List 47. Tečaj LI. rske I / na j A I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Hlasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 2 kr za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 24. novembra 1893. ni prav ugajal, zaradi tega se niso Politiški oddelek. - a '•P Zakaj je padel grof TaafFe? Mi smo že v zadnji številki pojasnili, da ni toliko strah pred sodjalnimi demokrati, temveč v prvi vrsti strah pred slovanstvom dal povod TaafFejevemu padcu. Ta strah je združil hberalne in konservativne Nemce. Pri-diužili so se jiaa Poljaki, vsled svojega separatizma in nji pa vender levici odločili zanj. Letošnje poletje so se morala vršiti nekako pogajanja mej Windisch^rätzom in levičarji. Najbrž je o tej stvari posredoval kak liberalen češki plemenitaš. Natančnejše se stvar še ni pojasnila. Le toliko je gotovo, da je knez Windischgrätz že bil na vse to pripravljen, levica je pa tudi že imela dobro obrisan načrt svojemu delovanju. Grof Taaffe je menda nekaj zvedel o tem. kaj se iz strahu pred mogočim napredkom Rusinov. pripravlja in zaupajoč na svojo srečo, je predložil pre- s katero bi bil uničil za zmiraj membo volilnega reda. Kako prav smo imeli, to nam kaže sedaj že mar- nemškoliberalno stranko. Pričakoval je, da bodo posebno sikaj. Poslanec Menger te dni v dunajskem meščan slovanski poslanci brez vsacih pomislikov glasovali za skem društvu govoril o položaji. Menger ne spada mej vladno predlogo Vsaj se njo bilo pomoglo Slovanom zadnje člane nemškoliberalne stranke. Ima pa to dobro do večje veljave v Avstriji. Pa tudi od konservativcev bi ali slabo lastnost, ne vemo kako bi rekli, da večkrat kaj ne bili pričakovali, da se bodo tako uprli, ko je vender pove dal. kar drugi radi prikrivajo. On je naravnost pove-da povod padcu ni bila le volilna reforma, temveč baš šoli. liberalna stranka bila najhujša nasprotnica verski Prišlo je pa drugače. Konservativni Nemci videč, tudi jezikovno vprašanje. Grof Taaffe se je vedno trdo- da preti nevarnost ne le liberalni stranki, temveč nemštvu vratno branil vrejanju jezikovnega vprašanja s posebnim sploh, pozabili so vse nasprotje do liberalcev in jim po- zakonom. Kako vrejanje je imel tukaj levičar Menger v dali roko k skupnemu uporu proti vladi, ki je tako pre mislih, pač ni težko uganiti. Nemci bi radi, da se nem- drzna, da se upa poskušati, ko bi se dalo uničiti nemško ščina ne proglasi le za državni jezik, temveč da se za- prvenstvo v Avstriji. konito zagotove nemščin vse dosedanje predpravice. Ko se je začelo majati ministerstvo na Dunaji, je Plener je poročujoč svojim volilcem v Hebu bil knez Windischgrätz letos se pripeljal na Dunaj in se po- povedal, da bode levica v letošnjem zasedanji državnega svetoval s Plenerjem in Chlumeckim o političnih razme- zbora predlagala jezikovni izvrševalni zakon. Mi smo so- rah. Nemški liberalni listi so pa v jeden rog trobili, da dili, da so se z vlado domenili že o tej stvari, ali kakor je knez Windischgrätz pravi mož prehodnosti, kar vender se kaže ni bilo tako. Taaffe se je baje še vedno upiral jasno kaže, da je vse bilo pripravljeno in dogovorjeno. taki nameri, dokler se mej avstrijskimi narodnostmi o tej Iz povedanega je pač razvidno, da novo minister- stvari ne doseže kako sporazumljenje. Zaradi tega so pa stvo ne bode prijazno Slovanom. Glavno vodilo mu bode liberalci sklenili vreči ga za vsako ceno. ohranjenje in utrjenje nemških pozicij. Potem bodo vkro njem Boj mej levico in grofom Taaffejem bi se v letoš- jene vse vladne predloge zasedanji bil začel. mej drugim tudi volilna re- naj bila prišla na vrsto. tudi volilna reforma ne forma. Sedaj se ne gre za to, da se socijalni demokraciji Avstriji je že nekako v navado naredi kak jez, temveč jedino za to, da se prepreči, da prišlo, da mora biti ministerski predsednik vzet izmej Slovani ne pridejo do svojih pravic češkega veleposestva. Ko so liberalci videli, da jim grof Posebno se pa sedaj govori o varstvu sedanje narod » • ' _ _ Taaffe neče v vsem ustreči, iskali so povoljnejšega moža nostne posesti. Mi smo to gaslo že dovolj ocenili, kam za ministerskega predsednika. Prišla sta v poštev posebno da meri. Naravnost čuditi se moramo, da je ta posest dva moža, knez Windischgrätz in pa grof Thun. Posled- tudi odmevala iz govora vodje konservativne stranke, ka • terega je govoril v imenu konservativnega kluba je izrekel prav za prav še več, Mož vprašanja preveč vlekla v politiko. S časom bodo pač skušaje to da bi se ovala izučile Slovane, ali potrebno je pa še. da nas bodo popred posest sedanjih strank. Liberalcem naj se ohrani sedanja njena posest, makar če se temu žrtvujejo tudi vse tež- še nekaj časa dobro stiskali. Cerkvena politika na Ogerskem. Jutri predloži nje konservativne stranke Čuditi ogerski pravosodni minister državnemu zboru predlogo o vve- se moramo, da se pre- denju civilnega zakona. Učni minister pa hkratu predloži načrt cej ni v konservativnem klubu našel odločen upor. Sedaj zakona, po katerem se bode v mešanih zakonih pustilo sta- se še nekateri nekaj kujajo, ker menda za učnega ministra ni prišel dober odločen katoliški mož. Jako ozna-čilno je pa, da se ne naglaša od konservativne strani nikjer to, da bi se bil moral v ministerstvo poklicati tudi rišem, da vzgajajo otroke, v kateri veri koli hočejo. Veliko-varaždinski nadškof dr. Schlauch je izdal obširno spomenico, v kateri dokazuje, da civilni zakon ni potreben, in da bil škodljiv splošnosti. Posebno kardinal odločno obsoja ločitev zakona. Madjarske narodnosti. Na Ogerskem pripravljajo kak v narodnem oziru strogo pravičen mož. Posebno nam se na nekako skupno postopanje proti Madjarom. Skrajni Slovencem samo katoličanstvo ne sme zadoščati, temveč je že. Poslednje dni so se vršile mej voditelji razna moramo vsacega moža pogledati tudi v narodnem oziru. Za vero se nam ni toliko bati, kakor pa za narodnost, ko čas pogajanja. Pričakovati je, da že ob bodočih volitvah za državni zbor vse ogerske narodnosti postavijo svoje kandidate. germanizacija napreduje v vseh slovanskih deželah. To naglašanje katoličanstva se nam v tem slučaji pač zdi Nemčija. zbor. V Te dni se je zopet sešel nemški državni izrekla poslancem zahvala prestolnem govuru se je za vsprejem vojaškega zakona in se je posebno poudarjalo, da precej podobno znanim frazam, s katerim se je odgovar- so vse dosedaoje zveze Nemčije ostale nepremenjene in da je jalo, ko smo zahtevali slovenskih uradnikov, in se je razmerje z zavezniki dobro in prijateljsko. V govoru se izraža nam rekalo, da uradnik mora biti avstrijansk. Nam bi nada. da bode z božjo pomočjo mogoče, ohraniti mir tuii za tudi bilo jako ljubo, da bi bil dober katoličan postal prihodnjost Najvažneja in tudi najtežavueji točka držav- nega zbora bo v tem zasedanji rešitev naloge, kako preskrbeti učni minister, ko bi bil ob jednem v narodnem oziru tudi potrebne denarje za vzdržavanje vsled vojaškega zakona zdatno pravičen. Sicer odkritosrčno rečemo, da tak mož ne pomnožene vojske. Dotična vladna davčna predloga gre na to, imel mesta v takem ministerstvu. če SO gospodje hoteli katoliške može v ministerstvu, bi se pač ne bili smeli pajdašiti z liberalci. Sicer pa ne dvomimo, da bodo možje, ki so iz strahu pred slovanstvom vrgli grofa Taaffeja, se da se obremeni revneje prebivalstvo. Predlog ta bo prodrl. kajti vlada ima za ta predlog vse velike agrarce in industrijce na svoji strani. Da pa dobrih posledic to obdačenje ne bo imelo, pokazati mora najbližja bodočnost. kmalu sprijaznili z novo vlado, če bode Italija. Listi poročajo, da bo Italija s privoljenjem varovala se- zaveznic Avstrije in Nemčije zmanjšala stalao vojno, si tako danjo nemško posest. Taaffe je pal največ zaradi tega, ker je levičarjem pa mnogim konservativcem bil preslab varuh — nemške narodne posesti. prištedila nekaj milijonov na leto in se tako rešila iz velike denarne zadrege, v kateri je. Prav govori se, da je avstro-ogerski minister vnanjih stvarij Kalnoky ob svojem ravno mi-nolem sestanku s kraljem italijanskim in ministrom vnanjih stvarij Brixom v Monzi največ razpravljal o Politični pregled. Državni zbor se je včeraj zopet sešel in sedaj se ima pojasniti položaj. Trije veliki klubi so že pred včeraj Rusija. vsak čas imela posvetovanja. V poljskem klubu je novi minister za Gra-licijo Jaworski pojasnil, zakaj da se je sklenila koalicija. Po mnenju Poljakov druga pot ni bila mogoča, ker brez levice ni mogoče dobiti nobene večine. Iz besed Jaworskega je pač vidno, kako važen faktor so levičarji v sedanjem položaji. Brez njih ni mogoča nobena večina, zatorej bodo konservativci in Poljaki morali plesati, kakor bodo jim godli levičarji. — zadevi. Rusija misli od Grkov kupiti v Sredozemskem morji en otok, da ondi stalno nastani svoje brodovje. Ce bo Grrkom Rusija plačala dobro kak otok, je prav verojetno, ji ti dajo. kajti sedaj so ravno v veliki dena'^ni zadregi. da ga Za Rusijo bilo to velikega pomena posebno v trgovinskem oziru, nič manj pa tudi ne v političnem oziru. Posebno na Italijo, bi bilo potem moč Rusiji prav zelo vplivati. V Varšavi prišli so na sled veliki nihilističai zaroti. Zaprli so do 80 osob. Anarhisti. Vedno se ponavljajoči izgredi in aten- Plener je v levičarskem klubu pojasnil. da razmere za le- tati anarhistov posebno pa velikanska katastrofa v nekem gledališči v Barceloni, kjer so anarhisti .mej poslušajoče občinstvo vico bile neugodnejše postale, ko bi se ne bila zvezala s konservativci in Poljaki. Njen položaj je ugodnejši, nego je bil poprej. Grrof Wurmbrand je pa mislil, da se bodo sedaj bolj utrdila državna misel. Kaj je grof pod to trazo mislil. so ni jasno povedal. Iz vsega se vidi, da so sedaj levičarji na ne bilo, ko bi druge stranke bile konji. Vsega tega bi pa grofu Taaffeju omogočile iz vršenje volilne reforme. Moravski češki poslanci so sklenili, da bodo novi vladi delali odločno opozicijo. Ravno tako je ne mislijo podpirati Rusini. Mladočehi pa tudi ne bodo hodili z novo vlado vrgli bombe, tako, da je več sto ljudij bilo ubitih, dali opravičeni povod španski vladi, da je stopila v dogovor z vsemi evropskimi vladami glede vkupnega strogega postopanja napram anarhistov. Vse vlade posebno francoska in italijanska so se izrekle odločno podpirati težnje španske vlade in postopati strogo proti anarhistom. Toda kdo ve, če bo ta strogost imela zaželeni uspeh. Tembolj se bodo nezadovoljneži prega- njali, tem več jih bo. Treba je pač socijalne razmere bolje urediti in obupanemu ljudstvu, ki je brez kruha do eksistence pripomoči in anarhisti bodo počasi sami izginili. Strogost je ravno tako ne jugoslovanski klub. Če bi se ti elementi zdru- P^c proti takim brezvestnežem na mestu, a vedeti je pa tudi žili, napravil bi se začetek velike slovanske stranke v Avstriji. La to je težava, da te frakcije imajo mej sabo premalo skupnosti. Posebno to je napačno, da Čehi in pa Dalmatinci tako rinejo naprej svoje državnopravne težnje, katerih drugi zopet za cesarstvo. Vodja brazilijskih ustašev de Mello treba, da bi se anarhistični živelj z zdravo ureditvijo socijalnih razmer koreniteje in prej ugonobil. Amerika. — Republikanska Brazilija proglasila se je Slovani nikakor podpirati ne morejo. Sodelovanje je mogoče na podlagi narodne jednakopravnosti, vsaka druga podlaga proglasil je vnuka pregnanega cesarja za cesarja. Vstaš de Mello hotel je namreč s svojimi privrženci vreči republikanskega more Slovane le razcepiti, posebno pa še, če se bodo verska predsednika Peixota. Ker se mu to po dolgem bojevanji i ki 3§9 proglasil je republiko zopet vsaki sobi so trije Kölumbijevi gardisti pazili, da si kdo je zadDji ^fas ti pelo, ni posrečilo, za cesarstvo, da dobi novih zaveznikov. Ker so se Braziljanei jj^ke stvari ne prisvoji že naveličali republike in je monarhi stična stranka precej močna mogoče da se bode predsednik Peixoto moral umakniti in udati. J ••••Ittlllllllll ilii» I..........ObrtSijl..........f »i« 11 Čikago in Kolumbijeva razstava Najvažnejše je pismo, katero je poslal vojvoda Ve-raguški, s katerim je bil Kolumb imenovan za admirala in mu bilo dalo povelje, da naj poišče deželo, o kateri toliko govori, v tem pismu se je pooblastil, da kot podkralj vlada dežele, ki jih najde. Dalo se mu je plemstvo, ki bi bilo dedno, kakor bi tudi njegova admiralska in podkraljevska čast prišla na otroke njegove. To pismo je bilo izdano v Granadi dne 30. aprila 1492. Pismo je (Dalje.) Že močno obledelo se vse ne da več brati vsem je Razstava se je osnovala v spomin 400letnice od- v tem poslopju razstavljenih kacih 1200 stvarij, vse lepo kritja Amerike. Zato je naravno, da so se na njej zbrale vrejeno po kronologičnem edu Iz več podob in pisem stvari, ki spominjajo tega velicega dogodka vsej pri- predstavlja staršo ameriško dobo in tista potovanja v novi prostosti stoji na neki višini s skalami obdana hiša ki svet pred Kolumbijem, ki so se pa bila skor popolnoma se pa po svoji obliki kaže, da predstavlj del ažne zgo- pozabila. Tukaj se vidijo knjige, v kateri se trdi, da so dovine Čemu bili sicer tukaj postavili to zgradbo ki Mongoli prvi iznašli Ameriko, in da je mongolski cesar spominja na španjski srednji vek in prav nič ni podobna Kublaj-han že v trinajstem stoletji bil obiskal Ameriko Tu so spisi Klavdija Ptolomeja, očeta zemljepisja, kater drugim poslopjem, ki stoje na okolu Ko pristopimo bližj vidimo, da ta hisa predstavlja samostan La Rabida ka je prvi dokazal da je zemlja okrogla, in iz katereg teri je tako tesno zvezan z osodo pogumnega mornarja, spisov si je Krištof Kolumb pridobil prvo zemljepisno Tu so sploh spisi iz dobe pred Kolumbom in po in se imenuje po pravici vogelni kamen ameriške zgodo znanje vine. Bog ve, kaj bi bilo z Ameriko, da niso menihi pri- Kolumbu, ki so kako v zvezi z odkritjem Amerike jazno vsprejeli pod streho Krištofa Kolumba in pa njegovega desetletnega sina. (Dalje ft ledi.) Ameriški časnikar Eleroy Curtis sprožil je misel se zgradi poslopje predstavlj omenjeni samostan da Po Obrtnijske raznoterosti. Katranov asfaltni lak za železo se naredi Če stopi narisih in fotografijah, ki so jih naredili v samostanu na ^^^^^^ zmtša 30 delov zapadnoindiškega kopala, 30 delov Španjskem, je potem arhitekt Hen Ives izdelal načrt ameriške smrekove smole, 30 delov katraooveg asfalta 5 in nadzoroval stavbo. Poslopje je popolnoma podobno samostanu, ki stoji blizu mesta Palos na Španjskem. celo okrožje samostana je točno posneto. delov rumenega Da zmesi pridenemo voska io 6 delov bent^škega trpentina dokler K tej še gorka 20 delov smolinega 30 delov lanenega firneža, 30 delov trpentinovega olja, in 30 delov bensola. Če se hoče, da je lak tenkotekoö. pridene se Ta španjski samostan je baje sezidal cesar Trojan veö bensola. Stvari se morajo s takim lakom večkrat prevleöi v drugem stoletji, seveda za druge namene, in v 11. sto in postanejo vsled tega lepše Ko so Mavr roke i bili fran- Kako se črno lakovano usnje naredi svetlo delov stearinove kisline gorko raztopi delih terpentinovega letji so ga popravili tempeljski vitezi. pregnani iz Šnanjske, je samostan prišel v roKe iran- ^^^^^ ^^ ^^^^^^ ^^ popolnoma shladi in pri tem čiškanom, ki so ga zopet prezidali in mu dali ime Santa g^ pndene tri dele saj (Kienruss). -Vzame se cunja in se na- Maria de La Rabida Marija ob meji). Po Kolumbi m s to maž usnje in drgne. Naposled se usnje še drgne jevih časih so ga jako povekšali, ali zadnja leta so ga z belo cunjo, da postane svetlo zopet popi da ima tisto podobo, kakor jo je imel ki je bival v njem Krištof Kolumb. Že poslopje samo na sebi je jako zanimivo za tiste, ki se zanimajo za zgodovino odkritja Amerike. V tem .................................i............................................................................. 1 = = ivmeiijs IVO. = = ^ poslopju je pa razstavljenih mnogo stvarij ki so v zvezi Kmetske stanovske zadruge z odkritjem Amerike. Iz vseh koncev sveta poslane so take stvari. Poslali so jih muzeji in zbirke slik, iz Ev- (Dalje.) 21 Ako misli okrajna zadrug pobirati za po rope in Amerike. poslal španjski dvor in pa kritje v § 20. omenjenih stroškov več kakor 4 o/o naklade Vatikan. Pa tudi zasebniki poslali so mnogo dragoceno stij. Leta in leta so iskali teh stvarij in tako važne stvari na zemljiški davek, dobiti mora potom nadrejene deželne zadruge in deželnega političnega oblastva dovoljenje od za zgodovinarja bodo javaljno še kdaj skupaj zbrane, finančnega in poljedeljskega mmisterstva Učenjaki prepotovali so Ameriko in Evropo zasledujoč sledove Kolumbijeve. Ko so jedenkrat izvedeli, kje so Ravno tako mora deželna zadruga dobiti dovoljenje od ministerstva, če hoče pobirati nad 1 o/o priklade. stvari, morala se je zvezna vlada zavezati, da se vrnejo 22 12 nepokvarj ker drugače jih lastniki niso hoteli dati in 21. omenjene doneske pobirajo občine kot doklade na zemljiški davek in dopošiljajo Za to je pa vedno oddelek vojakov stražil te stvari Pri najvažnejših stvareh stal je vojak z nabito puško okrajnim zadrugam. Okrajne zadrugo pobrane doneske tej poslati. zadruge imajo za deželno 390 Doneski imajo kot doklade zemljiškemu davku vse druge "i imeti pri zborovanjih isto glasovalno pravico kakor postavne zastavne in prednostne pravice, katere ima ta drugi odbor davek. člani Vender nimata donašati nobenih doneskov. Ko * se zaradi teh doneskov rubilo posestvo ka Ravno tako more po pooblaščenji poljedelskega mi kega zadružnika, in bi posestvo bilo dohodninsko (rentno) nisterstva deželna vlada poslati po jednega člana z ome posestvo, ima zadruga namesto rubežni proti omenjenemu jeno glasovalno pravico v odborovske okrajne zadruge dohodninskemu posestniku vse pravice, ki se bodo z za- v deželi. konom o ustanovi rentnih zaostalih davkov. posestev določile za iztirjanje (Konec sledi ) 23. Kdor misli, da je otežen s plačilom, ki se mu je zaukazalo na podlagi § 22., se more proti dotični odredbi v 14 dneh po obveščenji pritožiti pri okrajnem političnem oblastvu ter želnem političnem oblastvu. v drugi in zadnji instanci pri de 24. Okrajne zadruge imajo slednje leto zastaviti računski zaključek za minolo in proračun za bodoče leto in te izkaze poslati nadi deželni zadru da jih pregleda in potrdi. Ko bi proračunjeni zadružni doneski presegali v § 20. določen najvišji znesek, tedaj mora deželna zadruga potom deželnega političnega oblastva predložiti poljedelskemu in finančnemu ministerstvu. Deželne zadruge morajo ravno tako slednje leto na- ki praviti podoben računski zaključek in proračun, predloži deželnemu političnemu oblastvu v pregled potrjenje, deželno oblastvo pošlje proračun poljedelskemu po in in finančnemu ministerstvu v potrjenje 1 ako proracu- njene priklade presegajo v zakonu določeni najvišji znesek C če se pokaže pri ačunskem zaključku ok rajne zadruge (§ 24.) kak prebitek, tedaj se 90 o/o da rezervnemu zakladu, ki se ima osnovati pri okrajni za drugi 9 100/ o pa se pošlje deželni zadrugi. Rezervni zaklad bode za pokritje kacih bilančnih izgub 26 Če « se pokaže po računskem sklepu deželne zadruge 24.) ne vštevši kakih aktivnih saldo zakladu dohodninskih pisem (§ 65. zakona o ustanovi rentnih po sestev) 1 kak prebitek, se da polovica občnemu rezervnemu zakladu, ki se osnuje pri zadrugi, druga polovica se pa da ezervnemu zakladu rentnih pisem 67 zakona). Na ta način imajo razdeliti po nih zadrug došli doneski. 25 omenjenega . od okcaj- Splošni rezervni zaklad je namenjen, v kolikor se nima pritegniti po § 74 zakona o osnovi rentnih posestev v plačilo obresti od rentnih pisem, v pokritje kakih bilančnih izgub. v Ce okrajna deželna zadruga ne izpolni svojih o O 27 misel, Kmetijske raznoterosti. Krompir in sadje. Zelo je razširjena ta napačna sadje Qi redilao, da je torej treba jesti da kuhano krompir. V resnici pa ima sadje veliko več redilaih snovi), kakor krompir in tako ne teži želodca. Sadje redi kri in kosti in vedri mozgaae. Piča za kokoši. Za kokoši, ki neso, je najboljši konoplja, ajda aLi pa oves. Tursica z\ take kokoši ni priporočati. Po njej se kokoši le.debele, več jajec ne neso. če kokoši jedo grenka zelišča, bele črve ali majske kebre, imajo jajca zopern okus. Poučni in zabavni del. Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Pravijo, da so se prvi osilniški stanovniki naselili tja doli iz naše Gorenjske. Kedaj ravno, se ne ve. Lahko pa je to mogoče; saj so Kočevarji prišli še iz dokaj bolj v daljnih krajev. Župnija osilniška je bila vstanovljena še pred XVL stoletjem, kar se zamore soditi po tem, ker je že oglejski patriarh Ludovik IL della Tore s pismom z dne 1. maja 1363. veleval, kako naj se oskrbuje dušno pastirstvo v ilnici. Verjetno je torej, da se kmalu po tem ustanovila ondi tudi župnija. Natančnih podatkov o vsem tem pa ni, ker so bili o Lutrovera času vsi spisi farnega arhiva baje sežgani. Toliko je pa znano, da je osilniška fara o njenem pričetku dokaj večja memo bila sedanje. O Valvazorjevim času razširjena ni bila po ravnini ob Kolpi, ampak raztezala se je tudi visoko gori vrh gorovja. Imela je takrat poleg farne cerkve še tri podružnice: sv. Lorenca na Travi, naše Ljube Gospe nad Travo in sv Križa v dolini.*) Kdor tega kraja, njegove višine in strmine pozna, lahko prevdari, kako težavno je bilo faranom iz tolike oddaljenosti in raz tolikih višav hoditi takorekoč doli na zadnji konec duhovnije, v rav- dolžnosti po § 19. do 22 nino ob Kolpi, (kjer namreč stoji Osilnica), v božjeslužbenih in sploh duševnih potrebah in zadevah. In kako težavna . dušne pastirje. 2 Da bi . in 24. do 26. glede nalaganja in iztirjanja davkov, sestave proračuna in računskega zaključka in donašanja rezervnim zakladom, se te naredbe glede okrajne zadruge izvrše na prošnjo deželne zadruge od okrajnih političnih oblastev in glede deželne zadruge *) Kakor se sme opravičeno misliti, Valvazor osilniške fare pa po nalogi poljedelskega ministerstva od deželne poli- ^^ popolnoma in natančno poznal. Piše namreč, da je farna cerkev tične oblasti. so bila nasprotno tudi za čč. se vse to na obe strani olajšalo, vstanovila se je 1.1799. 28 Poljedelsko ministerstvo je opravičeno poslati dva člana v odbor deželne zadruge. Ta člana, ki se moreta voliti tudi načelnikom za posvečena sv. Lorencu. Mogoče, da je bilo tako o njegovem času. Zdaj ima za patrona ssv. apostola Petra in Pavla. Kedaj se je bila ta sprememba toraj zvršila? Tudi nobene sedanjih šesterih podru-žnih cerkva osilniške fare ne omenja. Da bi se bile vse te zidale še le po njegovem času, komaj je misliti. Pisalec. p 391 razšlo, tudi to jako mično stavbo natančno ogledal. S) \rh gorovja iz podružne cerkve sv. Lovrenca na Travi nova samostojna duhovnija, ki je štela okolu 1500 fara- zidana je v bizantinskem slogu, in je zlasti svitloba nov. (Mimogrede naj povem, da je L 1834. ona zopet zgu- okna) tako dobro, primerno in — da se poslužim tega izbila čast farne cerkve, ter postala vnovič podružnica ta- raza — okusno vravnana, kakor sem kaj enacega malo isto leto na novo vstanovljene fare Draga. Tudi cerkev te kje vidil. In če bi se hotela ladija cerkve kedaj podaljšati, nove fare Naše Ljube Gospe nad Travo bila o Val-bilo je tu, kjer stoji zvonik pole ar o posvetišča, načrt tako rekoč še osnovan, in prostor za to tudi na razpolaganje. vazorjevem času podružnica osilniške fare, kakor že spredaj omenjeno) Osilniška fara je pa ostala pri (Morebiti je beseda na svojem mestu, če tu še naslednje vsem tem še dovolj velika oskrbov dušnega pa- spregovorim: Ko se pred leti v nekem kraju v Go stirstva dovolj težavna. Po šematizmu za 1. 1893. šteje enjskem snovalo za zidanje nove farne cerkve dal je » pi tem da ima iz nje odceplj far Draga 2034 duš, dotičnim ljudem pokojni župnik, državni in deželni moder nasvet: „Ne zidajte po po nobe še vedno 1270 faranov, ki živijo raztreseni po ravnini slanec Lovro Pintar in višavah v 19 vaseh. Daljava od jednega konca fare do nemu obrisu (planu) na papirju, ker ti včasih zelo go druzega znaša 4 ure. Podružnic šteje šest, in imajo razun ene vse lastna pokopališča. — Osilnica je imela do najnovejšega časa zelo I farno cerkev; — ljudje trdijo, da je bila stara okoli 800 novem zidanju odstranijo." Gospod je govoril prav staro ljufajo, Pojdite si ogledat po svetu cerkve, in kjer kaj lepega vidite, da vam bo dopadlo, tisto posnemite. Ako je pri kaki cerkvi kaj napak, se te lahko vidijo, in pri Moja let. Opaševalo jo je farno pokopališče, to pa je bilo ogra- malenkost si ne pripisuje tehničnih vednost, ponavljam jeno z 100 m dolgim 4 m visokim in I m debelim zidom pa vender nasvet modrega rajnega gosp. Lov. Pintarja, ter s tremi tabri (okroglimi stolpi.) Vse to je služilo cer- in zraven še dostavljam: Ako nameravate kje zidati novo kvi in tudi prebivalstvu v zavetje in obrambo pred sov- cerkev, pojdite si ogledat tudi osilniško. Za moj ažniki, zlasti pred krvoločnimi Turki, pred katerimi je vsaj je jako lep hram Božji.) Pa ne okus stavba sama. posebno naša dolenjska stran kot blizu njih meje silno ampak tudi znotranja oprava osilniške cerkve je vsa nova. trpela Za to bilo po ondotnih krajih (in tu pa tam Altarj so slogu cerkve primerni in so delo jako spret še po Gorenjskem) v prejšnih časih videti mnogo takih nega kiparja in slikarja gosp Šubic-a iz Škofje taborov.*) 1874 pa so zidali osilničani na lastne stroške jako lično novo farno cerkev. Župnik bil je takrat č. Anton Jakšič (ki še zdaj živi umirovljen v Krškem,) loke Kamne Orgije sta napravila znana gg. brata Zupan imajo da si niso ravno velike, vender žu- močen in sonoren glas. Tudi zvonovi so precej veliki pan pa je bil blagorodni gosp. Josip Ožura, ki kot tak prav dobro ubrani na trizvok Es-dur. tudi še dandanes predstoji osilniški občini. — (Dalje sledi.) Osilniška farna vas ni velika; šteje okoli pol- drugi sto stanovnikov. Hiš ima nekaj precej čednih. Poleg župniškega in županskega urada ima c. kr. pošto, eno-razredno ljudsko šolo, ki je bila za silo vstanovljena 1835. javno pa 1. 1857.— Tudi žandarmerijska postaja je tu. Kranjskem takih majhnih postaj menda ni, kočevski sod. okraj pa ima štiri take: v Osilnici, v Reki (Rieg), v Ko-privniku in Starem logu.) Osilnica ni neprijeten kraj, če človek enkrat v njo Dne 17. na kateri je pa nastanjen le 1 orožnik. (Drugod na Grof Hartenau. m. umrl je v Gradcu Aleksander Hartenau, generalni major in poveljnik 11. brigadi, kojnik je bil rojen dne 5. aprila 1857. v Veroni. grof Po- Oče njegov, princ Aleksander Hessen Darmstadski, ki je umrl leta 1888., bil je brat ruske carice Marije Aleksandrovne, soproge carja Aleksandr Nekaj časa je bil ruski Stisnjena je, bi djal, v nekako varno zavetje m pride. rodi poleg rodovitnosti zemlje tudi žlahtno sadje. Prebi- dobro in prijazno, pozna se, da zlasti valstvo viditi moštvo pride po krošnjariji mnogo z zunanjim omikanim cvetom v dotiko In če bi me sedaj kedo vprašal potem pa v avstrijski vojni. Kot ruski general bojeval se je na Kavkazu in na Ogerskem, kot avstrijski pa v Lombardiji in leta 1866. proti Rusiji. Zadnja leta je pa preživel na svojem gradu Jugenheim na Hessen-skem. Mati mu je bila lepa Julija hči na Saksonskem katerega so rojenega generala grofa Martina Haucka 1 kako sem preživil dan moje navzočnosti v Osilnici (15. ubili ob poljskem vstanku [leta 1830. v Varšavi. Vzgo okt.) povem rečem, da jako prijetno. Naj toraj še od tega, kaj « Ker je bil ravno praznik sv. Terezije, udeležil sem se zjutraj najpred sv. maše. Ljudij je bilo prišlo pre cej veliko skupaj. Ker sem od nekdaj prijatelj lepih cer kvenih stavb, sem si po maši, ko se bilo ljudstvo jena je bila na dvoru carja Nikolaja in hessenski veliki vojvoda dal jej je naslov princezinje Battenberške po nekem gradu in mestu v Prusiji. Pokojni grof Hartenau, ki se je imenoval princ Battenberški, bil drugi sin gori omenjenega princa Aleksandra Hessen-Darmstadskega. Po kratkih študijah * Romarji, ki hodijo na božjo pot na sv. Višarije, vidijo še je vstopil V prusko Vojno kot poročnik. Udeležil se je dandanes lahko na Trbiži, kako so imeli naši pradedje zavaro-vane svoja svetišča pred sovražnim nasilstvom. Brž ko ne varuje trbiško utrdbo pred razrušenjem za zgodovinske stavbe skrbeča roka. Pač zasluži to posnemanje tudi pri. nas, kjer je sploh še kaj starinskega za rešiti. Pisalec. kot ulanski poročnik leta 1877. in 1878. ruske vojske proti Turkom. Bil je pri prehodu Rusov čez Dunavo pri Svistovu, pri prvem prehodu generala Gurka čez Balkan, pri oddelku jezdecev, ki je razdrl železnico iz Drino- 392 polja Plovdiv, v bitvi pri Stari Zagori in pri obleganji Umrl je dne 18. t m. g. Jan. Nep. Vovk, ka- „ — ^^ ^^ ^^^ ß ^^ ^ v - -W ^ v v » v v ^ »M v «M » Mr « ▼ ^^ T ^ «S ^^ Plevne. Ze tedaj se je govorilo, da bode knez bolgarski. ^^^^^ v Novemmestu v 75. letu svoje starosti. N. v m. p Pokojnik je bil velike in lepe postave, poleg tega pa jako prijazen. Poleg maternega jezika je govoril gladko francoščino, nekoliko tudi italijanščino in angleščino. Slovanskega jezika ga v mladih letih niso nobenega učili. Mej rusko-turško vojsko si je bil prisvojil fpač nekoliko ruščine, veliko pa ne, ker je največ občeval le s štabnimi krogi. Nova naredba naučnega ministerstva je, da se imajo učiteljski kandidati, so bili pri usposobljenosti ce tudi so stariši njegovi znali ruščino in poljščino v katerih se pa skoro samo francoski govor Po sklenjenem miru mej Rusi in Turki in skušnji za meščanske šole za določen reprobirani čas, postaviti pri drugi skušaji pred ravno isto izpraševalno komisijo in to tudi v slučaji, Če je kandidata samo iz jednega predmeta izprašati. Volitev deželnega poslanca za celjsko mestno skupino. Pri nadomestni volitvi deželnozborskega poslanca za celjsko mestno skupino, ki se je vršila 21. t. m. zmagal je bolgarske kneževine ga nemškutarski kandidat dr. VVokaun s 552. glasovi, proti na« po osnovi rednemu kandidatu dr. Hrašovcu. ki je dobil 329 glasov. V dne 29. aprila 1879. izvolilo i® P^^^i ^^^ glasov, a dr. Hrašovec 60 glasov. Y Mozirju, Ljubnem in Gornjem gradu ni dobil dr. Wokaun nobenega glasu. Sicer sta dobila naš oziroma nemškutarski kan- bolgarsko veliko sobranje za bolgarskega kneza. Novico, da je voljen za kneza bolgarskega, je izvedel pri ruskem veleposlaništvu v Berolinu in je takoj odpotoval k carju didat: V Laškem trgu 9 (52), v Brežicah 7 (94j, v Sevnici 48 (16), v Vojniku 23 (29), in v Žalcu 48 (2) glasov. Ta v Livadijo na Krimu. Tje je prišla bolgarska deputacija volitev kaže lep napredek na slovenski strani. Pri zadnji de-iz metropolita Simeona iz Varne. Burmova, dr. Karako- želnozborski volitvi bila je nasprotna večina 296 glasov, sedaj movskega, Stojilova, kmeta Gača Canova iz Kule in rega Turka Hadži Muezina efendija, da mu je izročila izvolilno pismo. sta 223 glasov. V Celji je bilo zadnjič le 23 slov. glasov sedaj pa 60 — Za slovensko šolo v Trstu so se slednjič vender začela poizvedovanja nadaljevati. Posebna komisija poklicala je da Livadije je knez potoval po Evropi v spremstvu namreč pred se vse one stariše, ki so podpisali prošnjo. Stojilovo, kot svojega tajnika, da se predstavi raznim ev- odgovarjajo na nekatera vprašanja. Ustanovitev toli potrebne ropskim dvorom. Dne 24. junija prišel je knez v Cari- gi*ad, da se je predstavil turškemu sultanu. Iz Carigrada se na ladiji peljal v Vai kjer m opravičene slovenske šole v Trstu se torej morda vender kmalu uresniči Podporno društvo za izpuščene kaznjence s bolgarska tla je prvič stopil na Kranjskega ustanovilo se je v Ljubljani Namen društva je: (Dalje sledi.) Ml Novice. dischgr gram. Vladna izjava. Predsednik ministerstvu knez Win Za prvo državnem zboru ra: »alogo smatra vlada izpuščene kaznjence, imajoči v kaki občini kranjske dežele do-movinstvo, ali pa svoje redno bivališče, kateri so svojim vedenjem med kaznijo pokazali, da je upati njih poboljšanja in kateri iščt-jo prostovoljno pomoči društva, podpirati s svetom in dejanjem v njihovem prizadevanju, po dobljeni prostosti na pošten način se preživiti, posebne jim preskrbovati dela in zaslužka in jih tako obvarovati, da se ne povrnejo zopet na pot zločinov. Ta namen doseči prizadevalo si bo društvo s tem, da se volilna pravica znatno razširi, ali vender kmetski in jal nov vladni pro- da preskrbuje kaznjencem mesto pri tacih gospodarjih ali de- reformo tako, lodajalcih, kateri jih jemljo ali brezplačno ali proti začasnim meščanski stan ne : se bode tudi na razmere nagradam ter se obvežejo, prizanesljivo ravnati ž njim radi gubita svojega političnega vpliva. Oziralo njihovega prejšnjega življenja, s tem, da jih podpira pri na- posamičnih kraljestev dežel in kupovanju delavskega orodja in razpečavanju izdelanega blaga; pomnožilo število poslancev. Druga politična vprašanja se od- da jim začasno preskrbuje potrebno hrano, obleko in stano-lože, dokler se volilna reforma ne premeni. Zato bode pa vlada vanje itd. Pri društvenih varovancih se bo gledalo posebno na bolj pospeševala gospodarska, socijalna in finančna vprašanja, to, da izpolnjujejo verske dolžnosti. — Član društva more biti vso odločnostjo se bode vlada upirala tistim em mo red Vodilo jej bode resnica in odkritosrčnost življenju. Obširneje o tem pregovorimo drugi pot vsaka oseba brez razločka spola, katera plača ali edenkrat in v javnem za vselej 20 kron ustanovnine, ali pa na leto najmanj po 1 vedo Iz Hohenwartovega kluba iztopili so, kakor po- rani c. kr. krono. Osnovni zbor društva bil je 19. novembra t. 1. v dvo- ejš deželnega sodišča. Pri por nastopni 6 Borčič, Bulat, Supuk, Ferjančič, K podje poslanci : Klaič, so bili voljeni • Dež. sodišča volitvi društvenega odbora Kočevar pred- predsednik g. Fr. Greg Al fred Coronini, Gregorčič, Nabergoj in Zallinge sednikom in g. državni pravdnik Jos. Pajk podpredsednikom; v odbor pa gg.: dr. B. Elbert, stolni kanonik, Karol Leskovic, Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji, hišni posestnik, dr. Fr. Papež, dež odbor, in odvetnik, Karol G. Leopold Eakteli, kapelan v Knežaku vitelja za ekspozita na Razdrto. G. Jan. Müller 1 gre za farnega upra- Paraskovich, kaznilnični ravnatelj (blagajnik), dr. J. Schuster, v Babno polje, g. Ant. Antončič, kapelan v Tržiču, pa sodn. zdravnik, Karol vitez Strahl, dež. sodišča svetnik. Mat. praznjeno far o Brezov ki je uprav po\ vitez Zitterer, stotnik v pokoju in mestni odbornik in Anton se je na svoje prejšnje mesto Zlogar, kaznilnični kurat, (tajnik). M. Ovšišah v Skofic. v Poli v zač V pokoj je stopil g. Jan. Habe, župnik v pokoj je šel zaradi bolehnosti župnik v Zapl Smledniku , gos ter se je naselil v Trboj Jos. pri — Razstavo umetnih vezenin napravijo prihodnji mesec učiteljice tukajšnje c. kr. strokovne šole. — Petindvajsetletnico svojega obstanka praznuje s Razpisane so Kranjska gora. Ov župnije : Holmec posebno slavnostjo narodna čitalnica v Crnomlji v nedeljo dne • v pri Kamniku, 26. t. m. ise. Klevevžu in Vojsko nad Idrijo. Selca nad Školjo Loko, Šmarjeta pri Slovenskemu gledališkemu društvu, katerega namen Podružnica Sodražici in bo dotični ustanovni zbor kmetijske družbe ustanovi se v sedaj že nad 60 članov, podpirati „Dramatično društvo", pristopilo je do so se zavezali plačevati ali me- cembra t popoladne. v nedeljo dne de- sečne ali vsakoletne doneske. Nedvomno je, da bo novemu za I razvoj slovenskega gledališča toli pomembnemu društvu pri- 39:i stopilo še več članov. Vabijo se tudi imoviti rodoljubi izven začeti svoje delovanje v večji meri. Ljubljane, katerim je na razvoju slovenskega gledališča, da pred Santandrom, bili Da ni užgal se dinamit v kratkem Čuli o raznih dinamitnih pristopijo društvu, oziroma je podpirajo. Redni član društva napadih anarhistov. Ker je bil dinamit za hudodelstvo name je vsakdo, kdor plačuje vsaj jedno krono na mesec, podporni njen, tudi ni bil naznanjen, član pa vsakdo, kdor nakloni društvu kaj podpore. Doneske vsprejema „Gledališko društvo v Ljubljani." Narodna čitalnica ljubljanska priredi svojim dru- Visoka starost, V Malagi dne 4 t. m. je v bolnici umrla ženska stara 112 let. Ime ji je bilo Marija Olea. Samomor ali neprevidnost. Mlada devoja Da-štvenikom v soboto dne 25 novembra 1893. 1. v društvenih nia Jovanovic, hči sekcijskega načelnika v serbskem mini-prostorih zabavni vtčer z vojaško godbo. sterstvu javnih del, je nekaj poskušala revolver svojega brata, — Miklavžev večer «Ljubljanskega Sokola» bode konjiškega častnika Pri tem se je r^^volver sprožil in kroglja letos 5 decembra v dvorani starega strelišča. Preširnovo slavnost priredi dolenjsko pevsko društvo v Novemmestu dne 2. decembra t. 1. v prostorih Na- rodnega doma Dolenjsko ustanovilo j po Sev ob jo je zadela v čelo in je bila takoj mrtva. Pojasnilo se še ni, ali se je poškodovala po neprevidnosti, ali se je nalašč ustrelila. Siciljanski roparji. Dva oborožena roparja sta odpeljala 241etnega sina posestnika Danne pri Grirgentiju in sedaj zahtevajo 40 000 lir odkupnine. — Medved v loži. V Novari je v gledališču bila družba nekega cirkusa dajala predstave. Nekega večera bilo je posebno veliko gledalcev, ker bi imel medved jezditi konja in dne 26. t m. s prijaznim sodelovanjem pev- skakati skozi obroče. Na konja se je medved res spravil, ali ko je imel skočiti, je doli pal. Medved je preskočil ograjo ja-Četrto porotno zasedanje pri tukajšnjem dež. halnega prostora in hitro zbežal v neko ložo, kjer je bilo več tambura pevsko zbor. društvo v Novemmestu se pridno uri in bo kmalu em letu nastopil v posebnem javnem koncertu Otvoritveno veselico priredi „Bralno društv v skega zbora čitalnice v Brežicah sodišču prične se dne 27 nave: Dne 27. novembra, t. m Marij a vrsti so sledeče obrav-Krašna. tatvina : Ant. Blažič poboj Valent. Podobnik poboj Dne 28 novembra Franc Snedic, tatv Gregor Lapaj polsko posilj njeuje Mih Komar, poskušeno spolsko posilj in oskru Dne 29 embra. France Kristan in France Hribernik, težka telesna poškodba. Dne 30 embra. I časnikarjev, državni pravnik, in zobozdravnik, ki so se ga seveda malo prestrašili. Medvei je gospode 1-po mirno ogle-daval, dokler osobje cirkusovo ni prišlo ponj, da so ga odpeljali. Viharji na morji. Poslednje dni so bili ob francoskem, belgijskem in nemškem obrežji veliki viharji, kateri Peteani, poskušen ro- so napravili mnogo škode. Več ladij se je potopilo. parsk umor Aloj Novak, zavratni umor. Dne 1 decembra Jurij Ferlič, Mat. Jereb in Ožbald Oli goljufija; Alek Zgavc, požiganje. Dne 2. decembra, Blaž Snedic, težka telesna poškodba; Jan. Bitenc poboj Na vrsto pride še 5 drugih ka ženskih slučaj mej temi obravnava proti Mihaelu L in 1 r* i tovarišem zaradi ponarejanja kreditnih papirjev. — Umor. V Grrabonošu pri Eadgoni je dne 15 vincar Ferdinand Požegar ustrelil zaradi nekega prepira t m ko Jubilej ske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje s tem za leto 1893. osem cesar Franc-Jožefovih ustanov po 25 gld. za one> mogle obrtnike vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 28. novembra in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega čari Juri Holza po domače Juga iz Kralo in ga tako urada potrjeno dokazilo, da je prositelj kaki obrt samo poškodoval, da je drugi dan umrl. Požegar je sprva pobegnil, stalno (na svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemo dni se je sam oglasil sodišču v Eadg Zadnje da se ne kesa, ker je bil umorjenec malopridnež Rekel je, glosti ne more več delati in da je ubog. (29 Ljubljani, dne 8. novembra 1893. — Velika povodenj. Pri poslednjih povodnjih na Japan-skem je 532 ljudij bilo mrtvih, 477 se jih pa še pogreša, 1772 hiš je povodenj popolnoma razrušila, 24 mostov je odneslo. 144 ladij in 194 večjih čolnov se je potopilo. Pomanjkanje je silno veliko. Nesreča v Santandru. Mnogo večja je nesreöa v Santandru, nego se je sprva poročalo. Ni je hiše v celem Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko štev. 10325. (32 Dne januvarja 1894. I. ob 10. uri dopoldne vr mestu, v kateri bi kdo ne bil mrtev ali ranjen. Kolikor se je gilo se bode v deželnem dvorci VI. izžrebanje dosedaj moglo izvedeti ljudij se pa pogreša. nad 3000 ranjenih, nekaj nad 3000 ob Večina seveda mrtvih. Inženirj pre gledujejo hiše po vsem mestu. Nobena ni nepoškodovana. Blizu pristanišča še stoje morali podreti, da se ne naredi nesreča, ker se že sami po ' ' od hiš le še nekateri zidovi, ki se bodo veznic kranjskega deželnega posojila. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 9. novembra 1893 diraj Več hiš se bode moralo podreti, ker se sicer same po rušijo. Potaplj slednj dan prevlečej mrličev iz morja katerih ni moč spoznati strehi neke hiše našli so dve nogi, ki pa nista od jednega in istega človeka. Prve dnij prihajali so posebni vlaki z obvezili. Lekarničarji dajali so zdravila zastonj ljudij je znorelo. Nad sto hiš je popol noma razrušenih, ali pa toliko da jih ni popraviti Blizu 300 streh je odneslo. V hišah je pobilo vse steklene in por celanaste v • • recij. Hišne oprave je mnogo polomij Nad mi frankov plačale so škode je pri železn škode razna zavarovalna društva Mili j napravah. Seveda plinu brzoj kdo vpraša kam fcvu in električnih bilo namenjenega Neogibno potrebno je za vsako družino Kathr einer-j e va sladna z okusom prave kave. Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijam'. zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in red 11 na pijača. Nedosegljiva je kot do datek k pravi kavi. (14 52) toliko dinamita. Preiskava je pokazala, da bi se ž njim bili založili razni anarhistični klubi na Španjskem. Nameravali so Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod. 25 394 > ' Loterijske srečke. v Brnu dne 22. novem t. L: 85. 10, \ 55, 79 Tržne cene. v v Ljubljani dne 15. novem. 1893. Pšenica gld. 8*50 kr. Na Dunaji dne 18. novem, t L: 90, 18, 80, 39 rž gld. 6-50 kr., ajda gld. 8 50 kr.. ječmen gld. proso gld. kr., oves gld. 7 50 kr.. 60 kr., turšica gld. 6* V Gradci dne 18. novem. t. 1.: 38, 35, 50, 4. leča gld. 12 kr., grah gld. 12 kr, fižol gld. kr., kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) v dobiva se Y vseh lekarnah f V Ljubljani: pn pi. « Trnkoczv in Wilh Mayr > v zabojih po gld. av. velj. i Odgovoini urednik: tiustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.