginil Jaerven.
Krag je sklepal iz tega: če je imel kdo potrebo, da je umoril Jaervena, je moral biti eden izmed dolžnikov, najbrže tak, ki ni mogel plačati. Kragova pozornost se je zaradi tega spet usmerila na oba večja zneska, ko-misionarjevega in podporočnikovega.
Krag, ki je v času svojega dolgoletnega delovanja pri policiji spoznal Izredno veliko število ljudi, je poznal tudi ta dva gospoda zelo dobro. Podporočnik Hjelm je bil siromašen kakor cerkvena miš. O njem so pripovedovali, da je bil v slabem gospodarskem položaju in da je padel v roke oderuhom. Komisionar Bruun se je že nekaj časa spuščal v velike kupčije, a v zadnjem letu ni imel sreče. Odkar mu je njegov bogati stric, konzul Bruun, odrekel pomoč, tudi ni imel več tako neomejenega kredita kakor poprej.
Detektiv Je sedel za svojo pisalno mizo in razmišljal o vseh teh rečeh, ko so se odprla vrata in je vstopil šef. Krag je takoj opazil, da je imel nekaj na srcu.
tej starosti je še krepak. Le vid mu je opešal. Sam pravi, da zaradi tega, ker je kot krojač moral delati do 94. leta, da se je preživljal« Svojcev nima več. Žena mu je umrla že davno in mu pustila dva sina, ki .sta padla v svetovni vojni. Če ga kdo vpraša, zakaj se til ponovno oženil, ravnodušno reče, da je bila toliko lepih žensk, da se ni mogel odločiti z<( nobeno. »Sicer pa,« je rekel, »se pameten mož oženi samo enkrat.« Na vprašanje, kak recept je potreben, da človek doživi taka starost, je dejal: »Za starost ni recepta. Kdoi; jo doživi, jo doživi, a kdor umrje prej, ga zdaj ni več. Živel sme svobodno in nisemi nikdar mislil na to, da bom doživel sto let* Žensk se nisem nikdar Izogibal, pil sem in kadil, kar delam še danes.«
*	Sprejemajo se mladeniči od 14 do 16 lel starosti v vojaško godbeno šolo In od 17 dol 21 let v zrakoplovno šolo. Ppjasnila se dobijo pri Peru Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti je znamkd za 3 Din za odgovor.
*	Razpisani sta pri mornarici strojna in strokovna podoficirska šola. Pojasnila se dobijo pri Peru Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti je znamko za 3 Din za odgovor.
*	Kačji strup Je zdravilo proti raku. Iz Ko-lašlna v Črni gori priobčuje »Vreme« to-Ie zanimivo vest: Vdova Mileva Medenica v Rečinl pri Kolašinu je imela raka na maternici. Iskala je pomoči pri raznih zdravnikih in v raznih bolnišnicah. Naposled je bila v bolnišnici v Kolašinu. Zdravniki so se na vse načine trudili, da bi jo ozdravili. Ves trud pa je bil zaman. Poslali so jo naposled kot neozdravljivo domov in ji tudi odkfito povedali, naj se pripravi na konec. Doma je bolnica nekega jutra slišala, kako otroci pred hišo kriče in beže pred kačo. Spomnila se je
»Ali se vam ne zdi, da so pri blagajni tudi neke druge zanimivosti, vredne upoštevanja, in ne samo ta, da je bil vanjo izvršen vlom?« je vprašal.
»Tudi jaz mislim tako,« je odgovoril Krag. »Zlasti se mi je videlo čudno, da ni bila v njej niti ena neplačana menica, zato pa cela kopa drugih papirjev. Kam je oderuh neki dal svoje menice?«
»Prav to sem tudi jaz razmišljal,« je odvrnil šef. »Ali se morda ne d£ to tako razložiti, da je bilo pri vlomu udeleženih več oseb, ki so te menice uničile?«
»Ze mogoče. A najverjetnejše bo, da Je Jaerven shranil svoje vrednote v banki.«
»To se dž dognati,« je menil šef. »Bom takoj telefoniral.«
Šel je v svojo pisarno. Ko se je čez malai časa vrnil, je rekel:
»Da, res je. Jaerven je vzel v najem shrambo za vrednote v neki banki. Ker pa je govorica, da je bil oderuh najbrž umorjen, prišla že do banke in povzročila tam veliko presenečenje, mi je ravnatelj dovolil, da preiščem vrednostne papirje, ki jih je Jaerven shranil v banki. Takoj pojdem tja« Ali me boste spremljali?«
»Zdajle ni toliko važno zame, da bi brskal po papirjih,« je odgovoril detektiv. »Zadostuje, če pojdete sami tja in jih pregledate. Nekaj drugega imam v načrtu. Bil bi vam pa zelo hvaležen, če bi mogli poizvedeti, katere osebe so podpisale menici za podporočnika Hjelma in komisionarja Bruuna V znesku 20.000 in 30.000 kron. Menici sta dospeli desetega in enajstega tega meseca, torej v času, ko je Jaerven izginil.«
šef je razumel, kaj je hotel Krag s tem reči, in si je zapisal imeni.	,
/	(Dalje sledi.)
S tako lahkoto
in hitrostjo doseči triko belo perilo le mogoče samo z
terpentinovim mitom
hi je izdelano na podlagi olivnega olja*
pri tej priči, da ji je neka ženska v bolnišnici pravila, da je kačji strup najboljše zdravdo proti raku. Vlovila je modrasa, zgrela vodo v loncu, v lonec pa spustila modrasa. Modras je v vodi poginil, na površini vode pa s« je pojavila modrikasta pena. To je Mileva posnela in jo jela piti trikrat na dan. Že v nekaj dneh ji je bilo bolje in je kmalu popolnoma ozdravela. Popolnoma zdrava že zdaj dela na polju. Vest o njenem ozdravljenju se je seveda razširila po vsej okolici. Zvedel je za njo tudi upravnik banovinske bolnišnice v Kolašinfl dr. Mihajlo Vukčevič, fti jo je svoj čas kot neozdravljivo odpustil iz bolnišnice. Dr. Vukčevič se: je takoj napotil v Rečino, kjer je dobil Milevo na polju pri delu. Pregledal jo je in ugotovil, da je dejansko zdrava Mileva. je pokazala, zdravniku-še ostanek one modrikaste tekočine, ki jo je pila in ki ji je -doneski. zdravje. Dr. Vukčevič bo zadevo dal znanstveno' preiskati. Zlasti hoče ugotoviti, če se bolezen- ne bo ponovila in če ne bo tekočina sicer slabo učinkovala na telo.
Požar v Brjjh na Primorskem. Nedavno popoči je nastal v. skednju bratov Trpinov v Bfjili pri RjJiclnlVerku požar, ki je uničil poslopje in vso zalogo žita. Na pomoč so prihiteli celo jrašifci iz'Gorice. Uspelo pa jim je le požar omejiti, tako da ni pričela goreti B1Lr®*	t| flrtj
*	Naši modrasi izvozno blago. Znani mariborski preparator Josip Giringer je dobil od Pasteurjevega zavoda na Dunaju nalog, naj dobavi čimveč živih modrasov; Naši modrasi so namreč v znanstvenem svetu znani, da imajo največ Strupa, tako da je povpraševanje po njih zelo veliko. Lov na modrase ni Samo šport, marveč je tudi zvezan s precej-šTtjrmi težkočami. Doslej je Ciringer poslal v Avstrijo 150 modrasov.
*	RazjasnVma skrivnostna smrt. V gozdu pri vasi Jani je našel posestnik Anton Hro-vatič iz Gornjih Lakomc žensko okostje. O najdbi je obvestil orožnike v Ruperčah, ki so ugotovili, da se je ponesrečila že od lani pogrešana užitkarica 80 letna Marija Hotev-čeva iz Rajnuš pri Stranski vasi. Ko je izginila. so se širile govorice, da je umrla nasilne smrti. Starka je bila slaboumna, zašla je v gozd, padla v jamo in se ubila.
*	Obup mlade žene. Nedavno je izginila iz Maribora 2-1 letna Antonija Čančalova, žena klobučarskega pomočnika. Svojim sosedom je dejala, da se bo ubila. S seboj je vzela samokres. Kakor je zdaj znano, je šla v Rogatec in bila tam v Špornovem hotelu. Prišla je v hotel dopoldne in vse njeno obnašanje je kazalo, da je močno razburjena. Govorila je, da pojde obiskat moževe sorodnike, katerim se hoče potožiti, nato pa da pojde v smrt. Ljudje so ji prigovarjali in jo tolažili. Naslfednji dan pa jo je grajski lovski čuvaj našel v gozdu na samoti mrtvo. Poleg trupla je ležal samokres. O žaloigrr je takoj obvestil orožniško postajo.
*	Velik požar v Hočali. V nedel jo ponoči je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Mihaela Krajnca v Hočah požar. Še preden so se domači prav zavedli je postala tudi živina žrtev ognja. Na pomoč so prihiteli domači gasilci, kmalu pa še gasilci iz Bohove, Razvanja, Radvanja, Maribora, Studencev in Pobrežja, kr so ogenj omejili.
*	Huda nesreča pod vrhom Zelenice. Pod vrhom Zelenice na avstrijski strani je padla v prčpad Božena Zirkelbachova, 23-Ietna hčerka magistratnnega uradnika iz Ljubljane. HikIo poškodovano so z velikimi težavami prenesli do Sv. Ane, odkoder so s posestva barona Borna telefonirali po reševalce v Ljubljano. Reševalni avto jo je potem prepeljal v ljubljansko bolnišnico.
*	Smrtna nesreča priljubljenega Tržičana. V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Jože God-
nov, po domače Jozelj, posestnik in mesar iz Tržiča, ki je postal v nedeljo ponoči na cesti Sebenje-Križe žrtev nesreče. Vozil se je s kolesom domov in se po nesrečnem naključju zaletel, ker ga je zbegala žarka luč, v nasproti vozeči avtomobil. Trčenje je bilo usodno. G. Godnov je dobil hude notranje in zunanje poškodbe, za katerimi je umrl. Pokojnik je bil splošno priljubljena osebnost Tržiča.	.£S9t9^3britoififla
*	Obup nesrečnega posestnika. 44-letni posestnik in bivši trgovec Ivan Plevnik na Brezovici je bil že dalje časa živčno bolan. Posebno hudo je vplival nanj požar, ki mu je junija uničil gospodarsko poslopje. Zavarovan je bil pri dveh zavarovalnicah skupno za 47 tisoč dinarjev, a se je izplačilo zavarovalnine zavlačevalo, ker je ljudska govorica vrgla nanj sum, da je z neprevidnostjo delno sam zakrivil požarno nesrečo. Plevnik je nujno potreboval denar za popravila, ker mu je dež v zadnjem času ogražal živino. Vse to ga je razburjalo. Ko je zadnjič prišel domov, je bil ves potrt, kar pa domačim ni zbujalo skrbi, ker so bili vajeni, da je živčno najhuje trpel vedno v začetku in sredi meseca. Zgodaj zjutraj je 16-letnemu sinu še napregel konja, da se je napotil v Notranje Gorice po mleko. Ko je žena vstala ga ni bilo nikjer, in zbudila je otroke, da so ga pomagali iskati. Naposled so ga našli obešenega v kleti. Na tleh je ležal klobuk, na njem pa listek z besedami: Skrbite za male!
*	Velik požar sredi Ljubljne. V ponedeljek zjutraj je nastal požar na velikem gospodarskem poslopju pri Cekinovem gradu v Ljubljani. Poslopje so bili pred leti. temeljito preuredili, ker ga je vzela v najem policijska uprava, da je tam uredila hleve za svoje konje in dve stanovanji za nadzornika Pavto-čiča in stražnika Gorjanca. Ker je bilo v zgradbi okrog 40 ton sena, je vse poslopje
zgorelo do zidov. Pravijo, da je morda eden izmed koscev, ki so zaposljeni na Koslerje-vih travnikih in prenočujejo na hlevu, v neprevidnosti odvrgel ogorek cigarete in s tem povzročil požar. Škoda je krita z zavarovalnino.
*	Smrtna avtomobilska nesreča. Na državni cesti Ptuj—Ormož se je pripetila huda avtomobilska nesreča- Iz Haloz je peljal proti Ptuju tovorni avto vino. Avto je lastnik Viktor Jirk iz Črnuč pri Ljubljani sam šofiral. Nasproti je pripeljal posestnik Franc Petrovič iz Puhlje, star 45 let, voz sena. Oba sta vozila po predpisani desni strani ceste, konj pa se je pred avtomobilom nenadno splašil in je naglo potegnil, da je Petroviča vrglo z voza naravnost pod avto, ki ga je povozil dO smrti. Na kraj nesreče je takoj prišla sodna komisija. Kdo je zakrivil nesrečo, se bo dalo dognati po nadaljnji preiskavi. Pokojnik zapušča sedem nepreskrbljenih otrok.
*	Smrt otroka v potoku. Mariborsko drž. tožilstvo je prejelo obvestilo o žalostnem dogodku. V Kovači vasi pri Slovenski Bistrici sta na nekem posestvu uslužbena zakonca Franc in Angela Jurčičeva. Pred dnevi, ko je mož delal- v vinogradu, žena pa kuhala obed in prala perilo, so se njenr trije otroci igrali na dvorišču. Starejši, 7-fetni sinko je imel sicer nalogo, paziti na 4-letnega bratca iti l-Ietno sestrico. Ko pa se je zabaval z bratcem, je pozabil na sestrico, k* se je splazila do bližnjega potoka, čez nekaj časa je prišla mati gledat, kaj dehrja otroci, ter s strahom opazila1, da hčerke ni nikjer. Začela jo je iskati, toda zarrrart. Naposled se je le spomnila, da je otročiček morda padel v potok. Vsa zbegana je preiskafrt potok in je res nafla hčerkico 2€0 -netrov niže bd hiše v po-tokn. Takoj je nesrečna mati poklicala zdravnika, toda vsa prizadevanja so bila znrrranj, ker je bil otrok že mrtev.
*	Brat je ustrelil sestro. V Jabolčniku pri Prevaljah je imela posestnikova hčerka Ele-onora Kmetovčeva ljubavno razmerje s po-sestnikovim sinom Alojzijem Mahnikom. Starši in bratje Kmetovčeve so bili proti temu razmerju. Ko je te dni Eleonorin brat zasačil sestro z Mahnikom, ga je to tako ujezilo, da je potegnil samokres in trikrat streljal na njo. Nesrečna mladenka je bila takoj mrtva. Po dejanju se je Mahnik sam javil orožnikom.
*	Nasilje nad deklico. Pri -Sv. Lovrencu je neki 43-letni delavec navalil na 11-letno deklico, jo zavlekel v gozd, ji zamašil usta in oskrunil. Deklico so našli nezavestno. Orožniki so zločinca aretirali.
*	Velik vlom je bil izvršen v noči na soboto v vilo Ruperta in Marije Šmitovih v Lim-bušu. Še neizsledeni tatovi, za katerimi vršijo studenški orožniki poizvedbe, so odnesli razno srebrnino, 35 moških srajc, razno posteljnino, perilo in obleko v skupni vrednosti 15.890 dinarjev.
*	Umor preužitkarja. Pred dnevi je našel pes posestnika Jožeta Bikovška z Gradišča pri Škofji vasi na meji vasi Straže in Gabrov-ca pri Vojniku truplo 80-letnega preužitkarja Jožeta Goriška od Sv. Miklavža pri Škofji vasi. Pri ogledu trupla so banovinski zdravnik dr. Svetina iz Št. Jurija in šentjurski orožniki ugotovili, da je postal Gorišek žrtev umora. Gorišek je stanoval skupno s svojim zetom preužitkarjem Francetom Arčanom pri Sv. Miklavžu. Arčan je izjavil, da je odšel Gorišek 28. julija z doma in se ni več vrnil. Ker Gorišek in Arčan nista živela v dobrih odnošajih, je padel sum na Arčana, ki so ga aretirali.
*	Oplenjena blagajna celjske elektrarne. V
noči na petek je bil izvršen v pisarniške prostore mestne elektrarne v Celju drzen vlom. Neznan tat, ki so mu bile razmere v elektrarni očitno dobro znane, se je ponoči splazil z dvorišča elektrarniškega poslopja skozi pritlično okno na hodnik, odprl s silo vrata, ki držijo v pisarno inženjerja, in se lotil blagajne. S svinjsko nogo je prerezal jeklo pri treh ključavnicah, odprl blagajno m odnesel iz nje 35.696 Din. Policija upa, da bo kmalu izsledila vlomilca.
*	Tri žrtve noža. Nedavno zvečer je nastal v Tuhinju hud pretep med vinskimi bratci in naposled sta na bojišču obležala hudo ranjena dva brata. Prvi je 25 letni France Dacar, doma iz Laz pri Kamniku, ki je dobil z nožem vbode v roko in hrbet, a mnogo huje je bil poškodovan njegov mlajši brat Jože. Ta je dobil sedem nevarnih vbodov po vsem telesu. Oba so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Tretja žrtev noža je pa postal 22 letni kovač Ciril Podjed iz Pša-te, ki ga je med prepirom neki France Bab-nar sunil z nožem v trebuh in ga smrtno nevarno ranil.
*	Zaradi otrok so se pobili staršu V Ljubljanici pri Zagrebu sta se soseda Marinič in Fras sprla, ker je Marinič zaradi nekih ne-rednosti kaznoval Frasovega otroka. Med prepirom se je Fras tako razburil, da je udaril soseda s težkim kamnom po glavi. Nesrečni Marinič je nekaj ur pozneje izdihnil, zdravniki pa so ugotovili, da ni umrl zaradi rane, temveč zaradi srčne kapi.
*	Po požigih v.Dobrničah. Poročali smo že, da so v Dobrničah bili požari na dnevnem rude. Gorelo pa je vedno le podnevi. Ljudstvo je bilo silno razburjeno, posebno ker so se pojavile govorice, da namerava skrivnostni požigalec upepeliti vso vas. Da se vaščani ognejo najhujšemu, so ves svoj letošnji pridelek, pohištvo, vozove in drugo spravili na varno. Tudi ženske in otroci so odšli v bližnje vasi, po večini k sorodnikom. Kot osumljenca sta bila prijeta dva zavaro-
valna zastopnika in izročena sodišču. Ko se je pa preiskava že bližala koncu in je bilo zaslišanih mnogo prič, je bil aretiran še neki
bivši dobrniski posestnik, ki so ga te dni izročilu sodišču v Trebnjem. Po zaslišanju še tega osumljenca so vse tri poslali v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. Baje bo nekaj aretacij še sledilo. Najbrž bo med vsemi aretiranimi le eden kriv.
*	Nova razprava o umoru pred 15 leti. Ena izmed- največjih povojnih razprav pred mariborskim okrožnim sodiščem je obnovljena. Dne 20. t. m. se je začela razprava proti bratoma Ivanu in Jožefu Markucijema Iz Drva-nje in posestniku Mihi Zemljiču iz Bačkove, ki so bili obtoženi, da so v noči na 6i! septembra 1. 1920. v Drvanji s sekiro za vratno urno-' rili neznanega moža ter ga ponoči odpeljali v Benedički gozd. Vsi trije so bili pred mariborsko poroto pred leti obsojeni na smrt, pozneje pa jim je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Truplo neznanega umorjenca je našla v Benedičkem gozdu 13-Ietna Elizabeta Ješevnikova. Vsi trije obsojenci so vztrajno zatrjevali svojo- nedolžnost, dasi so j'h priče hudo obremenjevale. V teku let je prišlo na dan marsikaj v razbremenitev obsojencev. Zaradi tega je mariborsko okrožno sodišče lani v oktobru dovolilo obnovo razprave. Da bi se za novo razpravo vse pripravilo, so letos v noči 29. marca na torišču skrivnostnega zločina rekonstruirali zločin, kakor se je izvršil po izpovedbi prič. Tedaj so zaslišali tudi posestnika Štefana Greka, ki je pričal, da je videl ponoči dva ali tri dni pred Malo Ciospojnico leta 1920., da so pri hiši Marku-cijevih trije možje nalagali na voz človeško truplo in da je eden ostala dva priganjal z besedami: »Subito, subito!« Potem so vpre-gli konje in odpeljali truplo proti Benedičke-mu gozdu. Pri poizkusu rekonstrukcije zločina je Grček v glavnem vztrajal pri svojih izjavah. Ime umorjenca, ki je bil baje tihotapec, je še vedno neznano. Vsi trije obsojenci še vedno zanikajo krivdo. Razprava o skrivnostnem zločinu bo trajala najbrže tri dni. — Povabljenih je 65 prič.
*	Stražnik v spovednici. V minoritskem samostanu v Ptuju so že dve leti opažali, da nekdo krade denar, ki ga cerkovnik nabira s puščico med službo božjo. Ves denar so takoj po maši nosili v zakristijo in ga začasno hranili v neki omarici. Ker je denar iz te omarice zmerom izginjal, je župnišče prosilo za pomoč policijo. V spovednici zakristije se je v nedeljo skril civilno oblečen stražnik, ki je iz spovednice lahko opazoval, kaj se dogaja v zakristiji. Maša je bila končana in iz zakristije sta odšla duhovnik in cerkovnik. V zakristiji so ostali le še štirje mladi strežniki, ki so se takoj lotili omarice, kjer je bil shranjen denar. S ponarejenimi ključi so odprli puščice ter- si napolnili žepe z drobižem. Silno pa so se prestrašili, ko se je odgrnila zavesa spovednice in se je pred njimi pojavil stražnik. Mož postave je malopridneže od-vedel na stražnico, kjer so skesano priznali, da so na račun cerkvenega denaTja že dve leti jedli slaščice in druge priboljške.
*	Zopet velik vlom.. Neznani tatovi so vlomili v mesarijo mesarja Popisa v Sto-govcih pri Moškanjcih in ukradli veliko množino mesnih izdelkov, denarja in obleke.
*	Vlomi na dnevnem redu. Na I.očkcm vrhu so tatovi vdrli v hišo posestnika Lenarta Brunčiča ter mu odnesli razne predmete in 530 Din gotovine.
*	Žrtev bojevitosti. V Kovorjn pri Tržiču so imeli v nodeljo pasilsko veselico. Nekateri fantje, med njimi 32letni červljarfcki pomočnik France "Erlah, srt v pijnnosti zapeli nadlegovati mirne ljudi. Pozno ponoči so se vračali pijani fantje z veselice in-glas-
VELESEJEM V LJUBLJANI.

V
JADRANSKA RAZSTAVA
5. do 16. septembra.
Razstavišče obsega 40.000 kv. metvov.
NAŠ JADRAN
(Jadranska straža, zgodovina, geografija, jame, živali, rastline, narodne, noše in običaji, vojna in trgovinska mornarica, šport, promet, tujski promet, gospodarstvo in ribarstvo.)
VELIKA RAZSTAVA ŽIVIH MORSKIH RIB IN DRUGIH ŽIVALI. UMETNOSTNA RAZSTAVA »NAŠE MORJE«.
POSEBNE RAZSTAVE:
arhitektura, penitnina, knnci, koze, ovce, obrt, industrija itd.
Tekmovanje harmonikarjev 15. septembra.
Polovična vozu in a na železnici in avionih, popusti na parnikiii. Železniške legitimacije se dobijo po Din 5 na postajah.
VABIMO NA PREKRASNO RAZSTAVO!
no dajali duška svojemu razpoloženju. Orožniška patrulja, ki je skrbela za red, je fante svarila, toda naletela je slabo. Fantje so začeli orožnike psovati in metati nanje kamenje. Erlah je planil proti enemu orožniku, ga zgrabil za puško in mu jo hotel iztrgati. Orožniku je priskočil na pomoč tovariš in pozval Erlaha, naj izpusti puško. K.er pa je Erlah vedno bolj tiščal v orožnika in je bila nevarnost, da mu res vzame pnško, in ker se na ponoven poziv ni hotel odstraniti, je drugi orožnik rabil orožje in ga sunil v prsi. Hudo ranjenega Erlaha so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je umrl kot žrtev lastne nepremišljenosti.
* Vlomilec v Medijski dolini Te dni se je
priklatil v Medijsko dolino tat, ki je na več krajih poizkušal srečo. Tudi Mlekarsko zadrugo v Izlakah je obiskal. V sirarni je pobral nekaj drobnih reči in dva kolača sira. Imel pa je smolo. Vzel je taka kolača, ki še nista bila zrela. Razjarjen je kolača razbil in še! iskat srečo drugam. Nesrečo je imel tudi pri drugem vlomu v sosedno trgovino. Poizkušal je priti čez ograjo in v trgovino. Pa imajo na dvorišču budnega psa, ki je začutil nočnega potepuha. Zbudil je z lajanjem domače, ki so prižgali luč, nato pa je vlomilec izginil v noč. Vlomilec jo je mahnil nato k domačiji Jesenska Peregrina v Mediji. Najprej je odpiral vež.na vrata, ki se mu pa niso vdala. Vlom se mu je posrečil šele na zadnjih vratih. S pomočjo vitriha je prišel v hišo in si je naloži! "nekaj blaga, potem' pa ga je vzela noč. Naslednje jatro so bili o vlomih obveščeni orožniki. Orcvžmška patrulja, ki je odšla proti Trojanam', je naletela na sumljivega moža. Ker jc neznanec poiz-
kušal pobegniti v gozd, Je postal 5e bolj sumljiv. Orožnika sta mu bila kmalu za petami Legitimirala sta tujca, ki se je izdal za Krčo Maksa, brezposelnega rudarja Iz Trbovelj. Prvotno je vlome v dolini zanikal, priznal jih je šele na orožniški stražnici. Trdil pa je, da ga je do vlomov privedla beda.
f Iz popotnikove torbe
LJUDJE SO NEPOBOLJŠLJIVO LAHKOVERNI.
£	Črnomelj, avgusta.
' Nekega jutra sta pri Mavrinovih na Brezovici blizu Črnomlja potrkala dva popotna Človeka in sta pobožno pripovedovala, da romata na Brezje k Mariji Pomagaj. Prosila Sta za zajtrk in Mavrinka jima je res postregla, ženski s črno, moškemu pa z belo kavo in lepim kosom kruha. Ko sta se gosta krepčala, sta na lepem začela govoriti o tem, da se razumeta na čarovnije. Nato sta pred gospodarjem in gospodinjo uprizorila komedijo z zvijačo, ki je med cigani dobro znana in ki je med ljudstvom našla že toliko žrtev, da je kar neverjetno, kako ji more vsaj malo razumen človek verjeti.
Tujca sta si dala prinesti križ, steklenico blagoslovljene vode, živo pišče, jajce, moško srajco iz tenkega blaga in telovnik, nato pa sta zahtevala od gospodarja, naj jima izroči stotak. Mavrin je prinesel bankovec. Tedaj se je neznanka spomnila, da potrebuje za uspešno čarovnijo prav za prav ves denar, kar ga je pri hiši. Mavrin je res prinesel iz skrinje še nekaj ameriških in kanadskih dolarjev in nekaj domačega denarja, tako da sta imela cigana pred seboj na mizi okrog (7000 Din. Ženska je delala z blagoslovljeno vodo nekakšne križe nad vsem skupaj, zamotala je bankovce in srebrnike v srajco, mrmrala nad culo čarovniške molitvice, nato pa srajco spet razmotala in pokazala, da denarja ni več. »A preden pojdete spat,« je rekla, »boste vse skupaj našli na postelji. Moje molitvice pa bodo prinesle najboljšo srečo .vsej hiši.«
Gospodarju je še naročila, naj gre na polje In naj to srečo raztrosi tudi po njivah in travnikih. Mavrin je v resnici obšel vse svoje polje, a ko se je čez eno uro vrnil, o dobrotlji-vih čarovnikih ni bilo več sledu. Šele takrat se je zabliskalo gospodarju, da je bilo vse skupaj nesramno sleparstvo. Zapregel je voz in hitel za njima proti Kočevju, a ju ni več dobil.
Na podoben način sta neznanca, ki sta doma baje iz okolice Siska, osleparila še nekega posestnika v Jelševniku pri Črnomlju in Okradla nekega kmeta na Griču.
., ROPARSKI NAPAD NA ŽUPNIŠČE. f	Glina, avgusta.
r V noči na soboto so neznani razbojniki poizkušali vdreti v župnišče v Viduševcu. Župnik g. Gregurič pa je še pravočasno opazil neznance in je začel nanje streljati. Na streljanje in na klice župnika na pomoč so iz vasi pritekli številni kmetje, a metem so napadalci že pobegnili. Krvavi sledovi okrog župni-šča so kazali, da je župnik enega izmed razbojnikov pogodil.
Napad je zbudil med prebivalstvom veliko razburjenje, saj še niso izsledeni razbojniki, ki so umorili in oropali župnika g. Vedrino V bližnji Bučici. Nedvomno so napad na župnišče v Viduševcu izvršili isti razbojniki, ki iso umorili župnika Vedrino.
; f	Ponoči je vse dobro.
' j Ženin: »Vem dobro, da sem star in grd.« '' Nevesta: »Nič ne de, saj boš tako ves dan 'V pisarni.«
NAŠI NA TUJEM
IZ KOLONIJ NAŠIH ROJAKOV V AMERIKL
Cleveland, Julija.
V	Rockspringsu je vlak povozil Franca Trojarja, ki je dobil tako hude poškodbe, da Je v bolnišnici umrl. Pokojnik je štel 56 let; v Ameriko je prišel pred 30 leti. Bil je samec in zadnje čase brez dela. V Ameriki Je zapustil sestro.
V	Clevelandu je avtomobil do smrti povozil Matijo Grzinčiča Iz Klane pri Opatiji, kjer zapušča ženo in dve hčerki. Štel je 47 let; v Ameriki je bi! 19 let.
V	Trinedatu je umrl v bolnišnici Janez Hren. Delal je po večini v premogovnikih, kjer si je pokvaril nogo, ki se mu ni hotela zaceliti. Hotel se je vrniti v staro domovino, pa ga je prehitela smrt. Doma je bil iz Pri-gorice pri Ribnici.
V	bolnišnici v Clevelandu je umrl za poškodbami, dobljenimi pri tepežu, Janez Meg-lič, star 47 let, doma nekje od Krke na Dolenjskem.
V	Chicagu se je odigrala pretresljiva lju-bavna žaloigra. Jože Gornik je usmrtil svojo 19-letno ljubico Marijo Lukavičevo. Za slovo jo je poljubil, potem pa jo je zabodel z nožem v prsa. Fant pravi, da sta se bila domenila, da pojdeta skupaj v smrt. Najbrže se je on skesal, ko je prišla vrsta nanj. Ranjeno dekle ga je prosilo, naj jo reši strašnih bolečin in ji zasadi nož v srce, kar je tudi storil. Pred smrtjo ga je pa prosila, naj jo še enkrat poljubi.
V	Alamusi se je pripetila huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala življenje 21-let-nega Janeza Šviglja. Fanta je avtomobil tako hudo poškodoval, da je čez nekaj dni v bolnišnici umrl. V Ameriki je zapustil starše in več bratov ter sester.
Umrli so: v Calumetu Janez štukelj, star 42 let, rojen v Ameriki, kjer zapušča starše, štiri brate in štiri sestre; v Forest Cityju Jože Mihevec, star 33 let, rojen v Ameriki, kjer zapušča ženo, tri otroke, starše, dva brata in tri sestre; v istem kraju Janez Ma-rinarič, star 29 let, doma iz Istre; Marinarič se je smrtno ponesrečil v rudniku; v istem kraju je umrl tudi Ignac Novak, star 49 let, doma od Sv. Lovrenca ob Temenici; v Ameriki je bil 27 let, zapustil je ženo, pet otrok in dve sestri.
Pred sodnikom v Clevelandu sta stala Janez Belan in njegova žena Ana s hčerko. Be-lan je bil obtožen, da je ženo pretepel z jermenom, ker si je dala po zdravnikovem nasvetu ostriči lase. Hči je hotela posredovati v prid materi, pa jo je še ona dobila z jermenom. Pred sodnikom je žena izjavila, da jo pretepe mož tako dvakrat na leto. Belan je skesano priznal, da ženo reš pretepa, in obsojen je bil na 60 dni zapora ter 200 dolarjev globe. Na ženino prošnjo mu je bila pa zaporna kazen odpuščena in globa znižana na 13 dolarjev.
V	Chisholmu so imeli nedavno volitve v šolski odbor in med sedmimi kandidati je bil tudi Slovenec Karel Došan. Proti njemu je bil sicer hud odpor drugih narodnosti, vendar je pa zmagal in je bil izvoljen v šolski odbor za dobo treh let.
Janez Polajnar iz Podpečl se je peljal z avtomobilom domov, pa ga je nenadno zadela kap, da se je njegov avto zaletel v nasproti prihajajoči avto. Polajnar je bil takoj mrtev.
Umrli so: v Clevelandu Roza Snyderjeva, rojena Žnidaršičeva, stara 24 let, in Ivana Škrljeva, rojena Petričeva, stara 56 let, doma iz Begunj pri Cerknici; v La Salleju Terezija Mežnaričeva, stara 75 let, doma z Dolenjskega; v Pueblu Janez Hribar, star 21 let, rojen v Ameriki; v Chicagu Lojze Štular,
star 54 let, doma Iz Aršič pri Radovljici, ta v Enunclavu Franc Potočnik, doma z Oo« renjskega.
V Clevelandu so umrli: Franc Surc, txf poklicu livar, doma Iz Žužemberka, star 61 let; v Ameriko je prišel pred 42 leti; daljo Jožef Maurer, po domače čuželjnov Jože/ star 59 let, doma iz Zagradca na Dolenjskem; v Ameriki je bil 39 let; dalje Jane« Suhadolnik, brat znanega trgovca s čevlji* doma je bil Iz vasi Kamnika pri Preserju. V bolnišnici v Clevelandu je umrl Martin ŠpI-lar, star 64 let, doma iz Male Pristave n« Krasu. V Ameriki je bil 35 let
V	Chicagu je umrl Jože Drešček, star 62, let; podlegel je operaciji.
V	Barbertonu je umrla Angela Ambrožiče-va, stara 42 let.
V	Clevelandu je umrla Marija Primožiče-va, rojena Grudnova, stara 58 let, doma iz vasi Mašce, župnija Sv. Gregor; v Ameriki je bila 34 let.
Blizu Clevelanda se je smtno ponesrečil Lojze Gajšek, star 31 let, doma iz Celja. Postal je žrtev avtomobilske nesreče.
V	Clevelandu je umrl Anton Pograjc, star 63 let, doma iz Lučarjevega Kala pri Št. Vidu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 23 let.
V	Chicagu je umrl Janez Polajnar v avtomobilu. V Ameriki zapušča ženo in hčerko.
banka baruch
11, Rue Auber, Pariš (9°) odpremlj« denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxel-les; Francija: št 1117-94, Pariš; Holandija: štev. 1458-66, Ned. Dienst; Luksemburg: št 5967, Lu-xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
ŽENSKI VESTNIK
GOJENJE VRTNIH JAGOD.
Še je čas, da napravimo nove nasade vrtnih jagod.
Če nismo zadovoljni z vrstami, ki smo jih doslej gojili, jih zavržemo, ali pa, če imamo dovolj prostora na vrtu, posadimo v kak kotiček, kjer nam še nekaj obrodijo. Za nov nasad si pa preskrbimo kako novo vrsto.
Razmnožujemo jagode na ta način, da nasadimo vršičke poganjkov pri starih grmičkih. Ti vršički pa morajo biti dobro vkore-ninjenl,. preden jih odrežemo od stare rastline. Priporočljivo je, da postopamo pri razmnoževanju žlahtnih vrst takole: Vkoreni-njene poganjke posadimo v toplo gredo, kjer jih skrbno gojimo in pazimo, da imajo zmerom dovolj vlage, jih plevemo in okopava-mo. Če pa nimamo na razpolago tople grede, posadimo mlade vršičke v cvetlične lončke ter jih zagrebemo napol v senci in skrbimo za pravilno vlago. Ko so se jagode dobro vkoreninile, jih presadimo na stalno mesto. Pozimi jih nekoliko zavarujemo z vejami. Pomladi jih okopljemo in lahko pričaku-j jemo že pridelek, navadno pa šele v drugent letu obilo obrode.
Stanoviten plevel spravimo z vrta na ta
način, da dotična mesta dobro zalijemo z vodo, da potem laže izkopljemo plevel z vsemi koreninami, zakaj če izkopljemo le del korenine, ki se tako rada odtrga, nam ostanek spet požene. Po stezicah uničimo plevel z raznimi kislinami, s katerimi polijemo pota. Trdovratni plevel pa uničimo le z izkopava-
njem, ki ga po potrebi večkrat ponovimo. Da se nam pa plevel ne zaseje, moramo paziti, da ne dozori v seme. Zato ga moramo le cvetočega zatreti.
¥
Za kuhinjo
Cmočkl na poljski način. Zmešaj v skledi tri jajca, četrt litra sladke smetane, štiri žlice mleka, osem dek stopljenega sirovega masla, malo naribanega muškatnega oreha in toliko moke, da dobiš prav gosto, a ne pretrdo testo. Zdaj zvrni testo na desko, posuto z moko, in testo dobro vmesi. Testo nato razvaljal za prst na debelo in zreži za oreh velike cmočke. Cmočke zakuhaj v malo slanem kropu,-kjer naj vro 10 do 12 minut. Kuhane cmočke ocedi, stresi v toplo skledo in jih zabeli s sirovim maslom, v katerem si zarumenila malo drobtin. Daš s poljubno omako na mizo. Lahko jih pa tudi posuješ s sladkorjem in daš s kuhanim sadjem kot sladko jed na mizo.
Čokoladna krema. 12 dek čokolade zlomi, deni v lonec in postavi v pečico, da se zmehča. Zmehčano čokolado dobro zmešaj s četr-tinko litra mleka, nato primešaj šest rumenjakov in sedem dek sladkorja. Postavi lonec v krop in mešaj, da se krema zgosti. Ko je krema gosta, jo dalje mešaj na hladnem toliko časa, da se čisto shladi. Nato primešaj četrtinko gosto stolčene sladke smetane. Model :za puding pomaži z oljem, stresi noter kremo, razravnaj, položi na vrh čist papir in model zapri. Nato model postavi na led ali v mrzlo vodo, in to v klet, da zmrzne. Krema na ledu zmrzne v dveh urah. Izgotovljeno kremo zvrni na krožnik in jo obloži še s sladko stolčeno. smetano in z vkuhanim sadjem.
Liptavski sir. Pretlači skozi sito četrt kile «kute (domačega sira). Potem primešaj žlico robno sesekljane čebule, četrt žličke slad-e paprike, žlico sirovega masla, malo kum-fie, žlico drobno zrezanega drobnjaka, osmin-ko litra kisle smetane in malo soli. Vse sku-baj dobro zmešaj. Kruh nareži na tanke kote, pomaži vsak kos s sirovim maslom, nato te s sirom. Tako pripravljene kruhke daš s Čajem na mizo.
ZANIMIVOSTI
X Nedelja v Turčiji. V Turčiji je veljal doslej dan počitka petek, vlada pa je zdaj izdala odredbo, po kateri se uvaja na njegovo mesto po evropskem vzoru nedelja.
X 400.000 ljudi na Kitajskem brez strehe. Poplave ob spodnjem toku Hoanghoa na Kitajskem zavzemajo čedalje večji obseg vzlic obupnem prizadevanju, da bi obvarovali nasipe. V zapadnem delu pokrajine Šang-tunga je doslej pod vodo nad 6000 kvadratnih kilometrov. Doslej je znano, da je utonilo 300 ljudi. 30.000 hiš se je podrlo. Brez he je ostalo 400.000 ljudi.
X Silna poplava v Italiji. Zaradi silnega naliva predzadnji torek zjutraj se je v umetnem jezeru Orsiglietu v dolini reke Orbe v gornji Italiji zbrala ogromna množina vode in zrušila jez. Vsa voda se je naenkrat vdrla po dolini in sproti uničevala in rušila vse, kar ji je bilo na poti. Najprej je bila poplavljena vas San Giorgio, takoj za njo pa vse. vasi občine Molare in potem vasi okrog Pre-dose in trga Ovade. Popolnoma so bile porušene vasi Reba, Ghiaia, Cremolino, Pailleo, Borgo, Basaluzzo, Fresbnara, Silvano, Capri-ata, Bormida in Orti. Zaradi naliva je prestopila bregove tudi reka Bormida in preplavila okrog 3000 ha zemlje. Vode so porušile železniški most na progi Ovada-Acqui osem minut potem, ko je šel preko njega potniški vlak, nadalje most na cesti Ovada-Molare-
Acqui in še nekaj manjših mostov. Kolikor se je že dalo dognati, je nesreča zahtevala okrog 600 smrtnih žrtev.
X Nosorogov rog je zdravilen. Angleški učenjak Watson, ki dobro pozna življenje prebivalcev Indije, poroča, da rabijo indijski zdravniki stolčeni rog nosoroga, pa tudi njegovo kri in mast prav uspešno za zdravilo. Domači lovci prodajajo ustreljene nosoroge po zelo lepih cenah, in to le zaradi zdravilnih svojstev. Watson meni, da bodo morali počasi tudi v Evropi šolani zdravniki uvajati to zdravilo.
X 68.000 km je prepotoval zastonj. Nikjer na svetu se menda ljudje tako radi ne vozijo zastonj kakor v Indiji. Po podatkih je v Indiji celih 10 milijonov ljudi, ki se vozijo z vsemi prometnimi sredstvi, pa niti režijske voznine ne plačajo. Oblastva bi sicer rada temu napravila konec, pa ne morejo, ker gre za siromake, ki denarja sploh nimajo. Denarne globe jim torej ne morejo naprtiti, zapreti jih pa tudi ni mogoče, ker jih je preveč. Če bi jih zaprli, bi imela država večjo škodo, kakor če se brezplačno vozijo. Tako morajo sprevodniki zatisniti oči in pustiti siromake, da se vozijo, kolikor jim drago. Pač pa pozivajo premožnejše potnike, naj za siromake plačajo, kar se seveda zgodi bolj redko, Zanimivo je, da je najbolj podjeten glede brezplačne vožnje Francoz Eugen La Fram-me, ki je prepotoval že 68.000 km, pa ni plačal za voznino niti beliča. Vozil se je z brzi-mi vlaki, letali in velikimi parniki, pa so ga samo enkrat zasačili. To je bilo takrat, ko se je bil namenil v Južno Ameriko. Skril se je v kotiček na velikem parniku, pa so ga našli in odpeljali nazaj s tistim parnikom, ne da bi smel v Južni Ameriki stopiti na suho. Ko je zopet stopil na francoska tla, se je. skril v letalo in prispel srečno na Škotsko. Zdaj je tam na počitnicah in razmišlja, kam bi jo ubral, ko se mu bo spet zahotelo potovati.
X Gnezdo zločinov v Sevilli. Oblastva v Sevilli imajo polne roke dela s preiskavo v vili arabskega trgovca Ibrahima Sumala. Tam so našli v kleti v verige vkovanega in k tlom prikovanega 39 letnega moškega, v katerem so spoznali že sedem tednov pogrešanega francoskega trgovca Francoisa Ba-taignela. Ibrahim ga je zvabil k sebi in ga omamljal, dokler ni postal suženj opija. Nesrečnež je naposled zblaznel. Vsak dan je nosljal kokain. Policija je hotela aretirati lastnika vile, ki jo je bil pa že popihal. Oblastva so domnevala, da krije vila, ki na zunaj ni nič posebnega, znotraj pa je razkošno opremljena, še druge skrivnosti. In niso se motila. Kopati so začeli na vrtu in kmalu so naleteli na tri človeške okostnjake, očitno žrtve opija. Vse tri lobanje so bile prestreljene. V enem so spoznali arabskega trgovca Letraloto, ki si je bil dal. napraviti pred dvema letoma v Sevilli zlato zobovje, pa je kmalu brez sledu izginil. Takoj je bilo jasno, da ima njegovo smrt na vesti lastnik vile, kakor tudi drugi dve žrtvi, ki ju pa niso mogli spoznati. Najbrž sta to dva arabska trgovca. Ibrahima Sumala so naposled prijeli v Mesigui v španskem Maroku. Prepeljali so ga v Sevillo, kjer je priznal, da je francoskega trgovca vkoval, da bi ga ne izdal policiji. Umor svojih treh rojakov pa odločno zanika, češ da so okostnjaki že tam najbrž od časa prejšnjega lastnika vile. Preiskava je pa dognala, da je bil Ibrahim že lastnik vile, ko se je mudil trgovec Lefra-lota v Sevilli.
X Na svetu so strašno lahkoverni ljudje. Madžarka llona Bungejeva, zvesta žena mladega kapitana in mati dveh otročičkov, je postala žrtev premetenega sleparja F.gona Silbersteina. Kapitanova žena, ki se neprestano boji za svojega moža, mu -je poslala
Golša, nabrekel vrat
je obolenje ščitne žleze, ki se mora pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji funkciji kot zaščita proti strupom vse preveč preprečuje, za-, radi česar lahko nastopijo neprijetni, a često tudi nevarni pojavi.
Zdravniška znanost je dognala, da so soli, ki vsebujejo jod, pri raznih oblikah golše izredno učinkovite. Številni bolniki so ugotovili z uporabo našega zelo preprostega
domačega zdravljenja s pitjem
nagel, povoljni, povsem neškodljiv vpliv na bolezen.
Vsakdo, ki je bolan na golši, ima nabrekel vrat, otežene žleze, naj zahteva našo knjižico, ki jo vsakomur
POPOLNOMA BREZPLAČNO pošljemo. Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralno mesto:
Ernst Pasternack, Berlin S. O., Michaelkirchplatz 13. Abt. P- 91
kot bralcu usode in pisave (grafologu) moževo pismo, da bi na podlagi njegove pisave povedal, kako je z njim. Slepar je iz njenega pisma takoj spoznal njeno lahkovernost. Pisal ji je, da je zadeva važna, zato naj pride osebno k njemu. Žena je takoj šla k sleparju in izvedela, da bo njen mož padel v bližajoči se vojni, če se ne da ločiti od njega. Žena je bila vsa potrta, toda možu ni povedala, kaj jo teži. Pozneje jo je slepar pregovoril, da je odpotovala z njim v Budimpešto, kjer ji je obljubil, da ji preskrbi službo. Otročje lahkoverna žena je preplakala več noči, preden se je skrivaj poslovila od otrok in moža ter odpotovala s pustolovcem. V Budimpešti jo je Silberstein odvedel na pokopališče, kjer mu je morala na grobu svoje matere priseči, da mu bo zvesta družica, prisego pa potrditi z vsemi dragocenostmi in prihranki. Naposled sta zavila v kavarno, kjer je šel pustolovec telefonirat in se ni več vrnil. Mož je ta čas že obvestil policijo o vsej zadevi. Žena mu je namreč napisala v srce segajoče poslovilno pismo in iz njega je spoznal, da je prišla v roke pustolovcu. Pa tudi lahkoverni ženi so se odprle oči, ko je že dve uri zaman čakala v kavarni. Šla je na policijo, a tam so ji že pokazali zapisnik, v katerem je bila našteta dolga vrsta grehov premetenega sleparja. Spokorjena in potrta se je vrnila k možu, ki ji je vse odpustil, Silberstein je pa dobil pet let in tri mesece pokore.
Za smeh in kratek čas
Pred sodiščem.
Sodnik: »Obsojeni ste na dosmrtno ječo. Ali imate kaj proti kazni?«
Obsojenec: »Da, bojim se, gospod sodnik, do ne bom tako dolgo živel.«
Stara navada.
Župnik: »Oh, kaj moram slišati! Vi ste že pretepli svojo mlado ženo.«
Kmet (ki se je komaj oženil): »To ni nič hudesra. saj sva se oreteoala že kot otroka.«

Pametna misel.
J Gospod, ki se je dal slikati: »Te slike pa fes ne morem sprejeti, saj sem na njej podoben svojemu staremu očetu.«
Slikar: »Kaj bi ne mogli pregovoriti svojega starega očeta, da bi to sliko okupil?«
Dokaz.
f Na policijo prižene meščan psička: »Na Ulici sem ga našel; najbrž ga je izgubila raztresena dama.«
»Kako pa veste, da ga je izgubila dama?« ga vpraša uradnik.
»Zelo preprosto. Po vseh ulicah, koder sva hodila, se je pes ustavljal pred trgovinami z ženskimi klobuki...«
V hotelu.
Mati: »Čim prej morava iz tega hotela. Stopila sem na ščurka.«
Hčerkica: »Kaj to ni dovoljeno, mamica?«
Pred sodiščem.
r Sodnik: »Pod tujim imenom ste sleparili?« ' Obtoženec: »Seveda. Mar mislite, da bi dal svoje pošteno ime na take kupčije?«
Pravočasno svarilo.
Miha: »Zakaj si naenkrat razdrl svojo zaroko?«
Boltežar: »Z nevesto sva ogledovala stanovanje, pa je njena mati pripomnila, da bo za tri pretesno.«
Velik grešnik.
Janez: »Ta starec, ki sedi tamle pri sosedni mizi, me je pripravil pred desetimi leti ob 300.000 Din.«
Jernej: »Kako je to mogoče, saj je vendar tako dobrodušen.«
Janez: »Že res, toda ni mi hotel dati svoje hčerke za ženo.«
V trgovčevi družini.
Izak svojemu sinku: »Tako torej, Abra-hamček, zdaj sem ti pojasnil, kaj je islam. Ali veš, kdo je Alah?«
Sinko: »To je turški bog.«
Izak: »Kdo pa je Mohamed?«
Sinko jeclja in oče mu pomaga: »No, njegov pro... pro...«
Sinko hitro: »Njegov prokurist.«
Da mu jih ne ukradejo.
Ravnatelj hotela gre po hodniku in vidi, kako snaži sluga čevlje v sobi za goste.
»Pojdite s čevlji takoj na hodnik!« se zadere nanj. »Kdo vam je pa dovolil, snažiti čevlje v sobi?«
»Saj ne gre drugače, gospod ravnatelj. To so čevlji Ribničana Vrbana. Pribil jih je na tla.«
PROGRAM RADIA LJUBLJANA
od 25. do 31. avgusta.
Nedelja, 25. avgusta: 7.30: Razkuževanje Semena (inž. Zaplotnik Ivo); 8.00: čas, poročila; 8.15: pesmi iz daljne Rusije (ruski sek-stet in plošče); 9.45: versko predavanje; 110.00: prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda; 11.00: promenadni koncert; 12.30: čas, obvestila, plošče; 16.00: Zapojmo veselo zdravico (plošče); 16.15: ženska ura: Pavla Hočevarjeva: Kaj pa moj otrok; 16.30: Slovan na plan (radijski orkester); 19.30: nacionalna ura; 20.00: čas. poročila, spored, obvestila; 20.15: prenos koncerta iz zdravilišča Dobrne; 21.30: Šaljapin poje na ploščah; 22.00: čas, poročila, spored; 22.15: Ne-
Izda.a za kcnzjrcij „Doniovinett Adolf R
kaj za res in nekaj za ples (radijski orkester, nato radijski jazz in plošče; vmes bo pel refrene Debevec).
Ponedeljek, 26. avgusta: 12.00: Beethoven: Kreutzerjeva sonata; 12.45: poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: koračnice velikih mojstrov; 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: nekaj glasbenih slik (izvajal bo radijski orkester); 18.40: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 19.00: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19.15: prenos iz Salzbur-ga: Verdi: Falstaff; 21.50: plošče; 22.10: narodne od blizu in daleč (radijski orkester in plošče).
Torek, 27. avgusta: 12.00: Ob Žili in Dravi (naše narodne na ploščah); 12.45: poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: odlomki iz zvočnih filmov na ploščah; 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: otroški kotiček (izvajala bo deca pod vodstvom p. Krizostoma); 18.40: mladinski zbor iz Št. Vida na ploščah; 19.00: čas, poročila, vreme, šport, obvestila; 19.30: nacionalna ura; Socialno zavarovanje (dr. Bohinjec); 20.00: večer serenad (sodelovali bodo komorni orkester in plošče); 22.00: čas, poročila, spored; 22.10: nekaj arij na ploščah; 22.30: angleške plošče.
Sreda, 28. avgusta: 12.00: slavni tenorji na ploščah; 12.25: poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: Za kratek čas (radijski orkester); 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: O morju pesem poje (plošče); 18.40: Na klasičnih grških tleh (Dostal); 19.00: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: večer ruske zborovske pesmi (izvajal bo mešani zbor društva »Sloge«); 20.45: vokalni solistični koncert Ber-not-Golobove s spremljevanjem radijskega orkestra; 22.00: čas, poročila, obvestila; 22.10: Za zabavo in za ples (prenos iz Nebotičnika, vmes plošče).
Četrtek, 29. avgusta: 12.00: nekaj eksotičnih cvetk (plošče); 12.45: poročila, vreme; 13.00: čas, ovebstila; 13.15: Jaz, pa ti, pa ži-dana marela (revija veselih pesmic; plošče); 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: Lahkih nog naokrog (radijski orkester); 18.40: slovenščina za Slovence (dr. Kolarič); 19.00: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz Beograda; 21.00: čas, vreme, poročila, spored; 22.10: Jugoslovenski biseri (radijski orkester).
Petek, 30. avgusta: 12.00: iz operet (plošče); 12.45: poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: znani napevi iz znanih oper (radijski orkester); 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: slike iz narave (radijski orkester, vmes Herfortovo predavanje); 19.00: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: Pastirc pa prav juhe, juhe; 22.00: čas, vreme, poročila, spored; 22.15: Na planincah luštno je (nadaljevanje).
Sobota, 31. avgusta: 12.00: iz vsakovrstnih plošč sestavljen mozaik; 12.45: poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: iz vsakovrstnih plošč; 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: Na delopust veselih lic (radijski orkester); 18.40: zunanji politični pregled (dr. Jug; 19.00: čas, vreme, poročila, spored; 19.15: prenos iz Salzburga: Bethoven: Fide-lio; 22.00: čas, vreme, poročila, spored; 22.10: Teden je končan, zdaj slabo voljo stran (radijski orkester, radijski jazz in plošče).
Listnica uredništva
Št. Pavel pri Preboldu. Pozabili ste napisati, odkod je bil doma.
lbnikar. Urejuje Fdip Omlad.č.
Dunajski
*	• ^^^M
relesejeni
1. do 7. septembra 1935 (Tehnični in kmetijski sejem do 8. septembra}
VELIKI SEJEM SREDNJE EVROPE RAZSTAVLJALCI IZ 18 DRŽAV NAKUPOVALCI IZ 72 DEŽEL
Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potni« škim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se bo dobil na podlagi sejmske izkaznice na meji. Znatni vozni popusti na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in v zračnem prometu.
Podrobnejša pojasnila In sejmske Izkaznice, (po 50 Din) se dobe pri
Dunajskem velesejmu (Wiener-Messe, A. G* Wien VII)
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: pri avstrijskem konzulatu, Tyrševa 31, pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Tyr-ševa oesta 1 in njenih podružnicah; pri podružnici Zveze za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«) v Mikličevem hotelu nasproti glavni železniški postajL 168
mali OGLASI
KUPIM VEČJE POSESTVO
ali grem za gospodarja. Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine« pod »Mir«.	174
ZA ŠOLARJE
dobra in cenena oblačila si nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
149
NOVO HIŠO
z vrtom prodam za 26.000 Din v Celju pri Westrovi tovarni 18.	179,
PRIDNO GOSPODINJO
(ženo) išče mlajši posestnik v ptujskem okraju. Pogoji: neoporečnost, srednja starost, veselje do kmetijstva, nekaj dote. Ponudbe s sliko pod »Srečna bodočnost« na oglasni oddelek »Domovine«.	180
NOVOST! Samo Din 49*50
5t.62.300. Anker-nr» Pravi Švica/, »troj Dobra kvaliteta, lep k r o m I r a o okrov S pismeno garancijo
Din 49-30
S t. 62.301, Ista « osvetljenimi kazalci Id Številčnico.
(Rad um)
Din 59 59
Zahtevajte cenik, k! ga vam pošlje r.a* alonj in počtniji« prosto.
H SDTTHEK
UUBl JANA 6
Lastna protoko-t.rana tovarna ur v Švici
Za Narojno tiskarno £ran Jezeršek.