Sfrasiia pošast lahofč. Pošast gladu hodi po Rusiji. Pred njo bežijo ljudje preko meje v Finsko, Estonijo, Litvo in Poljsko, da si vsaj življenje rešijo. Bati se je, da bo ta pošast še hujša in strašnejša, nego je bila v letih 1920-21-23. Že dosedaj je v letošnjem letu ta pošast zahtevala, kakor poročajo poznavalci razmer, nad 1 milijon žrtev. Veliko več pa še jih bo zahtevala. Vzrok te strašne katastrofe je poleg nesrečnih vremenskih prilik predvsem zgrešena boljševiška poljedelska politika, ki se naslanja na kol.ktivno (komunistično) g«ospoda_stvo. Do januarja teko.ega leta sta več ko dve tretjini vseh poljedelskih obratov preSli v roke 220.000 kolektivnih obratov in 5000 državnih poljedelskih edinic. Samostojen kmet je v Rusiji izginil in z njim je izginil iz ruskega poljedelstva Clovek. Ostali so stroji in traktorji, ki razpadajo na kolektiviziranih kmetijah, >ker se jih nikdo noče posluževati. Lanska letina je bila v Rusiji veliko slabša, nego je sovjetska vlada pri.akovala. In še kar je dozorelo tor bilo požeto, je dostikrat segnilo po poljih, ker ni bilo ljudi, ki bi žetev spravili pod streho. Kjer je za to bila volja, pa ni bilo potrebne živine. Kmetje so namreč, ko jih je sovjetska vlada prisilila, da pristopijo v kolektivno gospodarstvo, poklali živino ter tako prinesli v kolektivo (skupno gospodarstvo) prazne hleve. Tako je od leta 1928 do danes število goveje živine padlo na polovico. Letošnja žetev še bo slabša nego je bila lanska. Kako prehraniti prebivalstvo ogromne Rusije prihodnjo zimo? Ta skrb zdaj hudo muči sovjetsko vlado. Pri tej skrbi je ne vodi briga za Ijudstvo in njegovo blaginjo, marve. bojazen za obstoj sovjetske vlade ter boljševizma vobče. Ako ne bodo industrijski kraji, kjer prebivajo delavci, ki so najmočnejša in edina podpora boljševizma, imeli dovolj kruba, bo ta edina podpora se zlomila in boljševizem se bo zrušil v prah. Skrb za obstoj boljševizma je torej tisti nagib, iz katerega sovjetske oblasti sedaj delajo mrzlične napore, da dobijo zadostno količino žita za pre hrano severne Rusije, mest in zlast industrijskih krajev. Glavno geslo sovjetske gospodarske politike je sedaj Naj bo žetev kakršnakoli, žito se mora dobiti v žitorodnih krajib, če ne z do brim, pa s hudim. Ce tudi žitorodn kraji trpijo glad, samo da imajo živeža industrijske pokrajine, ki so vogeln kamen boljševiške države,- Država po svojih organih brezobzirnb izterjava odvišno« žito. Kako se bo to godilo, je napovedal sovjetski komisar Postišev v svojem ;ovoru, ki ga je imel na seji ukrajinskega komunistiCnega odbora in ki so ga objavila uradna »Izvestja«. Postišev e rekel med drugim: »Za nas je vprašanje ob3toja ali propada, mi ne moremo in ne smemo izbirati. V interesu obstoja komunističnega režima in vsega komunističnega industrijskega načrta smo prisiljeni, da z odprtimi očmi naženemo ikmetsko prebivalstvo v lakoto. Naši komisarji, ki bodo rekvirirali žito po žitorodnih krajih, morajo biti brezobzirni. Moskovska vlada bo borila kruto borbo z gladujočimi ikmeti žitorodnih krajev, Ce jim bo hotela iztrgati letošnjo jesensko žetev.« Strašna usoda torej preti kmetom in prebivalcem žitorodnih krajev, zlasti Ukrajine, ki je najbolj žitorodna zemlja v Rusiji. Neomejen gospodar Ukrajine je danes Postišev, ki razpolaga z velikanskim uradiiim aparatom, kateri sega do zadnje vasice ter bo zabeležil sleherno zrno, ki dozori po poljih Ukrajincev. Potem bo vse. to žito odpeljal drugam, da podpira obstoj boljševiškega režima. Sam pa se bo nato umaknil lakoti, ki bode zavladala po Ukrajini, ko bodo nastopili jesenski meseci. O strašni usodi Ukrajine spričuje tudi oklic, ki so ga koncem julija izdali v javnost ukrajinski (rusinski) škofje, ki živijo in delujejo v Poljski. V tem pretresljivem oklicu pravijo ti škofje (ki so združeni z Rimom): »Ukrajina se bori s smrtjo. Njeno prebivalstvo umira gladu. Na nepravičnosti, goljtf*«' fiji, neveri in pokvarjenosti utemeljeni, ljudi morei.i sistem državnega fca* pitalizma je to n_kdaj tako bogato deželo spravil na rob propada. Poglavan katoliške Cerkve papež Pij XI. je ž« pred 3 leti slovesno protestiral zoper, vse, kar je v boljševizmu sovražnega Bogu, krŠ.anstvu in človeški naravi^ ter je svaril pred posledicami teh zločinov. Danes vidimo nasledke boljševišk« vlade, položaj je strašen ter se slabša od dne do dne. Spričo teh zloi.inov one* mi človeška narava in kri zastoji v žilah. Ker sami ne moremo svojim umi-' rajočim bratom gmotno pomagati, se obračamo na vernike naše Cerkve, naj jim z molitv.jo, žrtvami in deli krščanske ljubezni izprosijo pomoi.i iz nebes, ako se na zemlji ne pokaže upanje na pomoč. Pred vsem svetom protestiramo zoper zatiranje otrok ubogih, slabih ter nedolžnih in obtožujemo zatiralce pred sodnim stolom Vsemogočnega. Kri delavcev, ki so gladni obdelovali črno zemljo Ukrajine, kriči do neba po kazni in glas gladujcčih ženjcev se dviga do Boga. Vsem kristj^nom sveta, vsem, ki verujejo v Boga, posebno vsem delavcem in kmetom, in predvsem vsem našim rojakom, sporočamo svojo prošnjo, da se pridružijo temu protestu bolesti tec ga razširijo po vsem svetu. Radio-postaje prosimo, da ga sporočijo po zraku. Morda bo prišel tudi do hiš naših' ubogih umirajočih bratov, da v strašnih mukah gladu in pred strašno smrtjo doznajo, da njibovi bratje poznajo njihovo usodo, da z njim trpijo ter Boga prosijo. To jih bo v njihovi bolesti tolažilo in krepilo.«