St. 17. Poštno tekoči račun štev. 24. V Gorlet, due 22. aprila 1920. Letnlk III. 'zliaja v Gorici vsak ec- trtck opoludnc. Velja d<> 31. dec. 8 L, pol leta 5 L- Cetrt leta 2'5Ü L, mc- sečiio ] L, za inozenistvo do 31. dec. 10 L. Na na- sočila brez doposlane na- ročnitie se ne bomo ozi- rali. — Posameznc šte- yilke v (lorici in na dc- žcli stancjo 15 stotink. Uredništvo: ulica Car- ducci 4, uprava ulica Vciturini 9. GflDlOlTl CTDl/i UnuM olnAIA Kokopisi se ne vračajo. Oglasi, katere se inora vnaprei plačati, se racu- najo v siriiii enega stolpa in en mm visoki za cn- krat 30 stotink. Za več- krat po iloRovorn. — Izdaja konsoreij »Goriske Stra/.e«. OdoKvorni urci- nik: Josip Vimpolsek. 'l'iska: »Narodna Tiskar- na« v (lorici, ulica Vet- turini štev. 9. Za nas T Angleški list v Londonu »The New Europe«' (Neva Evropa) je te dni priobčil Poseben elanek pod naslovom: »Poguba Trsta«. Iz tega članka je razvidiic;, kako tudi na Angleškem umevajo tukajšnje raz- niere, radi Cesar tudi obsojajo italijansko Politikc. Najprej opisuje angleški dopisnik tr- žaške razmere, o katerih pravi. da niso bile nikdar tako slabe, kakcr so zdaj. Za- sedenc dežele kontrabandirajo ob celi ita- Hjansko-jugoslovanski meji in sicer s po- Pustljivostjo in s spreglcdovaniem laške finance, »ker brez tcga kontrabanda bi Italija ne mogla preživeti Istrc in Qo- riškega.« »Splošni trgovski položaj je zbudil Slsbok« nezadovoljriost med Tržačani, ki °bdolžujejo nezmožncst italijanske vlade, da ne more dobiti pripcinočkov za °zdravljenje neznosnega položaja.« »Res je, da se italijanska uprava ni skazala dost i delavno in kompetentno; ^da očitanja proti njej niso vsa opraviče- na, ker današnje razmere v Trstu so pred vsem posledica gospodarskih zakonov, kl J'h nobena vlast ne more premagati, nc da bi prej odstranila vzrokciv, ki določajo te zakone.« »Trzasko prebivalstvo se je zavedalo tch zakonov in njihovili vzrokov, ko je v 7*ačetku yöjske pozdravljalo svoje osvo- bojenje. Tocla z druge strani. ko se jc bil Približal trenutck italijanske poinoči, tedaj so bili srednji tržaški stanovi. da bi pre- Prečili skrajne namene iredentistov (ne- odresencev)„ enoglasni v tern, da bi osvo- bojenje Trsta ne pomenjalc pridruženje Trsta k Italiji in loeitev tega mesta od nje- Rovega zalcdja, od katercga je odvisen j ^iesjciv gospodarski obstoj. Ta prava. in * Svobodna volia tržaškega ljudstva se Je tokoj pokazala pri polcmu avstro-ogerskc ^•"žave. Vsi različni elemeiiti tržaškega ^esta so se nasli ecline v tern, da so usta- novi!i avtononino upravo, ki i-j nekaj dni delovala v popolnem soglasju, čctudi ]c bila sestavljena tako eudovito.« »Ne glede na svoje italijansko eustvo- vitnje., se niso Tržaeani nikoli cdpovedall tej misli. Oni so sc eutili Italijane, pa to nÜh čustvo jim je služilo kd obramba Proti slovanskcmu prodiranju in proti Ul}iešiivanju Neincev. ne da bi bili pcinl- sb'li, d-ct so za svoj prospeh dolžni hvalo ravno SIcvanom in Nemcem.« »Potem, ko so Tržačani pedeset let ]^Pili: »Evviva 1'Italia«, so se znašli ta- ^rat, ko so italijanske zastave vihrale nad Jjih vratmi, v položaju, da jim je nemogo- ce, zabarikadirati se za svojoi mestno avtonomijo. Tako je bila zapeeatena cso- fe Trsta. In tako je tudi gotcrvo,, da danes ržačani z bridkostjo študirajo, kako bi našli kak izhoil iz tega svojega strasnega Položaja.« Potem opisuje dopisnik, kako tudi lta- "ia sama z brikostjo razmišlja, kako bi °2dravila žalostne razmere. ki jih Je J^stvarila v pokrajinah zasedenega ozem- 'R »kijtero drži s silo.« Natoi nadaljuje do- Pisnik: »ltalija ima lahek in priprost način, ^ se reši iz te zagate: prepustiti, naj se Burke in šaljivi prizori. J?dala in založila »Narodna Tiskarna v uorici |y-U (tiskala l(^l4), 273 strani, cena vezani knjigi 5 L, broširani pa 3'50 L. ... V tcj zbirki je zbranih 18 burk in ša- J1viti prizorov. Pri treli burkah iniai.no navedenega avtorja 13ragotina Vodcpi- v^; a ee s temi primerjarno druge, lahko s^lepamo, da so vse, ali pa vsaj \yc> večinj, ^eRovc, oziroma od njemu podobnega pi- Satelja. Skroinna je ta knjižiea in skrom- ?l sci ti šaljivi in burkasti prizori, stvari ^Fe/t sledii kakc umtetnisko-literarnc am- !eije. Ce torej govorimo o tcj knjigi, je ^'^akor ne glcdatn-o skoz ostre kritienc ^a°čnikc in je nc motrimo z visokega li- ^erarnegai umetni'skega stališča, airipak Se oziranwi nanjo z dobrohotnim pogle- Orn, kakor bi se ozrli na skromno in pri- jlrc«to darilo eloveka, ki ima dobro vo- ]P in dobro sree. In ,v stiski in pomanjka- ^u Je tudi priprost in skromen dar zelo ^(jbrodosel,. v lakoti je vaka skoirjica ^ravega kruha sprejeta s hvaležnostjo. ljudstvo samo in svobedno odloči v po- krajinali, katere ona drži pcd orožjem. '1'ak čin velikcdusnosti bi Italiji pridobil splogne simpatije in bi ji doncsel velike gosj)odarskc in politične koristi. Najbrže bi plebiscit (samocdloeba) napravil iz ''rsta in iz zaliodnc Istre — brez Pulja, ki bi postal nckak italijanski Helgoland in in brez Lošinja — neko svobodno državo,. kjer bi Italijani, Slovani in Ncmci živeli v popolnem soglasju.« »Enako stališče bi imela Reka s sode- Icvanjem Madzarov. Obe mesti bi tako iz- vrševali nalogo, katero jiitia odlocujcjo zemljepisna lega in pa železniške zvcze.« »Druge dežele, čisto sjcvanske, ki ]ih danes drži Italijja pod vojaško oblastjo, bi sc morale vrniti stari materi dcmovini!« (Brez plebiscita). In nato končuje angleški dopisnik z besedami: »Pred nekaj meseci bi se tak predlog zdel blazen, toda dogedki se pre- liitcvajo.« To so velike besede. ki iz Londcma jasno in odloeno govorijo — za nas! Občni zbor Kmefske zveze za fljdouski okrai Ob lepi udeležbi članov se je izvršil drugo nedeljo po veliki noči občni zbor Kmetske zveze za ajdovski okraj. Župnik Rejec iz Sv. Križa je poročal o zgodovini in pcložaju kmctskega stanu na Ruskem. Odtod je umljivo, zakaj je bil ruski kniet naklonjen boljševizmu, ko je ta nastopil. Sicer zdaj tudi kmctje na Ruskem občut- iiO: trpe vsled boljšcviških rekvizicij (vse žito je po zakonu sovjetske Riusije zase- ženo), nadalje vsled ponmnikanja iiidu- slrijskih izdelkov in vsled cele jaie siino razpasenega zidovskega in veeinoma ne- ruskega sovjetskega uradništva, ki ima v rokah socializiraue panoge gespodarstva, zlasti tudi trgovino. Poleg državne trgo- vine, ki brez lvonkurence prodaja, kar sploli ima v zalogah, silno cvete verižni- stvo in pije kri poštenemu prebivalstvu. Vendar ruski kmet na prostranem ruskem svetu tudi v takih raziuerali živi, le da se iz manj rodovitnili sevcrnih gu- bernij seli v bolj rodovitno srednjo in ju- žno Rusij-a Tudi se ta kmet ne bo vzdignil zoper boljševiške gespodarje. Zaenkrat ne, ker sovraži tudi staro gospostvo ca- rizma, ki je vladalo s knuto. Drugič pa zato ne. ker nikogar nirna, ki bi mn poka- zal P'üt k boljšim oblikam politienega In gospodarskega življenja. Zelo verjetno je, da bo ruski seljak pasivno eakal razvitka dogedkov. A ruski kmet ni slovenskl kmet. Oni nikdar ni poznal in tudi danes ne pozna prave zasebnc zcmljiške lasti. Naš kmet pa že v tretjem rodu obdeluje svojc zem- ljo. Drugačni slučaji so pri nas le iz- jemni. Nadalje: seljak na Ruskem se pre- življa, ker ima dovolj zemlje, čctudi kar najbclj primitivno gospodari brez pomoč- kov, ki mu jih ne more nuditi propala in- dustrija. A v naših gosto naseljenih deže- lah bi moral ob cnakih gcspodarskili raz- merali tudi kmet v kratkem času propasti. Navzoči zborovalci so pokazali, Ua položaj dobro razumejo. Z vnemo so vsi '•'e burke in prizcre do večini že po- znamc1 iz podlistkov v »('orici« in mctida tudi v »Prim. Listu« izza predvojne dobe. V letu P14 so bili zbrani in natisnjeni, pa prišla je vojna, in cstali so — založeni. Zdaj nam jih je »Narodna Tiskarna« iz- dala. Ta zbirka bo dcbrodošla našim po- deželskim društvom in odrom, ki so še v zelo primitivnem stanju, brez scenerije, brez kC'Stuniov in drugih najpotrebnejših gledališkili rekvizitov. Brez vseh težav in priprav si lahko izberejo in uprizorijo iz te zbirke dva, tri prizore za nekak c!d- dili pri raznih veselicah in prireditvah, za smell in zabavo. To je sicer pred vsem pustno blago, ker je smešno in šaljivci. a v obliki sale so prikriti lepi naoiki proti lahkovernosti, praznovernosti, lahkomi- sc'nasti, piianccyanju, tnni^ domisljavosti, sleparstvu itd. #1'o ie poseben kara.ktcristi- kon, poscben znak teh smesnic: njih zdra- vo, moralno, skcraj tendencijozno po- dučno zrno. A pri vsem tern je veliko zdra- vega smeha. Mestoma se bo priprosto Ijudstvo pri teh prizorih smejalo do solz. enodušno ugovarjali proti pcskusoni ko- niunističnega socializma, ki hoče nasilnO1 revclucijo po ruskem vzorcu vreči v na- so dcželo, katera rabi pred vsem več re- da. Intenzivno gospodarstvo našega kme- ta je odvisno od vzajemnega dela vSeh stanov, zato se obsoja razredni boj med stanovi. Kinetska poscstva v naši deželi so veeinoma premajhna za prerejo enc dru- žine, nikar pa prevelika; zato skoro ni predmeta v deželi za komunistične težnjc, vkclikor predstavljajo boj zoper velepo- sestvo. Vkolikor pa hoce komunizem p o- p o 1 n c skupnost zeinljiške lasti, je zopet nesprejemljiv, ker se dejansko nikjer ni pokazal kot vir napredka, nasprotno: ta je pot v nazadnjaštvo. Obeneni pa se je ves čas razpravc pojavljala od poslušavcev ostra kritika obstoječih kapitalističnih izrastkov nasc družbe, ki so ognjiščc tistih revolucionar- i;ih teženj in pojavcv, ki groze uničiti so- cialni red. Zato je govornik h koncu v obeli sme- reh: v pozitivni in kritični — predlagal naslednje prcgramne resolucije, ki so bile (morda z izicmo enega vdelezenca) so- glasno sprejete: 1. K. Z. se izjavlja za vzajernnost vseh stanov, ker skupna blaginja je mogcča le ob blaginji vseh stanov. (En zborovavec opemni: izključen je pravcati veleposest- iiiski »grofovski« stan.) 2. Zato imej vsak stan dolžnost in možnost, vršiti svoje delo takoi. da njego- vega pridelka ne more oderuško izko- riščati drug stan. 3. V svrho političnega in gc"as:iujejo prcduktivne in konsumne za- druge. 5. Uvede naj sc splošno socialno za- varcvanje. 6. Politična osamosvojitev kmetske- ga stanu naj se začne z osamosvqjitvijo luišili kmetskih občin; občine pa se mo- rajo v veliko večji meri kot doslej lotiti soeialnili in gospodarskih nalog. 7. |)[i dobiniG v to svrho zmoznili ljudi, trcba prosvetne in moraine vzgoje po izobraževalnih drustvih. 8. Kakcr zahtcvamo kmetje, da se zavarujemo proti izkoriščanju po drugih stanovih, tako scglašamo z zahtevo indu- strijskega delavstva, da je deležno dobi- eka podjetja in sodeluje pri njegevi upra- vi — ugovarjamo pa diktaturi posamez- nih stanov po ruskem vzorcu, ker je to propast javne blaginje. 9. Odobrujcmo narodno del-c društva »Edinosti« v Trstu ter smo mu za njegovo težko delo hvaležni. A Kmetske zveze moraio dati narcdii kulturni. socialni in gospodarski program. Zborovalci so se končno razšli z zahtevo, da naj v podbni smeri zborujc kmetsko ljudstvo po- vsej deželi. da sc bo razločno čul Ijudski glas, ki hoče iztreb- Ijenja kapitalistične zlcrabe potom izbolj- šanja družabnega reda, odloeno pa odkla- nja krvavo revclucijo, ki bi dala pijavkam je še več ljudske krvi, k-ct pa zlorabe v i sedanjem družabnem redu. Dopisi. Steverjan. Z namenom, da pojasni bed- no stanje prebivalstva se je preteklo so- boto zglasila pri governatoralu števerjan- ska deputacija. Ekscelenca gosp. je bil zadržan, zato je deputacijo sprejel njegov tajnik. Voditelj deputacije je izrazil obža- lovanje, da mu ni mogoče govoriti narav- nost z ekscelenco, naprosil gosp. tajnika, naj ji bo veren tolmač neznosnih razmer, ki vladajo v Števerjanu ter nato v dolgem poročilu dokazal s številkami, s kako silo je udarila vojna Steverjance. Naglasll je opravičene pritožbe ljud- stva zaradi zavlačevanja izplačila zastan- kov begunske podpore ter zlasti šibal kri- vi'cno postopanje merodajnih oblasti pri podeljevanju kmetske podpore. Deputacija je nato zaprosila, naj bi se tudi na števerjanski Ijudski Soli napra- vil red, ker se na njej še vedno uči kar v pYveni čolskem letu italjanžčina in to z očividno škodo za pouk v materinem je- ziku. Naglasila je tudi dejstvo, da je za- tvoritev slovenskih srednjih so! napraviia na ljudstvo najmučnejši utis, ker se naš kmet dobro zaveda žalostne resnice, da bomo Slovenci zatirani po uradnikih druge narodnosti, ako se ne da naši mladini prilika, da se izobrazi za opravljanje urad- niške službe. Števerjanci se enoglasno pridružujemo odločni zahtevi vseh goriških Slovencev, da se nam dajo vse sole, ki smo jih imeli pod bivšo Avstrijo, slavno- znano zatirateljico narodov. Tudi glede zopetne vspostavitve samoupravnih oblasti se Steverjanci pridružujejo splošnemu glasu ljudske zahteve, ki tirja od vlade občinska starešinstva in deželne zbore. G. tajnik je v imenu ekscelence oblju- bil, da se bo izplačilo kmetske in zastan- kov begunske podpore izvršilo čimprej, napovedal je zboljšanje razmer v šolskem vpraSanju ter izjavil, da se za sedaj po cbc'nah pridele gerentom vsaj sosveti, ob- stoječi iz petih članov. x Voditelj deputacije je izjavil, da bo bteverjancem sporočil dobljenü obljubc, ki bodo Jjudstvo deloma poniirile, toda ni- kakor ne tudi zadovoljile, zakaj zadovo- ljno bo ljudstvo Sele tedaj. ko bodo toli- kim neizpolnjenim obljubam sledila ven- dar ie enkrat tudi dejstva. Steverjanci pa bomo stali odslej na straži, da naša za- deva zopet ne zaspi. Mi terjamo samo v zakonu zajamčene pravice in pri tern delu se ne bojimo nikogar. Iz braniške doline. Na do pis iz bra- niške doline v »Gor. Straži« št. 16, zadnji odstavek - konštatira podpisana aprov. kom. sledeče: 1.) S sladkorjem, ki ga dcipisnik ome- nja, ni imela podpiana komisija nič opra1- viti, ainpak županstvo, kar dopisnik sam dobro ve. 2.) Isto tako ni imela podpiana komi- sija do danes še nikoli nič opraviti z mo- dro galico, ker ne spada k aprovizaciji. V prihodnje naj se pa pošteni g-csp. dopisnik podpiše in mi se bomo ž njm ve- selili »zelenc spomladi.« Aprc,v. kornisija. V <>abrijah 18. aprila 1920. A 1. Q o r j u p. Se ve, da se tudi ta zbirka ni znala in mo- gla lahko ogniti tisti veliki nevarnosti, katerim zapade}o velikokrat take pripro- ste burke, to je prisiljenost posameznih vlog do nenaravnill karikatur in skoraj drastično pretiravanje kornike, — vsc#za- radi tega ljubega smeha. Pri morcbitni slični zbirki v prihod- njesti bi bilo trcba bolj paziti na to,: da bo predrastična in surova komika nadome- ščena z bolj finim in duhovitiin hunior- jem. Studirajmo narcd in njegovo pesem in najdemo veliko takega humorja, ~ žal, seveda, tudi veliko surovosti, ki jo mora- mo pa izpodbijati in ne gojiti. Nasi narod- ni pisatelji - Jurčič pred vsemi - naj nam be:do učitelji pravega in zdravega narod- nega humorja. V tej zbirki, kjer je tudi dobrega ve- liko, bi si želcli torej mestoma manj su- rove karikaturc in drastične komike. 2c- leli bi si namest-ci nekaterih starih obrab- ljenih motivov rajši novih. namesto tnjih rajši domačih. Komični žid n. pr. jc naše- mii narodu povsem nepoznana prikazen in je v naših burkah izposojen iz nemske komične, dramatične literature. Zamenjaj- mo ga rajši s kakim laškim krošnjarjetn; in ker se ljudstvo tega narcda ne more priučiti pravilnem.u govorjenju nobenega tujega jezika, - imamo komiko že v nje- govem spakedranem govorjenju, katerega pa je trcba prav posnemati in ne samo brezmiselno pačiti. V podrobno oceno posameznih burk in prizorov se nam ni mogiače spuščati. IJriporočamo pa to zbirkoi našim dru- štvom po deželi. Y njej najdejo hvaležno snov ne samo za iavne prireditve, ampak tudi za zasebno društvcno zabava Po kakih predavaniih, ob deževnih nedeljah lahko uprizorijo to ali cno igro, ki se jc naučijo v par urah. Te prizore porabijci lahko kot zabavo na izletih. na zabavnih večerih. četudi samo za dramatične voje. Dobrodošli bodo tudi za domačo. družin- sko zabavo v dolgih .iesenskih in zimskih večerih kakor berilo itd. Dokler bomo odrezani od svetä, osta- ncmo na to skromno knjižico zelo naive- zani. B c 1 L. Iz Prvačine. f Due 1. marca se je po- nesrcčil v Mariboru zelezniški uslužbe- nec, Ciril Gregorič,, iz Prvačine. Izvrfuijoe ponočno sluzbo je prišel pod strcj tcr vsled tezkili pcskodeb uinrl due 4. 3. v Mariborski boliiici. Bcidi mu zcmljica lahka! Umrl jc 11. t. m. obče znaiii pravi nurv- žak korenjak Jurij Kurlani iz Prvačine v döbi 84 let. Pokojni jc ohranil do zadnje- ga svoj zdravi nizuin. Naj v mini počiva! Poliiičnl pregled. Veliko protesino zborovanje v Zag rebu Dne 11. t. m. se je vršila v Zagrebu velika protestna skupšČina za Roko in zasedene kraje. Skupščini je prisostvovala ogrom- na množica ljudstva. SkupŠoine so se udeležili tudi člani vlade z banoin dr. Alatkom Lajjinjo na čeiu. Zborovanje je otvorll v imenu pripravljalnega odbora publicist Milan Marjanovic, ki je naglašal, da se je sklicala zopet skupščina protesta in bolesti, ali nadeja se, da je zadnja. Moralo se je pokazati, da se ne damo n'iti se ne pustimo izigravati s prevaro. Mi no- Čemo odstopiti od svojih zahtev. Natojegovoril Juraj Demetrovič, ter poudarjal mod drugim, koliko trpi naš narod še vedno pod tujim jarmom. Ideja demokraaje, ki jo je svetovna vojna ro dila kot idejo svobodc, je pogažena, ker velike države nimajü toliko čuta pravič- nosti, da bi to idejo izvedie. Na'rodna dol- žnost pa je, da čuvamo svoje posamezne enote in da sc nočemo umakniti z Jadra- na. Govornik stoji na načelu, da narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev zah- teva vse ozemlje od Soče do Vardarja. Za nas ne obstoja ničesar. da se ne bi inogli zediniti z vsemi svojimi süami, ka- dar preti domovini nevarnost, in da ne bi mogli poravnati vssh svojih sporovr. Ako se naša vpraSanja ne rešijo za nas povo- ljno, bomo lrneli dovolj zavesti in nioči, da bomo odbiii vse napade na naše živ- ljenske koristi. Za njim je nastopil dr. Karlovič, ki je naglašai, da so je zbralo hrvalsko prcbi- valstvo posiednjikrat, da nag'asa, da Reke nočemo opustiti pod nobenim pogojem. Imeli smo močnejše neprijatelje kot je ltalija, pa nas niso uničili, in uničiia nas ne bo niti ltalija. Kratkovidni so državniki entente, ki mislijo, da bi se pri nas nasla stranka ali pa človek, ki bi prlstal na nji- hove želje. Proti Italiji bomo vsi združeni. MaŠa država se mora razširiti tako daleč, kolikor daleč prebiva naš* narod. Zato mo- raj o biti naše meje ob Soči. Ko so se govorniki vseh strank brez razlike odločno izrekli za Reko in za na«. rodnostne državne meje, so bile sogl asno sprcjele tozadevne resolucije, ki so bile odposlane vladi v Belgrad in pa jugoslo vanski delegaciji v Pariz. Na to je povzel besedo ban dr. Lagi- nja, ki je izjavil, da je bila prvotna mi- sei priredileljev skupščine, naj bi tudi za- stopniki vlade rekli svojo besedo. Toda hrvatski ban noče sedaj govoriti, g o v o r i 1 bo (akrat, ko bo pozival na zdru- žitev pod zastavarni. likrati se je vršil v Zagrebu tadi shod komunistov, ki se vsied kratkega roka ni mogel odpovedati, toda tudi hrvatski ko- munisti zastopajo glede jadranskega vpra- šanja isto stališče. kakor ga je zavzela velika manifestacijska skupščina. Jasna, odločna in pogumna izjava glede jadranskega vprašanja. Cesar si ni upal do danes izjaviti in zapisati noben italijanski list, to je jasno n glasno pove- dal 16. t. m. tržaški »Lavcratore«. On piše: »Vedno od prvega začctka smo mi priporočali neposredna pogajanja z Jug-c- slovani na podlagi, da se čim manje Slo- van-civ priključi k Italiji. Ali živeli smo tc- daj v dobi, ko jc nacijonalizcm tclebal od enega božjastnega napada do drugega: Orlando in Scnnino sta se srdito upirala proti tcmu, da bi se tudi Jugoslovani pri- pustili k posvetovanjem četvorice, čes: da ltalija. ni šc priznala drzavc SHS. Po njunem mnenju -Higoslavija sploh ne bi smela obstajati. Dozivela sta celo vrsto polcfmov in sta odšla iz Pariza. Italijanski nacijnalizem pa ju je slavil kot junaka ve- likana. Zdelo se je, kakor da je vsa ltalija1 — znorela! Slednjič je italijansa zbornica nasla tolikci moraine moči, da je ta dva moza pognala. Prišcl jc Nitti na krmilo. ki pa tudi ni ničcsar dosegel. Tako je bil prisi- ljen ubrati novo pot — neposrednega spo- razuma z Jugoslovani. Noeemo opisovati v tern trenutku vse neizmernc in nepo- pravljive škode, ki \o je trpela ltalija vsled te bedaste Sonninove in Orlandove poli- tike, marveč izražamo le nado. da se v čim najkrajšcm času doseže sporazum in se doloei mir. V tern, morda cdločilnem trenutku je treba naglasitvda je za Italijo neiz-agibna potreba, da pride do prijateljiskih odno šajev z Jujroslaviio! Prijateljstvo z Jugo- slovcni pomenja zagotovljen mir na vzhocl- nih mejah in na Jadranu, pomenja pospe- šitev razorožitve in trgovine. in pa tfo- spodarski razvoj. Neprijateljstvo pa bi po- menjalo trajno stanje sovražnosti, milita- riznia. zastajanje trgevinc — mizerijo! I'i- sočkrat bolje je prijateljstvo Ju»cislova- nov brez Reke, nego Reka s sovrastvoni Jugoslovanov!« - Res, pametna in odlo- ena beseda, pa vendar še prcmalo daleko- se/na! Tukaj pravijo socijalisti, naj sc čiin manje Slovanov priključi k Italiji. Oni nocejo biti ne nacijoualisti ne impc- rijalisti. Cemu torej ostajajo še na sredl poti? Reka je v narodnem oziru res spor- no vprašanje, a kje so še stotisoči drugili Jugoslövaiiov, ki iniajo pripasti Italiji? — •ukaj naj do konca pokažejo tudi socija- listi svojo odkritosrenost in naj od- k;eno tudi oni zahtevajo čiste drzavne meje! Mirovna konferenca v San Remu. « V ponedeljek torej se je zopet sešla mi- rovna kenferenca, in sicer topot na ilali- janskih tleh v San Reniu. Konfcrenčni iz- letniki so se prevarali v svojih nadah, poLodbe z Ncmeijo in pa vprasanje iz- praznitve zasedenih ncrnsliih most, kar zaniina najbolj Francijo; in tretje je la- dransko vprasanje, ki zaniina v prvi vrsti Italijo. Lloyd George, Millerand in Njtt! iinajci z resitvijo teh problcmov dovolj dela na konferenci, ki ima trajati le osem ali deset dni. Potein se konferenca zopet prenesc v Pariz. To sd zares konferenčni izletniki. c< svoii vrnitvi ha Dunai sporo- čil naslednje: Vsi člani delecraciie sind do- bili utis, da so izginila stoietna nespora- zuinljenja med dvema narodoma in da slo>- i r- nijo njiini odnošaji na drugačnih podlagah. Ceravno je ostaio odprto za nas zelo za- lostno vprasanje južnegai Tirola, vendar so se odstranile mnoge stare ovire, ki so nas ločile. Mi smo dediči stare m-ctnar- hije, toda po sili, in zato lahko upamc1, tin bosta oba naroda v bodoenosti lahko naj- boljša prijatelja in soseda. Kot zastopnik Avstrije, ki je v pretež- ni večini katoliška, sem :-.jnatral za svojo dolžnost, da obiščcni tudi pape>.:i. ki je iz- razil sveje sočutje na trpljenju nasega na- roda. Jaz sein se mu zahvalil v imenu re- publike za pomoč, ki jo je dai našim vol- nim ujctnikom in za njegov dar. Pwgajanj o cerkveni politiki ni bilo. Kar se tiec političnih pogajanj z ita- lijanskc vlado, je Renner izjavil, da boste obe vladi lojaino izvršili mirovno pogoti- bo. ltalija bo vpoštevala gospo'darskc in finančne težkoče avstrijske republike in bo podpirala Aystrijc, ko bo šlo za olirani- tev poscsti, ki ji je zajamecna po mirovni pogodbi. riledc nicdsebojno sklenjenih političnili in gospedarskih dogovorov vežejo ti do- govori saino sedaujo italijanskc in avstrij- sko vlado in ne izpreminjajc' saintgermain- ske pogodbe, temvee pomenijo sumo za- čctek njcnega izvrševanja, upoštevajcč avstriiski gospodarski in financni pokr/aj in trajno spravo med cbema državama. Dunaj.ski ziipiui je v posebnen» pisir".! pi- sal drzavnemu kanclerju Rcnnerju, da je vse dunajsko prcbivalstvo i-prcjclc v, ve- likim zadoščenjcm pcročilo o uspehih nje- govega potovanja v Rim, kajti sklenjeni gospodarski dogevori dajo upanie, da sc bo strahovita teža, ki leži na ljudstvu, vendar nckoliko pdehčala. Ounajski župan se zahvaliuje drzav- nemu kancleriu za dosežene uspehc in zlasti za to, kar zadeva varstvo intcrc- sov dunajskega mesta. Konec stavke na Irskem. Kakor smo zadnjič poročali, je pred kratkim na Ir- skem izbruhnila splošna stavka, ker ni hctela vlada izpustiti politicnih ujetnikov, kateri so s svoje strani začeli stavko na smrt in niso hoteli v zaporu sprejeti no- bene lirane. 14. t. rn. je vlada izpustila te politične ujetnlke, katere so odpeljali v bolnišnico. Ko so pfišli ujetniki iz zaporov na ulico, jim je rnnožica priredila burne ovacije. Množica je büa takö ^osta, da ni bilo mogoče priti v bližino zaporov. Madžpirska oe podpiše mirovne PO- fßilba. Kakor se poroca iz San Rema, je baje madžarska dclagacija javihi inirov- ni konferenci svoj sklep, da ne podpišc mirovne pogedbc. Slcvenske Ijiidske sole v Gorici. Oori- ški magistrat ni do danes še otvorii našil? ljudskili šol. Zdi sc nam, da imajo gosped- je poscben nanicn, da toliko odlasajo. Ra- di bi Slovence utrudili, da bi svojih x;trok, ki so jib v sili vpisali v laške sole., ne pre- pisali v slovenske. Potein bi rekli: ^lejte, sole smo otvorili, toda učencev ni! Zato opozarjamo vse slovenske starise, naj storijo vsi svojo narodiiu dolžnost. Ako bi zanemarili svojo dolžncist. bi to lahko imelo za bodočno.st posledice. Ne jzgub- ljajm,c poguma! Račuuati nioranio s težki- mi razmerami^ v katere nas je pahnila vojska. Moška značajnost slovenska rno- ra vse premagati! Sedaj moramci hoditi trnjevo pot, ako hočcmo le maloi drobtini- co doseei, a pride dan obračuna. Za vcjne sirote. Vodstvo »Sloveiiskc- ga sirotišča« v Uorici bi rado dognalo, ko- liko je v naši dežcli vcijnih sirot t. j. otrok, ki so izgubili vsled vojske očeta in morda tudi mater. To statistiko bomo predložili vladi z namenom« da bi dobili državno podporc1 za vzdrzevanje teh sirot v go- riškem sirotišču. Prosimo vsa naša žu- panstva. duhovske uradc pa tudi cskrbni- ke otrok, naj bi nas obvestili čimprejc o številu osirotelih otrok po naših občinah. Obvestila naj se posljcjo vodstvu »SIo- venskega sirotišča« v Gorici. Ker se slovensko sirotiščc v Gorici sedaj popravlja, bdmo skušali najti poti,, po kateri bi mogli spet oživotvoriti ta pre- pctrebni zavod, ki se je pred vojsko tako lepo razvijal, ki je pa vsled vojske stra- hovito trpel. Hkratu priparočamo človekoljubni za- vod nasim posojilnicam in sploh vsent rc- jakom v podporo. Za »Slovensko sirotišče« v Gorici. P. n. g. Jan Kcs. kurat v Stanjelu, mesto venca na grob pok. dr.; Josipa Rojca -0 lir. — Bog plaeaj! Nova boln'spica v Gorici. Potreba nove bolnišnice v Gorici je takö nujna, da na- ravnos* kriči. Zato se je 14. t. m. sešel mestoi svet v Gorici, da sc posvetuje o kraju in prostoru, kjer naj se sezida nova bolnišnica. V to se je določil prostor bivše italiianske kmet'jske Sole blizu Sf. Petra; \e< prosto? meri kakih žest hektarjev. V bliŽini leži deželna norižnica, ki se bo kmalu popravila in v kateri bi se prostori spiošne uporabe kakor pralnica, pekarna itd. rabili tudi za mestno bolnišnico. Zato stopi Goriška mestna občina v dotiko z deželnim odborom, da se dogovori gled^ nakupa zemljišča in gled<§ zveze z noriŠ- nico za skupno uporabo splo^mh prostorov. Poieg bolnišnice se sezida tudi hiralnica in pa posebna hiša za nalezljive bolezni. Potrebe v dežeu kličejo po hifri izvrŠitvi teh humairtarnih zavodov. V Gorici je stavkalo učiteljstvo mest- nih sol. V ponedeljek je stopilo v stavko Lieiteljstvo mestnih šol v (jorici. VzroK stavki jc bil ta, ker so jim vedno obljubo- vali draginjsko doklado, a nikdar ne dali. Pa so se učitelji in učiteljice navcličali, dä bi jih kdo vcdil za nos, in sole so zaprli. No, pa ni trajalo dolgo. Že v tcrck je mu- nicipij nakazal učitcljstvu draginjsko do- klado, in pouk se jc zopet pričel. Vabilo na naročbo. Gorjškega Koie- darja za J. 1920 smo lani pripravili prvi natis v 10.000 ivvodih, ki je bil oddan v 10 dneh. Prisiljeni smo bili pripraviti koj drugi natis v 7.000 izvodih, ki je bil tudi oddan, tako, da je ostaio založništvu na razpolago le par sto iztisov sa eventuelnü nadaljna naročila. Siovenski narod v zasedenem ozem- lju je s tern pokazal, da hrepeni po do- brem. narodnem berilu. S prihodnjo izdajo goriškega Kole- darja namerujemo napraviti važen korak naprej. Zato vabimo naše pisatelje In pes- nike na sodelovanje. Dobili bi radi več kratkih povesti in drugih spisov, ker mislimo i/.dati pol eg Koledarja še eno knjigo. V Kolcdarju samem bi radi objaviÜ fotografije mladeničev in mož naše dežele, ki so pali v vojski. V ta namen prosimo naše rcjake da poiščejo, ako je mogoče, take fotografije in da napišejo nanje ime- na, dalje kdaj in kje je bil kdo rojen, kdaj je odšel na vojsko, kdaj in kje je pal in ali je zapustil udovo in otroke. Tudi so- lografije civilnih oseb, ki so pale na svo- jem domu, bi nam služile. Enako naj se nam dopošljejo fotografije dnigih vojnih znamenitosti. Tudi druge fotografije, ki predstavljajo važne dogodke našega časa, bi nam bile dobrodo^le. „Narodna Tiskarna" je pripravljena dati pisateljsko nagrado za doposlane spise, ki se uvrstijo v Koledarju. Hnako bo po- vtv.ila vse morebiine stroške za doposlane fotografije. Ker gre za to, da pripravimo sloven" skemu narodu v zasedenem ozemlju dve na vsebini bogati knjigi, ki bodeti med vsemi drugimi knjigarni gotovo najbolj razširjeni med našim ijudstvom, zato uljud- no vabimo pisatelje na sodelovanje. Sio- venski narod jim bo za to hvaiežen. „NARODNA TISKARNA"4 ulica Vetturini St. 9, izdajateljica iz založnica« Izpiti zrelosti za goriške srediiješclce in uciteljlščnike pričucjo v pondeljek dne 26. aprila v »Malem domu« v Gorici. To obvestilo velja kot osebno vabilo. Ravnateljstv«. Furlanska ljudska stranka. — Dne 22- marca 1920 sta msgr. Aleksander Zam; paro in pa deželni komisar dr. Alojzij Pettarin izdala na goriSko furlansko Ijud- stvo manifest, v katerern pozivata luirlastß na združitev v ljudski stranki. Vojna jc prevrnila svet, pravi manifest, in prinesla nove ideje, nove težnje. Vse se hoče sprc meniti, preobraziti, zrevolucijonirati. Tudf po Furlaniji se oglašajo učitclji revoluclje» ki hoi^ejo sedanje težke razmere in se* danjo nezadovoljnost ljudstva zlorabiti V svoje prevratne namene. Da bi se sedanji družabni red kar prevrni!, in da bi se pokopala avtonomija dežele, okrajev in občin, to treba pred novodobnimi rerolu- cijcnarji na vsak način zabraniü Furlanska ljudska stranka hoLe go- spodarsko proizvajanje urediti po novih postavah, ki bodo določale, da so dclavci v pravičnejši in večji meri deležni bo- gastev, ki jih oni proizvajajo; enako morajo priti tudi kmetje do boljših dele' žev in večjih svobožčin na zcmlji, ki jo obdelujejo. Furlanska Jjudska stranka je za ureditev kmetijskih razmer (kolonskil1 pogodb), pri čemur hoče delovati nato, d3 pride vsak kmet postavnim potom v po* sest primernega zcmljišča. Povzdijjniti hoče produkcijo na vseh trgovskih, obrtnijskiH in kmetijskih strokah. Glede" izplačanja odSkodnin za škode, povzročene po vojnif hnče stranka storiti vse, da ?e to likvi' diranje (izplačanje) čim prej izvrši. Nct- loga furlanske Ijiidske stranke je, ^ povzdigne vso deželo s tern, da uporabi vse njene energije, da organizira vso pro- dukc'jo in zabrani vsak poskus, ki D» hotel delavcem zabraniti udeležbo na pri' mernem uživanju dobrin, ki jih proizva' jajo s svojim trudom. V verskem oziru se proglaša tole* ranca do oseb druge vere; če bi pa hotel kdo mntiti ali podirati versko preprifianje» ki je ukcreninjeno v ljudstvu, tedaj h° stranka hitela braniti duhovno dedŠČin0 furlanske^a ljudstva, ki pred postavo ne more biti manj sveta, kakor je materijaln^ dedščina. S tern programom stopa v Furlanij1 na politično-socijalno polje ljudska stranka ki vabi pod svojo zastavo in kliče k SO' ¦delovanju vse Furlane, ki hočejo s skup- "im, resnim in smotrenim delom zabra- n k takoj cdstranila vse slovenske napi- se. Vsakdo je prieakoval tedaj od kr. ko- "lirarja dr. Petiarina, da bo pepravil ob svojem nastopu to,, Slovencem storjem;' taivieo. 'I'oda to se ni zgodilo! Pričakuje- nio, da se bo vpošteval naš iezik sedaj pri Posta-v-ljanju novili napisciv v novili pro- storili. i'e dni jc podpisal k. komisar pro- Kjas v iinenu italijanske ljudske stranke. V ten: proglasu sc omenja bivanje dveh •larodov v naši deželi, upamo torej, da se bo z tbema enako postopalo. Sicer pa je Sotovo, da pride dan, ko ne bo lnogoce uPravliati iiašc dežele brez zastopnikov ORrotniie večine njcnih prebivalcev, ki so pövenci! To nai zaenkrat razmišlja g. kr. Zveza siovenskih kclonov za Brice ^afoi cdbornike k seji, katera se vrši due ^- apriia ob 1 uri pop. v Biljani. v prosto- !'iH Kospoda Simcmeti Petra. (Dvorišee). B r a t u ž Jernej,.. predsednik. Zivinski trg v Gorlci se zopet odpre 'n sicer bode, priliodnji živinski semuji vsak drugi in zadnji četrtek v mesecu, ^akar tudi ostancjo glavni semnji na dan ^v- Milarija, sv. Jcrneja.. sv. Mihaela in sv. ^nclreja. To naznanja po svcjili lepakili v 1T|c$tu goriski municipij. Prediiska železnica. V nedcljo je de- Želni kornisar, dr. Pettarin, sklical v Qoi- ]"ico na poseben sestanek zastopnikc tr- Sovskih« cbrtnijskih in drugih interesira- flik korporacij, da se pomenijo glede ^graclbe nove železniškc črte Sv. Lucija- J/^lil. Sklenil-ci se je ukreniti vse potrc- r*1^, da se za to črto čim prej izvršč na- Cfti in delo samo. Ta črta da je Italiji nuj- ^0 potrebna za popolno neodvisnost od •'Ußoslavije in za zopetno upostavitev tr- ¦'KQvskili in sploh gospodarskih odnosajcv ^Neinsko Avstrijo, s Čcško-slovaško in z enicijo. '''udi brezposelnost ljudstva da 2jiliic\a, da se v dežcli izvrši kako večjc 'jeh. Pred leti so se v časopisih bili bo]i: A'i Pcrdil ali Boliinj? Zdaj bosta,; če ne pride kaj vmes. tekli obe železnici: bo- JiJnjska in prediiska. Izginil je. Bandclj .ložef, 40 let star, ^ ^odscrc, jc nedcljo 18. t. in. c!b 8 uri ^iutraj odšcl od doma in se potem ni več v<"nii. Vse pizvedevanje po iijem je do- ^e| ostalo brezuspcšno. Pogrešanec ]e pdSel od doma v vsakdanji obleki, na sebi je itiicl sivc hlaee, črno suknjo, cm klo- 'juk in škornje, pri sebi pa daljn&ffled in JeptiG iiro. Kdor bi kaj zvcdel o njem, naj to sporcči županstvu ali pa bratu pogre- ¦^ncga,. Blažii Bandelj v Fodgori blizu terkve. Kdo ve kaj? Pogreša se od 26. avg. 1$t4 Ludevik Baudaž, ki jc bil vojak 97. freSpolka, Ix. Feldkomp. bivše avstro- °^erske vojske na ruski fronti. Kd&r od niegovili vojnih toivariiev, ki so se zdaj vi'n?H iz vojnega ujetništva, bi o njem kaj Vedel, se uljudno naproša, da sporoei to Ja fiaslov: Ivan Baudaž, v Ročinju 83, pri ^analii. Zrakoplov nad Gorico, ki je priplul iz "eke. je v soboto spuščal na mesto letake, n« katerih stoji podpisan Gabrijel D' An- flunzio, reški pustolovec. V teh Iistih se Ja čiovek v čudno zavitem dopisu baha, *sko je v splošno zadovoljnost pcravnal j-jtavko na Reki, in jasno se vidi iz vsega p'anka, kako skuša s tern navdušiti zase ln za svoje ideje tudi socijaliste. Pa so- cijalistom je D' Annunzio za politko pre- nemnen, da bi se zmenili zanj. I9. t. in. pa je zopet izbruhnila splošna stavka na Reki. Stavkujoči zalitevajo, da Ldstopi Narodni svet in da se odpro meje, *Qr le tako jc mogoče priti v okom brcz- Qeliu, ki je zadelo skoraf 90 odstotkov de- •avstva. Že pet dni ni prišcl IV Annunzio ?Ja spregled. Junak se skriva. Po Reki ^rcžijo Iistki s podpisom Rikarda Zanella,, v katerih se zaliteva odstranitev D' An- ^unzia in njegovih legijonarjev iz Reke In r^2pustitev narodnega sveta. Tako je po- ^1 ta moz tudi Rečanom že nadležen. *sak ima pravico biti prismojen. a te pra,- ;*r'^e ne sine zlorabljati v škodo drugih! »AWadika«. V Gorici je dne 20. t. m. iz- šel nov list,, kateremu je ime »Mladika«. Namen mil je, udejstvovati krščansko- kulturni program, voditi slovenskd Ijud- stvo k napredku po poti pcuka in izo- brazbe na podlagi katoliškili načeU baviti sc tudi z društvenim življenjem in biti ne- kako glasilo: »Slovenske krščansk.c - so- cialne zveze«. List bo izhajal mcsečno (-0. dan mescca) ter stane do konca leto- šnjega leta 8 lir. ^arccnino je treba plačati iiaprej. Uredništvo in upravništvo »Mla- dike« je v Gorici, (>iosposka ulica, 2 (knji- garna). Posamcznc številke »Mladike« stanejc I Iiro. V Gorici se prodaja »Mladl- Üa« v knjigarni »Kat. tisk. društva« (v Montovi hiši). t -'ožei Komjanc, doma iz Gorice, učitelj v Ljubljani, je, kakor smo izvedeli ob zaključku lista, 18. t. m. nenadoma umrl. Vzrok smrti obče priljubljenega ro- jaka ni znan, in ni izključeno, da jc ponc- srceil. Kaj vcč sporcičimo prihodnjič. Fran Šorli, pisarnovodja kaz. oddclka na tuk. okr. sodniji je imenovan od kr. governatorala za pisarniskega oficijala v x. čin. razredu državnili uradnikov. Dar. 0. Franc Spacapan, Dol. 1'ribn- ša, je daroval za ))üor. Stražo« 10 L, za pesnika Jos. Stritar-ja pa 20 l. Hvala lcpa! - Naj kmalu zopet novi nam pridejo darovi! Kazno. Princ reoent Aleksander obolel. Srbskl prestclonaslednik regent Aieksandcr, je obolel za angino in mora lcžati. Nevarnw- sti ni nobene. ^ovoTilo se je, da je zapu- stil Belgrad, kar pa ni res. Stavka v Jugoslavia. V Jugoslaviji imajc žclezničarsko stavko, in sicer stoje vlaki na vscli železniških črtah. Govori se, da je vsled tega zavladala splošna stavka v Ljubljani,, kjer baje počiva vse dclo in se vsi strcgo držijo stavke(?). Vsesokotski zlet v Prago, ki bi se irnel vršiti koncem rneseca junija, je preložen za dva meseca in sicer zaradi neprevidc- nih tehniških zaprek. Zlet bi se zaradi tega vržil šcle mcseca augusta, vendar pa ni izključeno, da bi zual biti vsesokolski zlet preložen do prihodnje^a leta. Glecle povišanja hišne najemnine se v ministcrskem svetu pripravlja načrt, po katerem se pri navadnih ljudskih hišah poviša najemščina za 10 od sto, pri bo- gatih, krasnih hišah za 30 ali 40 od sto, pri srednjih hišah pa se poviša najemščina za srednjo ceno. Ti poviški se ne bodo smeli zvišati pred letom 1923 za ljudske hiše, pred letom 1922 za srednje hiše in pred letom 1921 za krasne hiše. Zakon 0 vojnih odškoclninah tudi za zasedeno ozemlje. — Ministerski svet v Rimu je izdal dekret, s katerim se raz- tegne zakon 0 vojnih odškodninah tudi na zasedeno ozemlje. Vse vladne določbe za gospodarsko obnovo opustošenih kra- jev stopijo takoj v veljavo tudi v zase- denem ozcmlju, kjer bi se bile te določbe uveljavile sicer šele po aneksiji. Gene- ralni civilni komisarijat za Julijsko Bene- čijo v Trstu že ureja vse priprave, da se ta dekret čim prej izvede. Uvoz stanovanjske oprave (pohištva) iz flvstrije — dovoljen. — Generalni civilni komisar sporoča, da je do preklica do- voljen uvoz navadnega poliištva iz Nemške Avstrije. Od 15. jän. nadalje ie prepovedan uvoz le dragocene in Štepane oprave (mehke stolice, kanape itd.). I Ob nedeljah dražja vožnja. — Želez- s niški tarifi so se zvišali za 20 od sto za vse nedeljske vožnje, t. j. za vse, ki se bodo V07/Ü po železnici v času od 11* ure zvcčer v soboto pa do polunoči v nedeljo. Časopisj podražajo. Ministerski svet v Rimu je določil, da se odslej časopisi v razprodaji oddajajoi po 20 cent. Predsednik republike Guatemala — zno- rel. — Ministri Guatemalske republike so že nekaj časa opazovali, da predsednik Carrera peša na tirnu, in so ga pooblastili, da bi zapustil deželo in se podal kam po svetu v razvedrilo in ozdravljenje. Za ta čas so za provizoričnejja naslednika imenovali Karla Herrera. Toda vse na- enkrat je predsednik zblaznel popolnoma in v tej svoji blaznosti je ukazal bombar- dirati glavno mesto Guatamala. Celih 60 ur je trajalo to bombardiranje mesta. Veliko oseb je bilo pri tern ubitih od granat; prišlo je do bojev med mnogimi neodgovornimi osebami, ki so podpirale predsednika, in med prostovoljci, ki so branili mesto in bili oboroženi samo s puškami. Sele tretji dan se je diplomat- sicemu zboru posrečilo ustaviti blazno postopanje predsednikovo. Predsednik Car- rera je bil odstavljen, in na čelo Guate- malske republike je bil izvoljen Karol Herrera. Von Kapp aretiran. Ziiani von Kapp, ki je pred dobrim mesecem nameraval s von Lüttwitz-cm izvršiti državni prevrat na Nemškem, je bi! te dni aretiran na Sv'edskcm. Aretirala ga je polieija v Soederdclge. Iz Nemčije je bil zbežal v zrakoplovu in je nosil s sabo ponarejen potni list. Prepeijali so ga v Stokholm. Kazen odličnih pretepačev v Berlinu. Poročali smo že, kako so se odlični Nemci . v Berlinu sprli in stepli v hotelu »Adlon«« z oficirji francoske misije istotam. Princ Joahim Albrecht pruski je bil obsojen na 500 mark denarnc kazni, stotnik pl. Plat- ten na 300 Mark in princ Gottfried II0- henlohe za te'zko telesnoi poškodbo na 1000 mark denarne globe. Pariške frajlice pihaio jeze proti vladi. Francoska vlada hoče na ljubavna pisma in ljubavne kartice določiti posebno takso, to je na taka pisma in karte, ki se pu- ščajo in ostajajo na požti v predalih »poštno-ležeče" (poste restante). Za vsa taka pisma bo določena poleg postavnih znamk še posebna taksa 10 cent. Izvzeta so le poštno-ležeča pisma trgovskih pot- nikov. Pariške kokelke hudo sikajo proti vladi, ker jih pri zviäanju poitnih znamk neprijetno zadene še ta taksa. Pa to je luksus, in Iuksus treba obdačiti, tega ne pOmisliio te francoske spicke! Pariz-London-San Remc-Miramar(?). Na svetu so različni krošnjarii: odni no- sijo suho rebo, drugi lončeno posodo, tretji to in ono. Danes pa je znanili nekaj gospedov, ki po svetu prenasajo mirovno konferenco. V Parizu so jo najprcj razsta- vili, svet jo je še nekam cenil; prenesli sei jo potem y London ,in svet jo je preziral; dancs je izstavljena v San Remu, in no- beften ne da nič več za njo. San Remo je mesto ob italijansko-francoski meji in je znano kot zdravilišče za velikc gospode. AIi tanri ozdraviš ali pa umrjes; in če tudl odideš odtam kam drugam, vzameš tarn svoj zalcstni konec. Torej tudi mirovno konferenco,, če v San Remu ne ozdravl, ne čaka nič druzega, kakor da se kam drugam preseli in da kjc drugje erkne. Pa človek, predno izdihne. vse po- skusi, da se reši in ohrani. Naj bi to po- skusila tudi niirovna konferenca! Kakor vse kaže, v San Remu mirovna konferen- ca ne ozdravi in ne opravi nie. Na miroiv- ni konferenci se ima še razpravljati ja- dransko vprašanje. ah bi ne bil za resitev tega vprašanja prav primeren grad Mira- mar pri Trstu, ki leži prav; tik jadranske- ga morja? 'l'iuii ob pogledu na jadransko niorje cib sepetanju njegovih valov, potem ko bi se v njem qkopali, bi se gospodje kon- fereneni izlctniki in lirustači morebiti ven- darle sporazumeli in bi potem z Mirarna- ra res občudovali lepoito jadranskega morja. Toda.' pardon, Miramar leži danes Se na spornih tleh, in potem bi se tarn k več- jemu sklcnil le grenak mir med ltalijo ln •Higoslavijo: Mir (slovensko) - amar (gre- nek, italijanskoi). Kje vendar pogine enkrat ta mirovna konferenca! Navadna in prlporočena pisma za na Ogersko, ki so se micrala odpošiljati. od- prta, se laliko zopet posiljajoi zaprta. Prepovedano je tudi na Ogerskci po- šiljati nepečatene bankovee avstro-oger- ske banke. Vpmšanla in odgouorl Genio Militare se je razpustil in vsa njegova dela in posle prevzame tehnieni oddelek gen. civ, kom. v Trstu, ki ima za vpostavitveno dclo 5 krajevnih oddelkov, in sicer: oddelek v Tržiču, ki obsega sed- na okraja Tržič in Červinjan; oddelek v üorici,, ki obsega sodne okraje Gorica, Aj. dovščina in Kanal (brez desnega brega Soče); oddelek v Gradiški, ki obsega sod-- na okraja Qradisko in Kormin ter Brda, ki tvoirijo del goriškega sodnega okraja na desnem bregu Soče; oddelek v Tolmi- nu, ki obsega sodne okraje Tolmin, Koba- rid, Bovec, Cerkno in Trbiž; oddelek za Kras in Istro, ki obsega lstro in Trst, sodna okraja Sežana in Komen. ter zase- deno czemljc preko teh niej, in ima glavni sedež v Trstu. Vse vloge radi vpostavitvenih del Je odslej naslavljati na: Dipartimentci teeni- co dclla Venezia Giulia - Servizio rico- struzieni - Sezione di___ L. F. Štjak. Vprašujete, zakaj se je ustaviloN v Vipavi, Postojni, Logatcu in Idriji izplačevanje 2o% poviška k izme- njavi krön. Svojcas se nam je rcklo, da se je to zgodilo vsled tehnienih zaprek le za- časno. Sedaj smo pa izvedeli, da se je to zgcdilo vsled splošno veljavnega ukrepa zakladnega nadzorništva v Trstu, proti kateremu ni pripomočka. Slutimo, kaj je vzrok temu ukrepu. in zato mislimo, da Vam za to relativno malenkostno razliko ni treba posebmo žalovati. Mi > drugi, ki smo 20% povišek že prejeli, bi Vam ga z veselim sreem odstopili. če bi bili drugače v tistem prijetnem položaju, kakcir ste Vi. Tokrat prosimo cenj. vprašalce naj potrpe za edgovore. Važnejša vprašanja se temcljta preučc, da služijo gotovejše tudi drugim v ravnilo. Mnogi vprašalci pai naj študirajo sta- re št. «Gor. Straže«, ker odgovorov na ista vprašanja, ne bonno ponavljali. TEPENSKI KOLEDÄR. APRIL. 25. Nedelja, 3. povelik. Marko, evang. 26. ponedeljek, Klet, Marcelin; 27. torek. Peregrin, Anastazij; 28. sreda, Pavel od sv. Križa; 29. četrtek, Peter, muc., Robert; 30. petek, Katarina Sijenska. Marijan. Maj. 1. Sobota, Filip in Jakob, apostolal Na novo odprta mlzarske obrt T0PLIK6R S REBEK, 11 Crničati izdoluje spalnice, pohištvo in stavbena dela. Cena po dogovoru. AK M. ŠULIGOJ, priporoča sl. ob?instvu svojo dobroznano urarsko obrt Obenom naznanj;i, da se je preselil v svojo hijo pri državnem kolodvoru. BEDNÄRIK -HnjigouEznico Via Croce 6 (nasproti „Šolskega Doma"). Mladi prešički od () do 10 tednov, kranjskc in domače pasme so na prodaj pri: oskrbništvu grajščine R. Bar. Teufenbach. VIPOLŽli pri Gorici. - Žel. postaja: MOSSA. Spretna šivilja izurjena v najnovejšfti krojih se priporoča cenjenim damam v mestu in na deŽeH, ÜPP^ÜII PsIIHI s~~: gorica» s—s UlDJjilll IBIiy, Corso Verdi st. 37. Ravnokar je dožlo vsakovrstno spomladansko blago črno in plavo, primerno za birmance, po zmernih in stalnih cenah. Za obilen obisk se toplo priporoča flndre] Mavrič, kroj. mojster v Gorici, Travnik 22. IVAN KACIN, (^ORKA VIA S. ANTONIO ŠT. 24. Izdeluje vsakovrstne harmonije za pevska društva, za cerkver za šole: uglašuje, popravlja in prenavlja cerkvene orglje, kla- virje, vijoline itd. Izdelani har- mcniji vedno v zalogi. :: :: :: Kmečka delavska gospodarska zadnga V DOBRAVLJAH registrovana zadru^a z omejeno zavezo vabi na redni obeni zborf ki se bo vrSil prihodnjo nedeljo dne 25. aprila ob 3. uri pop. v zadružnih prostorih z obi- čajnim dnevnim redom. Ako bi ne bilo zadostno ätevilo člauov ob dolodeni uri, so vrši zbor eno uro pozneje ob vsalci u••»•j«-ili>. ODTi«iI{. Oskar Bruggnaller v Gorici, Nusiska. uliea št. 3-5. Velika zaloga mrtvaških rakev, nagrob- nih vencev, trakov, umet- nib evetlie ; posebnih ven- ^|Ä cev za nereslo, evetlic za cerkvc, palra, vencev xa novomašniko in poroke, mrtvaSkih oblek, itd. itd.; papirja in drugih potrebjčin zaokraäenje rakev, zla- tih örk, voäöcnih hvüÖ itd. - Cene brez konkureuce. M Rudolf Seculin kanalskeqa sodnega okraja naznanja, da ima svoj urad :: V GORICI s Cofso Verdi hšt M, \l n dstr. Hnjiprna Has. Tisfe. društua GORICA Montova hiša. Zaloga na drobno in na debelo pisarniških in šolskiJi potrebščin. ; slovenske leposlovne knjige, slovnice, Slovarji i. t. d. :-: :-: :-: :¦: :-: Cigaretni papir „Abadie", "Excelsior", Union" i. t. d. :-: :-! :-: :-: :-: Svalčice za cigarete. :-: :-: :-: :-: Slike z okvirji in brez okvirjev. Rožni venci, svetinje. i. t. d. :-: :-: :-: Poslano!*) P. n.! Zaradi vednega in ponovnega višanja cen surovinam in drugim najvažnejšmi predmetom, Id so potrebni pri i/dulovanju pokalic in soda-vode — naznanjajo pod- pisane tvornice, da so prisiijene povtšati cene svojini izdelkorn, ki stopijo v veljavo z dnem 20. aprila 1920 in sicer: za 10 stotink pri pokalici, 30 stotink pri soda- vodi (2 litra), 20 stotink pri soda-vodi (1 liter) in 5 stotink pri soda-vodi ('/. litra). Pri tern naznanjajo, da tržaške tvor- nice pokalic in soda-vode so že z dnem 10. aprila t. 1. povisalc ceno svojim iz- delkom, ki presega naš povišek. Obonem pozivljajo svoje cenj. odje- malce, da si za vsako steklenico-pokalico vdržijo za varščino 2 liri, za steklenico soda-vode pa 10 lir in to zaradi vednega draženja steklenic, katere sc jako težavno nakupijo. Gorica, dne 15. aprila 1920. Bratje Cossovel, Bratje Bacclieli, Majers Nikolaj, Coniglio Kosimo in tov. tvorničarji pokalic in soda-vode. ¦) Za Članke pod km naslovotn od^ovarja j .uredništvo le toliko, kolikor inu vehiva zakon. j s^ Pernat Alojzij §^ naznanja cenjenenmu občinstvu, da je otvoril v RoČlnJU Št. 2 veletrgovmo *!%°š:lni.h. V lalogi ima pristiia vipavska, istrska, briHba, dalma- tinska in druga vina, kakor tudi vermut in žgiuijc. Postrežba toöna in solidna. Generalna agentura „Katoliške zavarovalne družbe" v Gorici, išče krajevne zastopnike pod najboljšimi pogoji. Oglasiti se: Via Luiga 26, ali pa v Gospodski ulici 3 I. Andrej Golja Gorica TRAVNIK 21 Gorica Zaloga vsakovrstnih lesenih izdelkov, ka- kor: škafov, orn, stolic, sit, reset in druge suhe robe. — Velika izbera košev in kuhinjskih potrebščin. Drasöek Fanny, Gorica Via Rastello St. 1 trgovina s kolonijalnim in niešanim blagom na drobno in na dcbclo. Dobra mofca bola in koruzna, fižolj jeČrnen itd. blago sveže. Priporoöa so za obilen obisk. — Postrežba dobra. — Cene zmerne. ZOBOZPRÄVNISKI ÄTEUE - - PAVEL NETZBANDT SPREJEMA OD 9—12 IM OP 2—5 V siORKI, VIA PRNTE ST. 12. mäU LüMWl 1ÖVÖV.« Soposestniki planin: .Kukla, TrebiŠčina, Zajavor- Zadn.jica" v obč. Trenta oddajo dne 2. niaja t. I. ob 2. uri popoluduc pri gosp. Zorč Jojipu, gostilni- č.nrju potom javne dražbe ali pa po dogovoru do . konec maja 1922 v zakup. Gene: Kukla: L. 3001—; TrebiSčina: L. 230-—; ZajavorZadnjica: L. 150'-. Pooblaščtnci soposestnikov Koinac Josip, Zorc Josip, Cuder Josip. Evgen Reja, oitiotržec :: V VIPOLŽRH PRI K0ZÄNI :: priporoča slav. občinstvu svojo na novo otvorjeno bogato zalogo brls- 1 :-» I-: :-: kega viaa. :-: :-: :-: Avtorizovnni tehnični zobozdravnik Oorlca, Hcrso If. E. 111. šf. 11. I. nadstropjo. naznanja svojim cenj. klijenlom, da od današnjega dne dalje je njegov zoboz- dravniški alelje ob nedeljah zaprt. E. KIESSNER «AS « Nunska ul ch 10 - GOBICA - Nisnska ulioa ! 0 nasproti „BELEMU ZAJCUtf» J Velika zaloga mrtvaškili rakev, nagrobnih vencev, trakov, umet- nih cvetlic; posebnih vencev za neveste, cvetlic za cerkve, palm, ^ vencev za novomašnike in po w roke. rnrtvažlcih oblek i(d.; pa- pirja in drugih potrebžčin za ; nkrašenje rakev, zlatih črk voščenih svet itd. Cene brez konkurence. r V. CARDUCCI 3 V. CARDUCCI 3 \ GOSPOSKA ÜLICA GOSPOSKA ULIC A ) Tvrdka Drufovka f idstnSk Brur\c Saupš^ f priporoča svojo bogato za-logo vsakov»-?.tnega usnjn, ) nadp'.aiov, čevljnrskih polrebž^in in orodja, ličila, \ mazila, najboljših guma.si.ih podpcliiikov, sedlar- } skega usnja in potrebsčit) i. I. d. ay ay ay ay * :: SVEČE za cerkve, pogrebe in (foinačo rabo v vseh merah. :: ' Cene najugodlnejše. P&str^žba točna in solidna. ' J\?q debeBo \'*\ drobno. \ Zaloga žtv^» \t\ gašenega AP|4A iz lastne apnenice i v S^ikarau po dnevnih ce^a!l - Naročiia ^e spre- Jemajo v pisarni VIA 6AR&^eei 3. Naznanjam, da sem preložil svoj urad zopet na GEavrii Trg (Travnik) hšt. 17. KAROL CIBEJ, notar v Gorki. : Peter Gruden: Gorica - Piazza Grande 6 - Gorica*. Priporoča svojo zalogo najboljših vin in me- šanega blaga. Postrežba točna in solidna. Po okolici tudi na doni. :: Trgovina s čevljl :: Josipa Cociancig ustanovljena Jeta 1873. Corso Verdi 25 (v lastni hiši) naznanja slav. občinstvu da se je založila s čevlji za moško, žen ske iw otroke za sedarji eas. Stavbeno podjetje BRÄTÄ TERČELJ, ŠtUFje-Ajdovščina. Izvršllfe vsa v stavbeno - tehniško slroko spadajoča dcla. Sodno zaprisežena cenitev po vojni poškodovanih stavb. izvršuje projekte in proračune. Da|6 strokovna mnenja v vseh vprašanjih gradbeno-tehniške smeri. Velefržca z vinom Via S. Antonio 4 \n na Kornu st 8 (prej Kaučič) prodajata na debelo navadna : vipavska, istrska, briska, . dalmatinskar furlanska ¦ in italijanska vina ; flna vina in šampanjce v butiljkah, maršalo ; razr\Ovrstq<> iik^rj^, kakor : Fernet Branca, Cognac ; razt\a žganja (tudi t\a drobno),'Vermouth in spirit. ZOBOZPRÄVNISKI ATELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen I zobotelmik uUca 24 ^3saLglo (prej uS?ca Tre ^š) štev. 9 (v bližini kapucinsk« eorkre) ordinirata od 8VS do 6 «re -:- ob nedeSjah od 9 do 1 ure. | —— ¦ i Brezbolestno izdiranje in piornbiranje aobov. ¦eehzee. Ometni zobje po najnovejši tehniki. že==e * --------see-------- i Dr. Bačar izvršuje ravnotam svojo spIoSno zdravnižko prakso. Podružnica Ljublj. KM Beule y Gorici Corso Verdi „Trg-ovski Dom," Obrestuje vloie na knjlžice po 3 ^ %, na daljšo odpovscf vezan® viogc po cJ^&ovcru. Nakup io prodaja vsakovrstnega tujega ilenarja. Kakazila v Jugoslav 1J* in inozoaisty» po dnev '.-«m kurzu.