V sredo in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 6 for. 20 Kr. » pol lota . 3 „ 30 „ n četert leta 1 „ 70 „ o mesec . . - ,, 60 „ Po posti: Za celo leto 7 for. 50 kr. » pol leta 3 „ 80 „ |ot(J . 2 „ „ . - e<. . - „ 70 „ „Živi, živi dub slovenski, bodi živ na veke!" n«t. pesem. Oznanila. Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Sl« V Celovcu v sredo 27. junija 1866. XCCStj 11« Kaj je rekel Napoleon? Že je več kot 14 dni, kar je Napoleon v Parizu govoril in razodel, kaj misli o sedanjih homatijah, ki so navstale po celej Evropi. Pa vendar še zdaj vsi časniki^jpi-šejo in vsi politikarji govorč o pismu, kilp, je Napoleon po svojem ministru poslal svojemu starešinstvu. Prav imajo vsi ti ; kajti aam se dozdeva Napoleonova beseda kaj imenitna. Na dan novega leta 1849 je av-strijanskemu poslancu v Parizu, baronu Hiib-ner-ju, le samo rekel: „Žal mi je, da si z vašim cesarjem nisva tako prijatla, kakor bi želel", — in glejte! nekaj mesecev po tern so francoski topovi gromeli pri Solfe-rini in zgubili smo prelepo in prebogato kraljevino lombarško. 12. junija Napoleon ni spregovoril malo besed, govoril je v dolgem pismu,— Poglejmo njegove najimenitnejše misli o sedanjih homatijah: Kaj je rekel N a p o le o n? Očitno in jasno govori zastran Italije in Pruske. Zastran Italije pravi, da bi bil pri kongresu ali shodu svojo voljo in željo ‘srekel, naj Avstrija tudi Beneško prepusti Italiji. Se ve da mora Avstrija za to dobiti kako primerno deželo. Ktera bi ta dežela 'mela biti, ne pove Napoleonovo pismo. Zastran Pruske pa pravi francoski cesar, da pruska kraljevina ni ročno omejena, da je preveč pretergana in presekana m da potrebuje na severnej strani več moči m zemljišča; Iz teh besed je jasno, da je Napoleon Italiji in Pruski kaj dober prijatel in da bode tiščal na to, da se obema spolnite njune fiajserčnejše želje. Italija hoče Beneško; naj ga ima, pravi tudi Napoleon. Pruska hoče Ga severnej strani Slesvik-Holštin, da pride do severnega morja, hoče nektere manjše dežele nemške zveze odpraviti in jih spraviti pod pruski klobuk ; naj se vse to zgodi, to je Napoleonu vse prav in po volji. Kdor ve, da prevejeni diplomati ne pove-dd vse in čiste resnice, — kdor Napoleona Pozna, ta bode po tem, kar smo zgorej rekli, rad verjel, kar se terdi po vesoljnem svetu : Napoleon, Bismark in Viktor Emanuel delajo pod enim klobukom! Še celo to se nam ne dozdeva tako neverjetno, da sta se Napoleon in Bismark zastran nemške linije na levem bregu slavne Rajno že dav-“o spogovorila in pogodila. Kakor je Viktor Emanuel izdal in prodal Napoleonu ita-djansko Nico in Savojo, tako tudi Bismarku 116 bode nobena težava in hudobija, fran-c°skemu prijatlu za njegovo pomoč spolniti staro in vročo željo in mu pripomagati do nemškc zemlje na levem rajnskem bregu, r* Bismark ni zastonj tolikokrat hodil v Eariz. Kako Napoleon o naši Avstriji misli, vsakomu že po tem takem v oči bije. Ne Moremo se torej dosti čuditi, kako da so *Jaši diplomati, politikarji in časnikarji tako d°Igo sanjali in blebetali o tem, kako prijazen in dober da nam je Napoleon : Našima nasprotnikoma, ki sta nas tako krivično ‘Q nesramno napadla, spolnuje Napoleon vse zelje! To je dosti in jasno kaže, česa sme-“»o pričakovati. Pa tudi to, kar Napoleon v svojem pismu ■ o Avstriji pravi, priča nam, da nam ni dober in prijatel. Napoleon pravi, da se ne bode mešal v vojskine homatije in da ostane neutralen ; dalje pa tako le govori: „Ke-dar bi se evropska mapa ali zeraljovid v dobiček ene velike moči prenaredil, bi Francoska želela, naj se njene meje primerno ražširijo." Ktera pa je tista ena velika moč, v ktere dobiček se evropski zemljevid ne sme pre-narediti ? Italija ni; kajti tej hoče Napoleon Beneško dati. Pruska tudi ne; kajti Napoleonova volja je ta, na; se meje pruske kraljevine bolje uravnajo in proti severnej strani bolje raztegnejo. Ta ena velika moč, kterej Napoleon ničesar ne privošči, je — naša Avstrija. Ako Avstrija premaga Italijane in Pruse in si pridobi nekaj več zemlje ali več moči, po tem je stara ravnovaga razderta in Francoska je po koncu in na nogah. To bi pa bilo blizo takole: Po Napoleonovej volji more in sme Avstrija zmagana biti in zgubiti, pa ne sme zmagati ali kaj pridobiti, ako noče vojske imeti z Francosko. — Tako misli Napoleon o našej Avstriji: pa človek obrača, Bog pa oberne: 1 r;rav je in slavno za Avstrijo, da malo mara za Napoleona in gre svojo pot. Avstrija noče in ne dela nikomur sile ali krivice, ona le brani svoje dežele in pravice. Morebiti da pride Avstrija sperva v hude zadrege in nevarnosti, — pa pravica ima svojo moč: Število njenih pri-jatlov in zaveznikov bode naraščalo od dne do dne, armada naša bode pokazala svojo staro moč in serčnost, — narodi avstrijanski bojo za domovino svojo darovali kri in življenje, in Avstrija bo stala in slovela, ko od sedanjih velikašev morebiti ne bode niti sluha niti duha: Slovani moramo Avstrijo imeti in rešili jo bodemo tudi iz sedanje nevarnosti. Za plačilo pa ne tirjamo ničesar, kakor samo le ra v n op r a v n o s t, da se spolnjuje nad nami cesarska beseda: „Enake butare — enake pravice !“ — Dežele notranje-avstrijanske. Iz Celovca. 26. j. (B o j i š č e; b o 1 n i k i; nabira; slovenščina — pastorka; knezoškof; toča; ,,Zukunft.“) Pervi glasovi, ki so nam došli iz Italije, so veseli: pri Kustoci so naši zmagali in Lahone dobro namlatili. Se ve da je po mestu vse veselo in želi, da bi tudi od severnega bojišča skorej nam došle tako vesele novice. — Imamo zdaj v našej vojaškej bolnišnici že črez 400 bolnikov, novih je 150 prišlo iz Laškega, drugi so pa že poprej tukaj bili. Kar jih je novih prišlo, imajo večidel le merzlico, drugih nalezljivih bolezni pa ni. — Gospodje in gospč hodijo po hišah in nabirajo darov za bolne in ranjene vojake. Ljudje so kaj darežljivi, in nabira se precej denarja, še več pa robe, ktere bode treba pri obezovanju in postrežbi vojakov. Danes je tudi velik koncert v ravno ta uamen, da se vstopnina daruje vojakom. Tako delajo vsi narodi avstrijanski in kažejo svoje ro-doljubje do drage domovine. — Že smo potožili, da manifesta nismo prejeli v slovenskem jeziku; pa mislili smo, da so samo na nas Slovence po Koroškem, ktere bi res marsikdo rad vtajil, pozabili; ali slišimo tudi tožbe iz drugin krajev in ne vemo, kam bi to djali, da se narodi žalijo ravno tedaj, ko jih je najbolj treba! Vemo, da v Fran-kobrodu že vihra nemška trikolora ali zastava, in vemo, da je tega marsikdo serčno vesel. Mi Slovenci po mislimo, da Franko-brod ni še naš Dunaj, in da naš presvitli cesar, ki je narodno ravnopravnost zaterdil vsem svojim narodom, stoluje na Dunaju. Naj se kaj tacega uikoli več ne zgodi in naj se vse razglasa v vseh jezikih! — Ravno danes v torek so naš premilostlj. knezoškof delili bogoslovcem 4. leta niže blagoslove in subdiakonat, — v četertek bojo delili diako-nat, v saboto pa mešništvo. 2. julija se podajo v doljno dravsko dolino, kjer bojo fare: Weissenstein, Fressen, Baldramsdorf, Molz-bichl, Holz preiskovali, odtod pa grejo v so-vodsko (gmiindsko) dekanijo in domu gredč bojo se mudili v Kellerbergu. Nekteri bogoslovci 3. leta bojo posvečeni še le konec meseca julija. — Pripoveduje se po mestu, da je v saboto večer po nekterih krajih toča pobila, menda v št. Florjanu na Homcu (Gunzenberg), na št. krištofovej gori; tudi v Tigorčah in okolici je šterkala. To je gotovo, da so se nekteri homci videli iz Celovca spet vsi beli. Ako se je toliko toče nasulo, potem je gotovo vse drobno. — »Triglav0 se je poslednje kvatre kaj lepo in domorodno obnašal; gosp. Pour, znan rodoljub, ga je vredoval vse hvale vredno. Pa najbolj se nam je dopadla beseda, ktero je v svojem poslednjem listu spregovoril vsem svojim prijatlom in vsem slovenskim rodoljubom sploh. Kaj milo in goreče vabi in prosi vse, naj si namesto „Triglava" narode izverstni časnik „Zukunft". Vse to nam je iz serca vrezano, — naša misel je bila že sperva ta, da nam v Ljubljani nemškega časnika ni treba, tim več in bolj pa naDn-naju. Tam je Slovanom treba krepkega zagovornika, in to je po vsej resnici in na vse strani „Zukunft." Slovenci, ki nosite v persih slovensko serce, pustite vsi, ki znate nemški in si naročujete nemških časnikov iz Dunaja, pustite vse in oskerbite si „Zukunft", gotovo vam ne bode žal. Ona velja po pošti za eno četertleje 3 gld. 50kr., je torej tudi med vsemi dunajskimi časniki najboljši kup. — lz Velikovca. 21. junija. J. Z. (Raz-bojnik. — Tat. — Ogenj. — Darila za plan. lovce.) Tisti razbojnik, kteri je ri Pliberku Bvojega dobrotnika, ki mu je 00 for. posodil bil, umoril, je že tukaj. Pred kratkim je poskusil pobegniti, pa ni mu šlo srečno izpod rok, kmalo so ga spet v pest dobili. Šel je namreč s strežnikom k studencu po vode, na enkrat pa poskoči na stran, in začne leteti po cesti, kar more, strežnikov pes pa jo vdere za njim, ga prime in derži tako dolgo, da strežnik in drugi ljudje hudodelnika zopet v roke dobijo. — Nekemu tukajšnjemu peku se je 32 srebernih gumb, dvanajstero srebernih žlic in ena suknja ukradla. Tata že imajo. On je še cisto mlad, in je pri tem peku služil za pomočnika. 10 gumb so našli v ognju, druge pa pri nekem urarju, kteremu jih je prodal. Hitro to urarski mojster okradenemu peku pove, ta ga prime, in oprašuje mladega človeka, odkod je to robo dobil, kar pa noče povedati. Skrivno zdaj tat svoje reči pobaše in uide, pa 2 dni potem so ga že pripeljali nazaj; v Celovcu so ga bili zgrabili, kjer je hotel žlice prodati. Tačas so se pa še le žlice in suknja pogrešale. Pred sodnijo je ta vse obstal in natanko vse povedal. 19. junija zjutraj je pogorela na bližnji gori kmetija takoy imenovanega „neračarja44 (De utschbauer). Živina se je hitro iz hlevov spravila, kerme pa zdaj še nobene v skednju ni bilo. K sreči je bil zavarovan. Daril za „planinske lovce11 se je tukaj okoli 120 gld. nabralo. Tudi se že pridno pripravlja za ranjene in bolne vojake. Iz (•mile«*. Že saboto zvečer smo zvedeli, da se bode cesarski manifest razglasil. Težko se je pričakovala nedelja; in res, v nedeljo zjutrej so že stale cele trume okoli oglov in prebirale cesarsko besedo. Nekteri so se jokali, posebno matere, ktere so za-ustili sinovi, da se vojskujejo v kervavih itvah ; drugi so se pričkali; eden je preklinjal nemirne Talijane, drugi Bisinarka, samo enega že priletnega gospoda je zora veselja obsijala na obličju. Ni mogel dru-gači, moral je vzklikniti: „Kaka sreča, da se v mojih starih dnevih priznava Avstrija za nemško deržavo.44 Kar kri mi zavre. Hitro požiram besede, pa nikjer ne najdem onih besed. Morebiti se je starček zmotil in takošno priznavanje v tem zagledal, ker se govori o boju Nemcev zoper Nemce. Ako' je taka, moram ga obžalovati, da v svojih starih dnevih se ni privadil bolj logično razsojevati in govoriti. Minulj teden se je vnela neka pravda, da bi človek ne verjel, ko bi sam ne slišal in videl. Reč bi bila smešna, ko bi po drugi strani ne kazala žalostnega današnjega, stanja Nek kupčevalec je namreč tožil svojega soseda ple-tarja za celih štirindvajset krajcarjev ! Kot dolžnik spoznan ni mogel plačati onih 24 kr., še manj pa sodnijskih stroškov. Ni veliko manjkalo, pa bi se mu bila roba prodala. K sreči so to še zvedele milostljive gospe, ki so dolžnika rešile. Dan na dan dohajajo rodovine iz Tcrsta v naše prijetno mesto, ker se boje, da bode Besednik. j Misli o narodnosti in — kdo draži narode? Es gibt Zeiten des Schlafes, Zeiten dts Aufwachens der Nationen; beide wechseln mit eihander wie Tagund Naeht; beiđe sind aufhaltbar, doc h am Ende kaum hintertreiblich. ♦J Herder. Kteri slovenskih rodoljubov se, čitaje ove verstice, ne spominja naše minulosti? Bila je za naš narod noč; zaderževali so nas, kjer in kolikor je bilo mogoče, v narodnem razvitku in napredku. Zakovana je bila mnogo mnogo žalostnih let naša narodnost v ozke meje kmečke sobe. Mesta, uradi, šole, cel6 ljudske, bile so materi Slavi zaperte. Britke solze je ona točila! Pa nenaravni spanek trajati ni mogel, kakor so *) So časi spanja in predramljenja nšrodov. Oba časa menjata kakor noč in dan; oba more nekaj časa saderževati , vendar pa konečno težko da zatreti. — 202 — tudi Terst čutil hudo vojsko. Mnogo se po njih zve o miših vojakih, kje da čakajo sovražnike in kaka se jim godi pri hudej vročini ; pa kaj pomaga, ker ne smemo tega po svetu raglaševati. Tudi v Terstu so nabrali 1200 vojakov, ki bodo okolico varovali. Vse nevarne osebe se odpravljajo iz mesta ; med njimi sta dr. Ilortis in dr. de ltin. Nek gospod mi je rekel, da bode mesto še le tedaj varno, ako se večina Lahov odpravi, da se je čudil, kako prederzni da so tamošnji Talijanisimi. Zdaj čutimo, kako koristno nam je bilo, da so prejšnji ministri v dobi absolutizma z birokratičnimi napravami skušali Slovane v Primorju slabiti in talijančiti; vsak bo zdaj lahko odgovoril na,vprašanje : Na koga se sme vlada bolj zanašati, ali na narod tali-janski, ki vedno hrepeni po „unita Italia44, ali na vedno zvestega Slovenca? Vsak si sam škoduje, kdor prijatla mečlje na stran, sovražniku pa na noge pomaga. Namestnija Teržaška je ukazala zastav-nici, da se zlato in srebro odnese v varnejše mesto Zagrebško. Taljanski birokrati na Reci pa so se strastno protivili, da bi se kaka reč v Zagreb odnesla; menda mislijo, da se ni treba bati kakega napada ? kajti mesto je že laškega duha navdano in orožja pa plena bi bilo ondi od več, kjer se ni bati upora. Upam, da jim ne pojde srečno izpod rok; kjer je mnogo zvestih Slovanov, tam se Avstriji ni bati; le žalibog! da so jim okoliščine tako nemile. Iz radollškeita okraja § (Letina. Nove srenje. Pomanjkanje.) Naj sprejme „Slovenec41 spet nekaj verstic. Letina se pri nas še dosti dobra kaže. Kar je slana škode naredila, se je večidel vse spet lepo obrastlo, le fižol je bilo treba tu pa tam z nova saditi. Da bi nas Bog toče in družili nesreč obvaroval! — Novih srenj-skih volitev še nismo pričeli. Veči del srenj, kakor slišim, pa misli pri starem ostati. Nočejo se med seboj,.pogoditi in tako v voče srenje zediniti, kar bi jim gotovo prav hodilo. D. okrajni predstojnik in tudi čč. gg. duhovniki že delajo v tem smislu, pa bodo javeljne kaj prida opravili. Tudi srenje so zelo svoje glave! Pa tudi to moram potožiti, da v našem okraju neraškutarski duh še močno močno veje. Zakaj vendar nočejo ljudje spoznati, kar jim je v prid? — Pomanjkanje nastaja tudi pri nas čedalje veče, zlasti gre za denar prav huda, in ga pač nekteri ljudje želeli in nekteri še želč, vekomaj. Prirojeni čut narodnosti se je zopet dramiti začel; bolj in bolj se zjasnuje obraz majki Slavi. ,,Prolietje evo nami se javlja, Narod se čisti, kriopko ozdravlja". **) Le se razvijaj ponosno zaBtava Slave in privabi nam še dremajoče brate! Zdaj ne bodeš več zasramovana stala v tamnem ko-tiču! Vzdignili te bomo, in belo, in belo-modro- rudeče tvoje boje svetu bodo naznanjale, da je Slovan dolgo brez zadolženja zdihoval, da se mu pa ni treba sramovati svoje ndrodnosti, da se — kakor nad vsemi oblači vedno blišči modro neb6 — tudi Slovan nepremakljivo deržal bode prava in svoje narodnosti, — da gre narodu vsaka kapljica kervi, ki se nam v gorkem sercu retaka! Tako le razvij se in plapoli ponosno elo- modro- rudeča zastava! Da, zbudil se bode s časom ves narod; prirojeni čut bode vse prešinil. Pač se morebiti zdaj še veliko ljudi temu posmehuje, da se jezik kot zaštitno znamnje visoko povzdiguje, časti in krepko brani. Pa to ni tesnoserčnost! Jezik ni samo ravnoplaten ali hladen pripomoček, da človek človeka zastopi in se ž njim porazumi; tiraveč je- **) Preradovič. bodo ljudje kmalo le še po imenu poznali! Tudi vojska nas zelo straši. Bo pn begunov in druziii tacih ljudi zlasti po hribih dosti se nateplo. Kes na vsako stran se nam huda kaže! V Trtitu 21. junija. A (Kaj je novega?) Danes čitamo po oglih Videmskega vojaškega poveljništva oglas, ki naznanja, da so od 20. t. m. Trst in okolica, Lombardo-Benečanko kraljevstvo in južna Tiroljska pod vojaško obsedo in da velja odslej sodba na mestu. Politično sumljivih oseb so že mnogo iz mesta odpravili. Večidel so šli v Italijo, kamor so jim tudi dovolili. — Tali-jansko brodovje je že, kakor pravijo privatna naznanila; blizo Pulja. — Tukajšnje šole zaprč kmalo. Na Talijanskej gimnaziji je bila pismena preskušnja zrelosti od 4. — 8., na državnej pa od 11. — 16. t. m. Za ustmeno preskušnjo morajo biti dijaci zmi-rom pripravljeni. — Mesto je zapustilo že precej ljudi in čedalje bolj se odpravljajo. Kmalo naznanim kaj novega. Iz Ciorlee. (Želja; preskušnje; obsedni stan; Talijanisimi; ravno-p r a v n o s t) Tukaj pri nas vsi želimo, naj bi „Slovenec14 trikrat na teden izhajal. Pa treba bo ceno povišati, kar pa spot marsikomu ne bode po volji. Je res huda in težavna reč, vsem pač ne moremo vstrečij; zatorej vso to reč prepustimo vredništvu, ker smo prepričani, da bode storilo za domovino našo največ ko je mogoče. — 20. t. m. je dobil šolski nadzornik, g. Stimpel, ki je ravno v Gorici, od deželne vlade ukaz, naj se koj pri priči pismena in ustmena matura to je zrelna preskušnja prične. Začela se je 21. zjutraj pismena, popoldne ob treh do osmih pa ustmena. Maturantov to je učencev, ki so zroluo preskušnjo naredili, je 30; med temi so 3 od lanskega leta, mature pa ne dela 9 dijakov. Ravno tudi 21. zvečer so odpeljali HFavetincev to je Talijanisimov iz Gorice menda v Terst; sliši se, da imajo jih še več na paragrafu. — Danes 22. t. m. je oklican obsedni stan za Beneško, Južnotiroljsko in Primorsko. Tudi nabira novincev se je danes pričela, in naj pred v našem mestu, kar je zoper staro navado. Od narodne ravnopravnosti zginjajo tudi majhne sledi, ki smo jih dozdaj še imeli. Dva oklica, v kterih se za pomoč prosi, sta še razglašena tudi v slovenskem jeziku ; cesarski manifest pa, kterega smo vsi zik je tako rekoč duševna obleka, ki je z bistvom pojedinca (individuuma) in naroda močno zraščena, ktera mu je jako draga, ker jo dolgo nosi; jezik je včlovečena posebnost naroda, je — „ndrodnost44. „Govori, da te vidim!“ velel je Sokrat mladenču, ki ga je obiskal, in mi moremo še dostaviti: „jezik44, ali kakor Buffon pravi, „besedilo (slog, styl) je — človek44. Skupen jezik, skupne misli. Po nepremakljivih psibologičnih postavah je, tako piše Lindner, beseda zgm i s 1 i j o tako zedinjena, da ju ne more nikdo brez velike pokvare ločiti, in tako meni menda tudi Herder, ko piše: Je jezik kakega človeka, kake človeške družbe, derpaljiv (schleppend), okoren, zamotan, brez moči, neodločen, neolikan tako je gotovo tudi duh teh ljudi tak; zakaj saj mislijo le v jeziku in z jezikom. Zato je tudi nemogoče, kak spis v ravno istem duhu v ptuji jezik prevodih, ker se ptuji duh precej misli, prestave polasti in po svojih posebnostih prebavi. V skupnem jeziku se izrazujejo in vje-majo skupne nade, skupno terpljenje in bojevanje. Tako postane jezik pravo svetišče, prava „skrinja miru in sprave44, v koji je skrito skupno blago narodne literature, narodne zgodovine. Ni vezi, da bi veliko skupino ljudstva tako ozko in krepko vezala, kakor je tako težko pričakovali, ni se oklical tudi v slovenskem jeziku! Zakaj neki ne? Saj bi bili tudi mi Slovenci radi glas slišali našega presvitlega cesarja. Slovenci se kujajo in pravijo to in uno. -Človek pa jim tega še, zameriti in jih potažiti ne more. Prav je „Slovenec11 imel, ki jeunokrat rekel, da je to neumno in abotno. Z bojišča. Prusi imajo celo Saksonsko v svojih rokah. Škode se je že veliko veliko napravilo, kervi pa menda vendar (do 20.) še nič prelilo. Ali Prusi pa neki tudi že čutijo, Ja so se prenaglili, ker so se na Saksonsko tako zelo podvizali: naša severna armada jo bode najberže na prusko Šlesko vdarila 'n tam Pruse prijela. Pa povejmo važniše novice po versti. — Iz Fr a n k o b r o da 20. t. *n. se piše, da bode zvezina armada skorej vsa vredjena. Parski kraljevič Kori ima svoj glavni stan v mestu Beyreuth. — Pruski general Beyer je na potu v Hersfeld. Večina pruske armade je zdaj v dolini Fulda med Kaselom in Hersfeldom. Praga 20. j. Saški Kralj ostane tu tako dolgo, dokler jo njegova armada na češkem. V Zitavi se kodo Prusi močno vtaborili. Veliko davščine so ljudstvu nalaga. Med Lipsikom in Wer-dau-om gre spet železnica, ker so Prusi po izdajstvu nekega pruskega uradnika nekaj vozov zasačili. Pod Neumarktom sta na dveh krajih železnica in telegraf poškodovana, šine so odpeljali, droge in podklade pa požgali. — Levov 20. j.: Prusi zapuščajo spet gališko mejo in se zbirajo pri Kostecu in Nisi. — 20. zvečer se je na dunajski borsi celo govorilo, da so naši Pruse med Keruovim (Jiigerndorf) in Opavo (Trop-pau) otepli. — Liberec 21.: Okoli 45 pruskih ulanov je prišlo v Warnsdorf na Češkem in hodijo trije pa trije skupaj na o-gled. — Pod m okli 21. j. Prusi so prebivalcem mesta Pirne zažugali, da bodo, če ne spravijo vseh ladij na drugi t j. desni breg Labe, v mesto streljali. Napravili so potem brod ali most na čolnih. Vsak čas se lahko veliko vojakov proti Podmoklom spravi. Železnica se je deleč naprej po-Jerla, prekopi (tuneli) pa zazidali. Begunci ■z Pirne naznanjajo, da so Prusi komaj Prišli, pa so pri tej priči začeli za nabiro — 203 — priprave delati. — Po naznanilih od 21. j. so že naši pa Prusi na sleški meji z orožjem spoprijeli in bojevali. Pruski polkovnik Lomerer je za saksonskega namestnika izvoljen. Vojaški poveljnik v Draždanih je general Hervarth pl. Bittenfeld. V draždan-skih deržavnih denarnicah niso Prusi več kot 14 novih grošev dobili. Finančin minister se je tedaj dobro obnašal! Praški stolni zaklad in grob sv. Janeza Nepomu-censkega jo v varnem kraju shranjen. Gosti zapuščajo Toplice. Zavarovavna društva nočejo več za severno Češko zavarovati. V Žitavi se je neki sodba na mestu oklicala, ker ljudje nočejo hitro vsega pripravljati, kar Prusi zaukažejo. Saksonska terdnjava Konigstein se obseda in Prusi bodo beržkone nanjo streljali. Po vladinih naznanilih pruska posadka v Draždanih ni velika. Pred palačo kraljice matere stražijo zdaj oslabljenci ali invalidi, v kraljevi palači pa so so naselili pruski oficirji. V okolici se delajo okopi. Na Šleskem postavljene pomoranske polke imajo celo tamkaj za hude vojake. 21. j. so Prusi Osviecimu (Auschwitz) vojsko napovedali. Premični oddelek vojske se kaže med Mislovicami in Kostecom (Kosel), kjer se je tudi železnica razclerla. Bogu mi n 22. j. Husarji so danes po noči semkaj prišli, kolodvor in telegraf zelo poškodovali, potem pa zopet naglo odšli. Nosterši ce 22. j. Prusi jo mahajo proti Podmoklom, pa ne morejo preveč hitro naprej , ker so jim cesto zelo zasekali in založili. Most na verigah se je v Podmoklih in v Tešinu poderl. Mitnice v Šandavi se je sovražnik včeraj polastil pa denarnice vse prazne dobil. Govori se, da se pomikujejo Prusi iz Draždanov nazaj proti Ljubinu (Lobau). Frankobrod 21. j. Hanoveranska vojska se skuša z zvezino zediniti in je zbrana na južni meji. Pripravljena je na upor. Po pariških sporočilih je že na poti čez Izenak in misli sredo pruske vojsKe predreti in si tako pot do zvezine armade pripraviti. — Prusi mislijo neki na Holštinskem 40.000 vojakov nabrati. Benedek je Olomuc 21. t. m. zapustil. Menda je zdaj iglavni stan v Trebovi češki. Odtod s,e poroča, da so se 22. j. bliao Freiwalda,u-aV patrole spopadle. Naše so vjele 4 Pruse. 22. se je tudi na Dunaju govorilo, da so Prusi Toplice (Toplitz) posedli. Od tod se piše, da so vjeli pruskega ogleduha, ki se je prišel tjekaj zdravit. Pru- skupna zgodovina, skupni jezik, skupna 1 ite-•’atura. V sercu vsacega človeka bivata dva čuta, ki sta mu nad vse draga, ki ju posebno Varuje in goji: očetnjava in materin-8ki jezik — 6na fizični, ovi duševni dom ^Joveka. Drag nam je že kraj, kjer je naša ribelka tekla, dolina, kjer smo sanjali nedolžni sanj mladosti; veliko dražja pa nam Je še očetnjava, ki nas je varovala in za 8vetčane, za ljudi izredila. Zatorej je domoljubje naravni čut, ki se le umetno zadušiti da, ako sveto ime očetnjave oskru-^i&jo svobodo morivne, robske uredbe. Atencu je bilo pregnanstvo iz domovine naj-yeča kazen za smertjo, in Sokrat ni hotel ‘z ječe pobegniti, kakor so mu bili nekteri Prigovarjali, ker bi, tako je rekel, življenje brez domovine za njega ne imelo miline. liazun fizične ima človek še drugo, identično očetnjavo, ki sega daleč čez deželne in čolne meje, tako daleč , kakor 8? ljudje, ki njegov jezik govorč. „Gdč je 8‘avska domovina? Je li ruska carevina,.. . 1® li srbska pokrajina, . . . je li tam , gdč vl»da Krajnao, Istran, Štajerc, Gorotanac? ’ • • Možebit se ona kriva, tam z Morav-Coi*i Ceh gdč biva? ... II je slavska domovina stan Hrvata, Dalmatina?11 „Gdžgod slavski jezik vlada Od severa do zapada, Jug i istok mili gdi je, Tam slavjanski dom svudi je" *) (Kunec pride.) Nadvojvoda Albreht, viši poveljnik južne armade. Nadvojvojvoda Albreht (Friedrich Rudolf) se ]e rodil 3. avgusta 1. 1817. Oče njegov je bil slavni vojskovodja najvojvoda Kori. Albreht je maršal in imetnik polka pešcev br. 44., vitez zlatega runa, komendnik reda Marije Terezije, itd. itd. Nadvojvoda Albreht je I. 1837 nastopil vojaško službo, 1. 1843 je postal podmaršal in viši poveljnik na niže- avstrijanskem. L. 1848 je imel b konca zlasti na Dunaju veliko opraviti, potem pa je šel na Laško, kjer se je pri Mortari, posebno pa pri No-vari, jako hrabro obnašal. L. 1849 je bil poglavar v Mogunciji, pokončanem boju na Oger-skem pa ogerski poglavar. Zdaj pa mu je izročeno poveljstvo južne ali laške armade. Avstrijsko vojaštvo mu zahvaljuje veliko novih naprav, ki jih je on vpeljal. *) Ivan Kukuljevid. ski pešci jo namerjajo od Podmoklov čez Ebeisdorf malmiti. — Moravski Ostrog 22. j. Pruski topničarji se pripravljajo ravno kar, da bodo streljali na most v zgornjem Ostrogu. Ravno prišli dunajski vlak se je hitro spet nazaj vernih Frankobrod 22. j. Hanoveranske čete gredč proti jugu. Pri Kreiensen-u so pruske sprednje straže pionirji nazaj zapodili. Včeraj jo 5000 pruskih pešcev in 800 konjikov Kassel posedli, potem pa so se obernili proti tako imenova-nej „Wilhelmsh6he“, kamor je ubežal ka-selski knez izbornik. On je zdaj pruski vjetnik in ne sme nikamor. Hanoveranski kralj je menda še v Gottingen-u. Zelo se boje zanj, da bi ga tudi kje ne zasačili, če res ni ušel na tuje. Bamberg 22. j. Železnica med Koburg-om je poderta. Praga 23. j. Govori se, da so Prusi prav majhno posadko v Draždanih pustili in večidel na Šlesko odšli. — Zanje bode res terda, ker imajo tako veliko mejo od Krakova notri do Francoskega in Belgije varovati. Lahko je tedaj mogoče , da nagloma spet zapuščajo Saksonsko, kjer se ne čutijo dosti varni in je treba pred vsem — Berolin varovati. — Liberec 23. j. 700 Prusov je včeraj ob 9. zj. Niksdorf posedlo. 2000 jih stoji na meji, da bi jo v Friedland vda-rili. Nadalje so videli 22. j. 36.000 Prusov z 21 topovi skozi Ohranov v Žitftvo iti. Iz Rumburga so odšli Prusi in stojč na meji pri Grotavi Iz Pariza se piše, da so francoski zastopniki na Nemškem povelje dobili na svojih mestih ostati in z nobenim potegniti. Iz laškega bojišča se poroča, da je Ci-aldini svoj glavni stan iz Bolonje že v Feraro prestavil, in da je kralj v posebnem razglasu 20. t. m. Avstriji vojsko napovedal, ki se v 3 dneh začne. Ne bomo se pa s tem razglasom mudili, ker je že vsem dosti znano, kako zvijačno in krivično znajo Lahi govoriti, in ker je to ravnanje tudi cesarski manifest dobro zaznamoval in obsodil. Laška armada je v 4 oddelkih od Bolonje do Bergame postavljena. Cialdini s 4. oddelkom jo misli po morju na Benetke vdariti, drugi trije oddelki pa čez reki Min-čijo in Pad. Kako mislijo tu ravnati, pokazalo se bode kmalo. — Gen. Durando ima v Lodi, Cremi in Brešji 40.000 mož, spodaj pod njim proti jugu gen. Cucciari 28.000 m. v Cremoni in Marcariji, od koder je le nekaj ur hoda v Mantovo. Na laškem obrežju reke Minčije stoji tedaj 68.000 z množino prostovoljcev, ki jo namerjajo v tiroljske hribe, ki so pa tudi že od tirolj-skih prostovoljcev in družili vojakov zasedeni. Ob reki Padu stoji pri Piačenci gen. della Rocca s 40.000 možmi in dalje naprej proti morju med Reggio, Mirandolo in Bo-lonjo gen. Cialdini z 58.000 m. Založno konjištvo od 2400 m. vodi gen. Sonnaz. 10.000 prostovoljcev je neki med Como in Varese, 15.000 pa v Barletti. Sploh pa znaša vsa armada, kar je mislijo za Beneško rabiti, okoli 400.000 mož. Brodovje pa mislijo, da bo vdarilo najprej ria Pulje, ker le potem se bode dalo zoper Benetke kaj prida početi. Ali tu se bodo Lahi gotovo dobro spekli. Tudi v Terst in v druga primorska mesta se prikaže gotovo. Lahko so tedaj Primorci v strahu. Na tiroljski meji so se že pretečeni teden na več krajih prostovoljci prikazali in z našimi spoprijeli. Tako so 21. j. prijeli tudi našo taborsko stražo v Judikariji (passo bruffione) in streljali. — 20. j. se je oklical obsedni stan na Beneškem, na spodnjem Tiroljskem in v Primorskem. — Laško brodovje šteje 106 bojnih ladij, 24 je železnih, 80 parobrodov in 12 z jadri. — Garibaldi je bil 17. v Bergamu slovesno sprejet. — Kralj je šel neki 19. j. v. Cre-mono, kjer bo začasno njegov glavni stan. To mesto se močno uterja. — Znanega ro-govileža L. Košuta je v Florenciji kralj, potem tudi gen. Lamarmora sprejel. — Zdaj so gotovo že vse terdnjave zaperte. Iz Mantove se poroča, da je ondi vse tako, kakor zadnje dni velikega tedna, ker je tudi zvonjenje prepovedano. — Italijanisiiui so tudi drugod jako pridni. V' Pulju je že v drugič ogenj navstal, in sicer 15. j. po noči v delav-šnici „Pons“ imenovani, kjer se delajo ma-Sine in druga taka roba. Z velikim trudom so ob 3. zj. pogasili ogenj. Nasproti je o-rožnica in velika zaloga sena. V Peskijeri (Peschiera) pa se je zažgala smolarnica bli-zo zaloge strelnega praha. Vse to mislijo, da so Lahi nalašč zažgali. — Načert prusko-italijanskega bojišča so tudi dali Napoleonu v pregled. Maršala Vaillant in Niel sta ga pregledala in odobrila. Važni telegrami iz južnega bojišča so bili 25. j. naznanjeni. Verona 23. j. Sovražne čete so začele danes po polnoči, 12 ur pred časom, za kte-rega je bila vojska napovedana, na več krajih čez reko Minčijo in dalje naprej iti. Avstrijske prednje straže so se, kakor jim je bilo zapovedano, proti Veroni obernile pa nič zoperstavljale. Ker se sovražnik tudi spodaj na Padu dobro pripravlja, bo jo gotovo tudi skorej čez to reko vdaril. Armada je na boj pripravljena. Glavni stan S on a 24. jun. 1866. C. kr. ladjevje na Gardskem jezeru je streljalo včeraj s 6 kanonirskimi šajkami pod poveljstvom korvetnega kapitana Monfro-n i - ja na sovražno baterijo M a n d e r n o in na prostovoljce na lombarškem bregu Gardskega jezera, brez kake zgube. Sovražnik je 23. j. s precej veliko močjo na več krajih reko Pad spodaj pod Polesello prekoračil, naše predjne straže pa so se brez upora nazaj umaknile. Kavno ta dan je Mantovanska posadka udarila iz terdnjave na sovražnikove prčžavne čete na poti proti Curtatoni, jih nepripravljene zgrabi in zapodi ter več vjetnikov dobi. Glavni stan Zerbara 24. j. ob 10. zvečer: C. kr. armada je danes zjutraj na vse zgodaj iz obkopanega taborišča v Veroni planila in posedla z veliko močjo griče sv. Griestina, Sona in Somma Carnpagnia imenovane, ki jih pa še ni sovražnik zastavil; potem pa je obernivši se proti jugu napadla sovražne čete, ki so jo na griče odSalionze do Somme Campagnie mogočno zlasti z veliko topništvom mahale. Naši ali cesarski so sovražnika na vseh krajih po hudem boju in s precej veliko zgubo nazaj zagnali, f Naposled so naskočili Custozzo, in po tein imenujem to bitvo — bitvo pri Custoz-zi. Vse truine so se bile posebno hrabro, so oplenile več topov in vjele 2000 mož. Vsi so kar zelo navdušeni./ Slava našim junakom! Zerbara 25. j. Sovražnik se je 24. j. zvečer sceloma čez Minčijo vernih — Bot-zen na Tiroljskem 25. j. Danes po noči je pri T o n a 1 i sovražnik napadel naše prednje straže. Pol brigade stoji ondi in vdari danes čez mejo. — T e r s t 25. j. Svetilnik na morju se ne sme več prižgati. Benetke 23. j. Laška armada je danes zjutraj pri Goi to čez r. Minčijo stopila in gre počasi naprej proti Rover-beli. — Terst 22. j. Semkaj je prijadrala danes op. amerikanska ladija, da varuje Aineri-ance, če se bode mesto bombardovalo. Tudi druge se pričakujejo. Praga 23. j. Žitavo je 4000 Prusov z 2 baterijama posedlo. Tudi so že prišli v Šlukenau in Kumburg, iz Draždanov pa gredo zelo na Šlesko, tako da bo ondi ostala res prav majhna posadka. Prusi so na poti v Toplice. — 204 — Hazne novice. * Brata tistega Karakasoffa, ki je ruskega carja ustreliti hotel, prosita dovoljenja, naj bi smela svoje rodbinsko ime premeniti. Tudi sta ponudila očetovo posestvo na prodaj. Mati in sestre žirč neki jako siromašno. * Ravnokar se je izdala v Zagrebu „S e-verila“ ali slika iz progonstva kerščanah v „Sisku11, historična povest iz 4. stoletja, spisal Ivan Krst. Tkalčevi č. Velja v Zagrebu 1 gld. 20 kr. * G. Luka Jeran se je po 3mesečnem potovanju v jutrovih deželah 20. t. m. zopet v Ljubljano vernih 17. t. m. je bilo v Ljubljani prvo p ro-s t o t e 1 o v a uj e j u ž n e ga sokola na poletnem sokolišcu. Zbralo se je mnogo občinstva in vrli Sokolci so se prav dobro obnesli. Posebno zanimivo je bilo tudi videti lepe napredke Sokolovih učencev. Brezplačna sola za rokodelske učence, ki se je osnovala preteklo zimo, jje, kakor se je pokazalo, obrodila lep sad, in |se je nadjati iz nje mnogo dobrih že od mladega izurjenih telovadcev. Posebna hvala za to gre najprej vrlemu predsokolu g. Draksler-j u, potem pa tudi vsem sokolom, kteri so se žrtovali v nedeljskih večerih temu hvalevrednemu namenu. Po končanem telova- 4 nju je bil shod in večerna zabava v čitalnični gostilnici. Zarad hudega viharja, ki je razsajal od 9. ure do polnoči, moralo se je umakniti društvo izvrta v notranje prostore, kjer se je veselo radovalo do polnoči in vsaj za nekoliko trenutkov pozabilo težav sedanjega časa. Iz Ljubljane. Rodoljubi v št. Vidu nad Ljubljano so sklenili osnovati č i ta ln i co. Zbralo se jih je proteklo nedeljo mnogo skupaj, da so se do dobrega zmenili zarad pravil, ktera bodo kmalu predložili slavni deželni vladi, da jih potrdi. Napravili so tudi malo večerno zabavo, pri kterej so se posebno odlikovale sb prav lepim petjem tri vrle ondašnje Slovenke. Tako je pravo 1 Le vedno stopajmo krepko naprej po poti narodnega razvitka 1 *** Deželna vlada v Ljubljani je naznanila, da je sklenilo Njih. Veličanstvo, naj se tudi na Kranjskem pripravi vse, kar je potreba za drugorekrutbo, ktera se bode začela v kratkem; kdaj, vendar še ni natanko povedano. Poklicali se bodo, kakor pri prvej, mladenči, ki so rojeni v letih od 1845. do 1831. leta. Kranjska bode tedaj dala zopet 1218 vojakov, od kterih jih spada na Ljubljano 33, na okolico Ljubljansko pa 77, skupaj tedaj 110. Iz Ljubljane: Volitna komisija za nove volitve za kupčijsko in obrtnijsko zbornico razglaša rok, do kterega se imajo zvr-šiti te volitve. Za ustmene volitve je nastavljen 23. dan julija, za pismene pa čas do 26. julija. Volitni listi morajo biti lastnoročno podpisani alipa podkrižani in od dveh prič podpisani in se morajo pošiljati zapečateni. Do-zdajj, se na vse to ni kaj posebno gledalo! Trdno se nadjamo, da zmagajo zopet domači narodni kandidati. Iz Ljubljane: Nabira prostovoljnih planinskih strelcev se je začela tukaj 20. t. m. in se jih je koj prvi dan oglasilo mnogo. Nabralo se jih je ta dan 102 in se je s tem končala nabira, dokler se ne vidi, koliko se jih bode nabralo po deželi. Za ljudi tedaj ne bode trda, ako bi le za denarce kaj bolje bilo, kakor je. Vendar se je tudi denarna nabira obrnila malo na bolje. Nabrani prostovoljci so zdaj nastanovljeni v eni mestnih bar&k, in se podajo, kadar bodo vsi skupaj, menda v Gradec, kjer se združijo s štirskimi in koroškimi. Iz Ljubljane: Pretekli petek je imel „Južni Sokolu zopet spolniti žalostno nalogo. Pokopali smo vrlega mladenča Ken-dlar Rajmunda, trgovskega pomočnika, in skazalo mu je društvo zadnjo čast, kakor je navada, ter ga spremilo z zastavo do pokopališča, na grobu pa so zapeli pevci žalostinko. Naj mirno počiva! Iz Ljubljane: V zadnjem listu pi- šejo „Novice“: „Letos o binkoštih je umrla teta Prešernova Lenka Prešern, stara 86 let, v Verbi in nekaj dni poznej po pol teta pesnikova Mina, rojena Prešern stara 84, na Breznici. Obe ženi ste bile bistrega, živega duha do konca dni“. — To nas živo spominja zopet že večkrat izrečene želje, naj se ne zamudi čas, da se naberejo date ali prigodki za obširen življenjepis Prešernov, dokler je še mogoče. Naj bi vendar matica storila kaj o tej zadevi. * Slovesnost v postojnski jami se bo letos težko obhajala. Vojskin hrum bo menda vse pokazil. * Nova cesta čez Rebernico od Raz dertega na Vipavo se začne skorej pa urno delati. Stroški so prešteti na 51.000 gld. * Hervaški lepoznanski časnik „Naše gore list" neha konec t. m. izhajati. Duhovske zadeve. * Ljubljanska škofija: Umeri je 13. t. m. g. Janez Gašperlin, župnik v pokoju. R. I. P.! Loterija. Terst i 95 Stt t« 49 89. Prihodnje srečkanje je 4. julia 1866. Žitne cena. V pšenice ^i‘i k reži sia.| Li ječ- mena gld.| k. ovsa Khi-1 k. turšice ghT| k. Mariboru 4 85 3 70 . 2 40 3 65 Celju 4 50 3 50 2 ,90 2 30 3 25 Ptujem 6 10 4 10 3 — 2 20 3 W Ljubljani 6 33 4 05 3 07 2 ;60 H 32 Kranju 4 85 3 'JO — - 2 10 3 60 Novemmestu Gorici 4 80 3 50 3 20 2 j — 4 Celovcu(g 5 65 5 55 4 20 2 80 4 (80 Terbižu(J 7 80 6 20 — 3 |30 5 . Varaždinu 4 20 3 60 Zagrebu 3 76 3 _ 2 80 2 10 __ Sisku 3 60 3 2" 1 85 2 30 3 - Danajska borsa 26. junija 1866. 6°/0 metalike . . . 57.60 5% nacij onal . 63,— i860 derž. posoj . . 76.26 Bankine akcije . 703. Kreditne „ . . . . 139.60 London ■ 129.26 Novi zlati .... 6.18 Srebro .... . ' . 128 ~ Ogla s. Notarski sestavitelj (koncipient) primlje se v službo. Popolno znanje slovenskega jezika je neob' hodno potrebno. Vse drugo se zve pii c. k. notarju Slavoljubu Knezu v št. Lenartu na slov. goricah. Lastnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Kleinmayerja odgovorni vodnik R. Bertschinger.