PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leggete in terza pagina la relazione politica del comp. Babič sulla recente con-ferenza del P.C. del T.L.T. Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir • 2.50 din TRST sreda 8. septembra 1948 Spedizione in abbon. postale PoStnina plačana v gotovini Štev. 993 Prei/ petimi leii na današnji dan Pred petimi leti na današnji dan se je kontno zrušila fašistična oblast, ki nas je obsodila na narodno smrt. Toda nase ljudstvo ni hotelo umreti. Dolga leta je vztrajalo v tetki, iilavi in neenaki borbi proti Mussolinijevi diktaturi. in ko je pred sedmimi eti zavratno napadel Jugosla-mio. je ljudstvo začelo takoj z 0r9aniziranjem oboroženega upora proti fašizmu ob strani narodov Jugoslavije. Formira-e so se tedaj prve partizanske enote. Dvignila se je vsa rimorska- Dolgoletna podtal-na borba proti fašizmu je na-be ljudstvo izučila in pripra-Vlla na ta upor, da si more in 1nora pomagati samo. Jamstvo 2a zmago pa mu je bila borba n poziv demokratičnega blo-a drZav s Sovjetsko zvezo na lelu. . naše ljudstvo se je J^rati do kraja zavedalo, da 110va borbe narodov Jugo-s avije in reHtev nacionalnega Vvrasanja v Sovjetski zvezi, a edino ta borba in taksna reditev nudita edino motnost, a fe demokratično in bratsko * -i vprašanje soiitja prebival-va vseh treh narodnosti pri as- Tako so bili ustvarjeni udi pogoji, ki so omogočili ie edaj prehajanje nekaterih, n Qt Se redkih Italijanov _^tifašistov v partizanske vr--e- In v tej borbi se je zače-° oraditi slovansko-italijansko bralstvo. oh'Staia ,e zavzela vse vetji ki 4ejf’ požiganju vasi, . deportiranju partizan-cp svojcev in streljanju tal-,ev' Ljudstvo je kljubovalo vsemu- ternh° ?e naSe ljudstvo 8% seP~ oer dočakalo pripravljeno-VnZO/oS}l° 1e vso okupatorsko jJ 0 iri oborožilo sebe ter se daT‘raV^°' smrtni u- _ 1se zadnjemu sovražniku Hitlerju. Narodnoosvobodil-vojski so se pridružile tedaj ja!nice zlasti italijanskega de- osntVa in taJco se ie na °vi dalje gradilo italijan-°-slovansko bratstvo. dok* fan va P°meni za nas hla-n° likvidacijo stoletne 2ae^c*sfce preteklosti, pomeni ek odločanja nas samih o Va ‘ astni usodi in začetek ko-Ta HaSe boljše bodočnosti. Si0v 71 vomeni za primorske zdr^n°e Približevanje dneva eno* e 2 ostalimi Slovenci v pro 710 lastno državo v smislu in Jarna Osvobodilne fronte i>anxwSerni ostalimi jugoslo-r0(J. 17ni in slovanskimi na-Nn\f°Vjetsko zvezo na čelu. trn i ^fnašnji dan pred peti-s ? Je brez sledu izginila oz(.muVens*C9a primorskega °bln t vsakršna državna a°Priv Italije> 3 temer je bil ka- *;esen najzgovornejši do-Dr~QVi a dalija nikoli ni imela ljičnc 1 fašizma je sicer pra-Vsejfi r!ni Str°Qo obračunalo, ^adie s.:alini pripadnikom raz-sa-m ali^anske vojske pa je 0 omogočilo povratek Marii maršalu Tilu Cesjfi — ——- ««■■■■ ■■ n,nKiarjl iz Mosta, ki so »e I11 ki So mesec v Jugoslaviji Titu 3Prejeti tudi pri mar-krem ’ S,° mu Poslali pismo, v 'v°ieaa e^°’ so se v času n^eSa bivanja v Jugo-rsosluv?,0811 Prepričati, da se v k^oslavii* grudi socializem in da r'rbe vztraja na svoji liniji 1111 svpt ra^en ra*r v demokratič-u^tVa “'..Rudarji, ki so člani k'ie v m .)ateljev Titove Jugosla-Sado 80 organizirali prvo v c®skih rudarjev, ki je pri J^uPno » u*°slavijo, da je delala ’skali JUgos*ovar>skimi rudarji. I ,rcdl5ji so več industrijskih ' K^Počitpif1^ 'n Pa centrov 1 feU-a. ek delavr«., UiU za na Tito. p°čiteiT ^ ln pa eentrov i h delavcev. Ko so bili J n ie sprejel maršal 1 •m soouinarski bankovci v PtRI >k. ',u minister LRJ je izdal LC^^om° ^aicrem b°do z 10. sep-Vci d v promet novi ban- ° 500 dinarjev. Stari pel- fr°riicta h ban'lovci bodo vzeti iz l*8ubiii , 28, novembra, ko bodo veljavo, v Italijo, temveč jim pri tem celo pomagalo. Vse tiste pa. ki so se odločili, da se vključijo v borbo proti nacizmu, je sprejelo v svoje vrste kot enakovredne in enakopravne borce• Zato je za nas 8. september velik praznik, je en.a naj svetlejših dni naše zgodovine, ker je plod nase dolgotrajne borbe in trpljenja, kar je dokaz, da nam svoboda ni bila darovana, temveč da smo si jo odkupili s svojo dragoceno krvjo. Največja pridobitev v tej zmagi pa je brez dvoma slovansko-italijansko bratstvo, ki nam jamči, da se fašizem, ki smo ga s tolikimi Žrtvami zbrisali, ne bo nikdar več povrnil. Zato poudarjamo danes po petih letih dokončnega zru'*e-nja fašistične oblasti, da je prav borba za ohranitev in poglobitev tega bratstva^ prva in glavna naloga vsega demokratičnega gibanja pri nas. Za-raai tega mora biti hkrati tudi borba proti vsem tistim, ki bi hoteli to bratstvo razrušiti, prav tako odločna in dosledna kot je bila borba našega ljudstva v zrušenju fašizma. ZA ZGRADITEV NOVIH ZIDOV NA SLOVANSKEM KULTURNEM POGORIŠČU sta darovala dva to-variša iz Lonjerja priznanice o vplačanem posojilu za časa narodnoosvobodilne borbe v zneska 9.000 lir. Prepričani smo, da se bo oaSlo še več zavednih tržaških antifašistov, ki bodo vzgled omenjenih tovarišev posnemali. Vojaški upravi Polkovniku Gartnerju Gospod podkovnik! Zopet je delegacija partizanov primorana, da se zglail v teb -iradlb in da protestira proti odredbam vojaške uprave. Na včerajšnji komemoraciji štirih mučencev, ki so padli v borbi proti fašizmu, borci za svobodo niso mogli v Bazovici nastopiti v svojih uniformah, ker Jim to ni bilo dovoljeno. Po raznih procesih in po tem, ko nam je bil odvzet sedež. Je bil napravljen še ta korak, da se nam namreč prepoveduje nositi našo uniformo. V tem ni mogoče videti drugega kot manever, ki naj pripomore, da bi ljudstvo pozabilo borbo svojih najboljših sinov. Toda take nakane dosežejo le ta cilj, da razkrijejo vso protidemokratičnost in slabost tistega, ki se Jih poslužuje. V čemer niso uspeli fašisti s svojimi krvavimi represalijami in nitt Nemci s svojimi oklopniki, tudi nihče drugi ne bo uspel ne z zakoni In ne z drugačnimi odredbami. Po vsem tem, kar smo le večkrat povedali, zahtevamo, da vojaška uprava uvidi in spremeni svoj nepravični odnos do partizanov, da bodo la*hko svobodno nosili svojo slavno partizansko uniformo. Takšna Je volja vseh borcev iz osvobodilne borbe Tržaškega ozemlja. Smrt fašizmu! Svoboda narodni Trst C. septembra 194t. (Slede podpisi) Očitno pripravljanje poti De Gaullu Schuman zopet demisioniral VZROK: 10 NASPROTNIH GLASOV V PARLAMENTU - EDUARD HERRIOT PODAL OSTAVKO NA PREDSEDNIŠKO MESTO RADIKALSOCIAUSTIČNE STRANKE PARIZ, 8. — V prvih jutranjih urah poroča francoska agencija AFP, da je prišlo sinoči v francoskem parlamentu do glasovanja zaupnice novi vladi predsednika Schumana. Skupno število glasov je znašalo 584. Za novo vlado je glasovalo 289, proti vladi pa 295. Takoj ko je bil rezultat glasovanja prečitan, so Schuman in njegova vlada zapustili svoja mesta v parlamentu. Schuman je nato podal predsedniku republike Auriolu ostavko svoje vlade potem ko se je predhodno izvršilo posvetovanje vlade v hotelu Montignon, kjer so vsi ministri podali ostavko predsedniku Schumanu, ki je takoj odšel v elizejsko palačo, kjer ga bo predsednik republike sprejel. Ista agencija poroča, da je predsednik francoskega parlamenta Edvard Herriot sinoči podal ostavko na predsedniško mesto radikalso-cialistične stranke. O obeh brez dvoma zelo važnih dogodkih ni še nikakršnih komentarjev. Vsekakor pa je ponovna ostavka Schumanove vlade ■snak, da so na delu spletkarska lanevri-ranja, ki imajo za cilj, da bi napravila pot De Gaullovim fašistom na oblast. Kolarov obsoja Bolgariji sovražno politiko SOFIJA, 7. — V svojem govoru ob zaključku zasedanja sobranja je zunanji minister Vasili Kolarov dejal, da je Bolgarija ie dovolj dokazala, da ima pravico do sprejema v Organizacijo združenih narodov. Sovjetska zveza je že ponovno podprla to upravičeno zahtevo Bolgarije, toda vladi ZDA in Velike Britanije sta se vsikdar uprli, ne da bi imelikakršno koli osnovo za tako kršitev obvez, ki jima jih nalaga mirovna pogodba z Bolgarijo. Bolgarija je v preteklem letu sklenila pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči s SZ, z Jugoslavijo in z drugimi državami ljudske demokracije in vse to v skladu z načeli Organizacije združenih narodov, ter je pripravljena skleniti podobne pogodbe tudi z drugimi državami, s čimer dokazuje svojo miroljubnost. V nadaljevanju svojega govora je Kolarov ožigosal delovanje tako imenovane balkanske komisije, ki je bila ustanovljena brez pristanka Bolgarije in ki omejuje njeno suverenost. zaradi česar je bila Bolgarija prisiljena odreči svoje sodelovanje v njej. Govoreč o odnosih z Grčijo je dejal Kolarov, da je atenska vlada odklonila razgovore z Bolgarijo, čeprav je sama izrazila željo za po- gajanja. Sredi avgusta pa je Bolgar ska vlada prejela noto francoske vlade, ki ji sporoča, da je grška vlada pripravljena pričeti pogajanja z Bolgarijo, če ta že v naprej ugodi nekim grškim zahtevam. «Res čudna pogajanja«, je dejal Kolarov. «ko bi se morala Bolgarija že v naprej obvezovati na izpolnitev grških zahtev. Bolgarija naj bi bila izvor zmešnjav na Balkanu, Čeprav yes svet ve, da je bila prav atenska vlada tista, ki je spremenila Grčijo v ognjišče resnih neredov in nevarnosti za svoje sosede. Bolgarska vlada je primorana pod-vzeti resne mere, da zaščiti svoje meje, ki so izpostavljene skoraj vsakodnevnim kršitvam«. V svojem govoru je Kolarov obsodil tudi turške oblasti, ki ščitijo nekatere bolgarske državljane, ki so se po izvršenih zločinih zatekli v Turčijo. Trgovinska pogodba med Romunijo in Belgijo BRUSELJ, 7. — Romunija in Belgija sta sklenili trgovinsko pogodbo za zamenjavo v vrednosti ene milijarde frankov. Romunija bo dobavljala Belgiji petrolej in žito v zamenjavo za razne industrijske proizvode, električne napeljave in j tekstil. INCIDENTI NA BERLINSKI OBČINI Provokacije ameriških oficirjev Incident so povzročili člani tako imenovanih ^zaščitnih edinic" in preoblečeni policaji iz zapadnih sektorjev BERLIN, 7 — Konferenca štirih poveljnikov se je začela ob 16. uri na sedežu kontrolnega sveta. Ponovno odklanjanje s strani socialdemokratov, liberalcev in demokristjanov razpravljanja na včerajšnji seji mestnega sveta o programu preskrbe prebivalstva, ki ga je predložila socialistična združena stranka, je povzročilo nove množične demonstracije delavstva. Demonstracije so potekale brez incidentov, dokler podžupan dr. Friedensburg ni odklonil sprejeti delegacijo sestavljeno iz berlinskih delavcev, ki so hoteli obrazložiti svoje želje in potrebe. Nezadovoljstvo delavstva je doseglo višek, ko se je izvedelo, da so tako imertova- a I I a v ■ ua naiDiižja sovieisKi zvezi po svoji gospodarski organizaciji Nemški gospodarski list «Wirt-schaftsrevue* (20. avgusta) je posvetila jugoslovanskemu sistemu vezanih cen poseben članek. List ugotavlja, da je sistem vezanih cen, ki omogoča kmetu nabavo industrijskih izdelkov po ugodnejših cenah (v primeri s cenami kmetijskih proizvodov) kakor pred vojno, delo novega predsednika Zvezne planske komisije ministra Borisa Kidriča, ki je nasledil He-branga. Kljub stremljenju Jugoslavije, da bi sama krila svoje potrebščine, je gotovo, da vpliva na jugoslovansko planiranje vzor sovjetskega gospodarstva, ugotavlja pisec. Nemška revija primerja «stahanovščino» in z jugoslovanskim «turčičanstvom», t. j. novim načinom dela, ki ga je zasnoval zagrebški zidar Franjo Turčič. Ta je uspel postaviti s kombiniranim delom 2.90 kubičnih metrov zidu v dveh urah, medtem ko je poprej jugoslovanska norma določala 8 ur za postavitev 2.20 kub. m zidu. Clankar na to navaja podatke o rudarstvu v Jugoslaviji in ugotavlja, da posveča Jugoslavija posebno skrb izgradnji prometne mreže, železnic in cest. Železnice, ki so bile za 70 odst. pokvarjene med vojno, so že v prometu in v načrtu je gradnja kar 2.000 km novih prog. Gradijo jih predvsem dijaki in visokošolci. Avtomobilska cesta Beograd—Zagreb bo dokončana še to leto. ne «zaščitne edinice», ki so bile pred kratkim ustanovljene, zasedle občino in da se v teh edinicah nahajajo policaji zapadnega sektorja preoblečeni v civilne obleke. Edino disciplini delegatov delavstva se je zahvaliti, da je bil takoj vzpostavljen red in da so delegati ponovno zavzeli svoja mesta ter čakali na začetek seje občinskega sveta. Toda začetke zasedanja nikakor ni bilo, ker je predsednik dr. Suhr odklonil z raznimi izgovori, da bi prišel na sejo, čeprav je bil red vzpostavljen. Zaradi tega so izvoljeni delegati sklenili zapustiti svet, da ne bi dr. Suhru nudili izgovora za nove pretveze in izzivanja. Dr. Suhr pa je telefoniral, naj se seja odloži na nedoločen čas. Nato so odposlanci socialdemokratsko meščanske koalicije takoj zapustili dvorano. Predstavniki demokratičnega bloka Berlina so ostali sami ter so začeli s sejo in razpravljali o programu preskrbe. Ker pa je v poslopju ostala skupina provokatorjev, ki so hoteli motiti sejo, je bila policija, ki je pod sovjetskim nadzorstvom, prisiljena posredovati in aretirala razne člane »zaščitnih edinic» in policaje zapadnih sektorjev, ki so bili preoblečeni v civilne obleke. Ob tej priložnosti so ameriški oficirji nudili zatočišče v svojem odseku dvajsetorici provokatorjev in poskušali omogočiti njihov odhod v ameriški sektor pod zaščito svoje vojaške policije, toda bili so prisiljeni izročiti jih zaradi izrecne zahteve sovjetskih oblasti. Agencija ATI poroča iz Lipske-ga, da službeni list oNeues Deut-schland» službeno glasilo združene socialistične stranke piše, da je bivši predsednik Reichsbanke Schacht, ki je bil nedavno opro- ščen, svoječasno sestavil načrt za denarno reformo zapadne Nemčije in da bo sedaj so ga baje Američani postavili na čelo ustanove za obnovo vojne industrije v zapadni Nemčiji. Na seji berlinskega občinskega sveta, ki se je sestal v britanskem sektorju zaradi incidentov, ki so se dogodili danes zjutraj na občini, je podžupan dr. Friedensburg dejal zavezniškim poveljnikom, naj se nikar ne sklenejo kompromisne rešitve. «Ne sklepajte, je dejal, zaradi strahu pred bodočnostjo kompromisnih sporazumov«. Nato je navedel dnevne potrebe mesta: 1400 do 1600 ton živil, 2630 ton premoga za industrijo, 1250 ton za hišno uporabo in 700 ton surovin. Dodal je: General Clay mi je izjavil, da bo mogoče zajamčiti prevoz 8.000 ton po zračnem mostu. Občinski svet je odložil soglasno volitve s 24. oktobra na 16. november in imenoval pet novih delegatov za parlamentarni svet v Bonnu. Ulov poslanik FLRJ v Romuniji BEOGRAD, 7 — Včeraj zvečer je odpotoval na svoje novo službeno mesto poslanika FLRJ v Romuniji Radoš Jovanovič. Pri odhodu ga je pozdravil šef oddelka zunanjega ministrstva Ivo Vivoda in pa svetnik romunskega poslaništva v Beogradu Tudor. VARŠAVA, 6. — Predsednik poljske republike Boleslav Bierut je odlikoval slikarja. Pabla Picassa in pesnika Paula Eluarda z redom sPolonia restituta« za njune zasluge na področju intelektualnega francosko-poljskega sodelovanja. POJASMILO V zvezi z izjavo s podpisom SIAU, objavljene v listu «11 Lo-voratore« dne 4. septembra 1948 o proslavi obletnice bazoviških žrtev, je dolžan podpisani Odbor za proslavo bazoviških žrtev ugotoviti sledeče: 1. Odbor za proslavo bazoviških žrtev je bil izvoljen julija 1945 leta od članov bivših mladinskih društev, iz katerih so izšli bazoviški junaki. Vsi izyoljeni člani so bili politični preganjanci italijanskega fašizma, del odbora pa je bil celo med obtoženci v procesu proti bazoviškim žrtvam. 2. Od leta 1945. dalje je podpisani odbor vsako leto organiziral proslavo bazoviških žrtev v Trstu in Bazovici, na kateri so na povabilo odbora sodelovale vse demokratične množične organizacije. Prav tako je ta odbor izvedel vse predpisane formalnosti pri oblasteh in prevzel za potek proslave vso odgovornost. 3. Poleg tega je odbor doslej postavil spomenik na kraju usmrtitve, vodil poizvedbe in odkril grobove junakov ter uredil grob in pokrenil nabiralno akcijo za postavitev posebnega spomenika. O tej bo podpisani odbor podal javnosti obračun. 4. Tudi letos je odbor pravočasno pokrenil potrebno za proslavo. Na pobudo odbora je krajevni odbor v Bazovici, ki je vsako leto vodil tehnične priprave za proslavo v Bazovici, po poprejšnji seji sklical 21. avgusta množični sestanek, da si kot obi, čajno razdelijo tehnično delo. Vzporedno je podpisani odbor pripravil program proslave, ki ga je objavil v »Primorskem dnevniku« z dne 24. avgusta. 5. Ko so bile priprave že v teku, je del predstavnikov SIAU sklical z objavo samo v «11 La-voratore« z dne 21. avgusta sestanek zastopnikov množičnih organizacij na sejo, ki je bila določena za popoldan 24. avgusta. Na to sejo pa niso bijl — gotovo preračunano — vabljeni zastopniki podpisanega odbora. Sicer pa so na njej v celoti prevzeli pro- gram proslave, objavljen od podpisanega odbora. 6. Dne 25 avgusta je odbor, kot vsako leto, vložil prošnjo na pristojno oblast za dovoljenje proslave. Odboru ni znano, kdaj je vložil del predstavnikov SIAU podobno prošnjo. 7. 2e iz zgoraj navedenih ugotovitev izhaja, da je trditev izjave dela predstavnikov SIAU z dne 4. septembra najmanj neresnična in obrekovalna, ko zatrjuje, da je odbor ob vložitvi prošnje računal na podporo vojaške uprave, da je hotel ovirati pobudo dela predstavnikov SIAU in po možnosti onemogočiti samo proslavo. Spričo zgodovinskega pomena žrtve teh junakov za slovenski narod in za vse antifašiste ter osebne povezanosti pobudnikov in članov podpisanega odbora z njimi so gornje trditve go-rostasne in žaljive. 8. Zaradi okolnosti nastalih f vložitvijo dveh različnih prošenj za proslavo in v želji, da očuva veličino bazoviških proslav, se je odbor sporazumel z nekaterimi predstavniki SIAU o sporedu in govorih, vsebina katerih se nikakor ne bi smela dotikati sedanjega spora. V skladu s tern sporazumom sta prof. Ferlan za mestni odbor SIAU in tov. dr. Jože Dekleva kot predsednik podpisanega odbora, vložila dne 1. septembra skupno prošnjo na ot»-iasti. 9. Ugotavljamo, da se druga stranka sporazuma ni držala a) ker je objavila na sam predvečer proslav svojo tendenciozna izjavo v listu «11 Lavoratore« iri s tem kalila slavnostno razpoloženje, b) ker je govornik Blažina po-popoldansko zborovanje izkoristil tudi za navadno politikantsko gonjo. Zgornja pojasnila dajemo, da bi si mogla poštena demokratična javnost ustvariti pravilno sliJ ko o zgbraj omenjeni izjavi S podpisdm SIAU. Trst 7. septembra 1948. Odbor za proslavd bazoviških irtev Chiarificazione In relazione alla dichiarazione a firma dell'UAIS, pubblicata da «11 Lavoratore« il 4 settembre 1948 in merito alla celebraziofle deU’anniversario dei m»rtiri di Basovizza, il sottoscritto Ubmitaio p er la commemorazione dei mar-tiri di Basovizza si sente in do-vere di precisare quanto segue: 1. II Comitato per la commemorazione dei martiri di Basovizza fu eletto nel luglio 1945 dai membri delle ex associazioni gio-vanili, dalle cui file uscirono an-che gli eroi di Basovizza. Tutti i membri del Comitato furono po-liticamente perseguitati dal fa-scismo italiano, parte dei membri del Comitato erano degli accu-sati nel processo contro i martiri stessi. 2. Dal 1945 in poi, il sottoscritto Comitato organizzo ogni anno la commemorazione dei martiri a TTieste e a Basovizza, alla quale, sul suo invito collaborarono tutte le organizzazioni democratiche di massa. Lo stesso Comitato ha al-tresl eseguito tutte le formalita prescritte presso le autorita ed ha asjunto tutta la responsabiliti* per 1'andamento della celebra-zione. 3. II Comitato ha inoltre pošto una lapide sul luogo della fuci-lazione, condotto le ricerche re-lative e scoperto il luogo di se-poltura degli eroi, provveduto alla sistemazione della tomba, fa-cendosi anche promotore di una BEOGRAD, 7. — Današnja «Borba» prinaša na uvodnem mestu članek, ki žigosa klevetniško kampanjo proti Jugoslaviji, ki se je pričela po objavi resolucije Informbiroja in ki stremi za tem, da oslabi bratstvo med balkanskimi in podonavskimi državami. Časopis poudarja, da jugoslovanska ljudstva tudi v položaju, ki ga je izzvala omenjena resolucija in proti - jugoslovanska dejanja nekaterih držav, in čeprav branijo svojo domovino pred klevetami in neizzvanimi napadi, vendar nikoli ne bodo pozabila naloge, ki pripada demokratični Jugoslaviji kot važnemu braniku antiimperialistične fronte na tem delu Evrope: «Jugoslavija je toliko prispevala za bratstvo in prijateljstvo med balkanskimi in podonavskimi narodi, da je lahko na to po pravici ponosna. Ona želi ohraniti bratstvo in prijateljstvo podonavskih in balkanskih držav na podlagi istih načel, na katerih se je pričelo graditi njihovo sodelovanje že med voj no in zlasti še po vojni v okviru protiimpe-rialistične fronte na čelu s Sovjetsko zvezo, v interesu tako Sovjetske zveze kakor demokratičnih balkanskih in podonavskih držav, v interesu demokratične proti-imperialistične fronte sploh«, pravi «Borba». Ko poudarja, da predstavlja resolucija Informbiroja o nekakšnem položaju v KPJ čisto posebno mesto v zgodovini delavskega gibanja, zatrjuje «Borba», da se je treba za ugotovitev pravega značaja te zgodovinske zmote v odnosih med bratskimi komunističnimi partijami ustaviti na pojavih, ki škodujejo ne le interesom Jugoslavije, temveč skupnim interesom vseh demokratičnih balkanskih in podonavskih držav in interesom vsega demokratičnega tabora s Sovjetsko zvezo na čelu. Ta škodljivost se pokaže predvsem, Če se pomisli na pot, ki je oroiena, • krvjo in posuta s trnjem in po kateri so stopala balkanska in podonavska ljudstva, dokler se niso po hudi borbi in s posebno pomočjo Sovjetske zveze v pretekli vojni in z lastnimi večjimi ali manjšimi napori za zmago proti fašističnim okupatorjem srečala m poti medsebojnega prijateljstva in bratskih odnosov. Nihče ne more zanikati, da bi ti zgodovinski nauki kategorično ne nalagali vsem balkanskim in podonavskim narodom, da varujejo svojo enotnost v demokratični fronti s svojim medsebojnim prijateljstvom kot najdragocenejšo izmed skupnih pridobitev, na kateri temelji njihova varnost pred imperialističnimi načrti vojnih hujskačev. Medtem ko hočejo imperialisti zanetiti med balkanskimi in podonavskimi narodi mednarodne konflikte, so odnosi med demokratičnimi državami eden izmed činiteljev, ki odločilno vplivajo na učinkovitost njihove borbe proti zahtevam imperialistov in borbe za varnost ter svoboden razvoj socialistične izgradnje v tem delu Evrope. «Mar se zavedajo nekateri izmed tistih, ki so pristali na resolucijo Informbiroja in ki so ustvarili toliko hrupa v sosednih državah, tega dejstva, ki ga sicer nihče ni predvideval, pa se je vzbudilo v zavesti balkanskih in podonavskih narodov kot posledica te mučne zgodovinske izkušnje?» se vprašuje «Borba». tlzkazalo se je baš nasprotno. Medtem ko se oni drže svojih «visokih načel«, ko jemljejo kot izhodiščno osnov o za svoje zadržanje napram jugoslovanski republiki in njenim naro- dom mrtve črke, iztrgane iz laži resolucije Informbiroja, so primorani — če hočejo ali ne, — da se ločijo od resnice, od življenja in da stopijo — posebno v kolikor gre za vprašanje enotnosti proti-imperialistične fronte — na pot ki je v kričečem nasprotju interesom te enotnosti. Dejanja podpisnikov resolucije Informbiroja niso, objektivno vzeto, naperjena samo proti interesom jugoslovanske republike, proti njeni varnosti pred imperialisti, temveč so prav tako naperjena proti interesom neodvisnosti njihovih držav, kajti Jugoslavija predstavlja kot demokratična in antiim-perialistična država važnen čini-telj varnosti sploh v tem delu Evrope». «Borba» se ustavlja ob dejstvu, da se je po napadih Informbiroja proti Jugoslaviji poželenje imperialistov povečalo. Klevetniška kampanja proti Jugoslaviji in njenim voditeljem ustvarja neizogibno razpoke in slabe točke, ki bi jih imperialisti lahko izkoristili. Zaradi tega so podpisniki resolucije Informbiroja prevzeli, s tega stališča gledano, težko zgodovinsko odgovornost. «Primer v tej točki nam daje dejavnost albanskih voditeljev», piše «Borba». Zdi se, da so ti ob objavi resolucije Informbiroja popolnoma pozabili, da jim je zgodovina izročila v roke usodo albanskega ljudstva in da izvajajo svojo zgodovinsko poslanstvo s sistematičnim in provokator-skim pritiskom nad Albanijo. V želji, da bi izrabili položaj, ki ga je izzvala resolucija Informbiroja, za svoje posebne r- popolnoma nacionalistične — namene in da bi se okoristili s tem položajem, so albanski voditelji začeli strahotno napadati Jugoslavijo in pri tem povzročili velik hrup o svoji «privrženosti internacionalistič- nim načelom». Da bi dokazali ta «radikalizem» pustolovcev, so albanski voditelji pozabili bratstvo v orožju in prijateljstvo z jugoslovanskimi narodi kakor tudi važnost Jugoslavije za varnost in neodvisnost Albanije; pozabili so vse, kar so oni sami doslej zatrjevali o velikodušni pomoči, ki so jo narodi Jugoslavije in KPJ izkazovali albanskemu ljudstvu med vojno in v miru, in pričeli so na res radikalen in «revolucio-naren» način trgati vse vezi, ki združujejo albansko ljudstvo in državo z jugoslovanskimi ljudstvi in njihovo državo». «Borba» nadaljuje: «Albanska vlada z Enverjem Hodžo na čelu je ostala organizator nedopustnih' preganjanj in grdega postopanja na škodo jugoslovanskih državljanov v Albaniji, organizator žaljivega ponašanja proti predstavnikom naše vojske, proti jugoslovanskim ustanovam, jugoslovanskim voditeljem in vsemu našemu ljudstvu. Ta vlada je razširila podlo kleveto o tako imenovani akolonialnit politiki, ki bi jo naj Jugoslavija izvajala do bratskega albanskega ljudstva, o nekakšni naši želji, da bi izropali Albanijo, s čimer je globoko užalila vse prijatelje albanskega ljudstva v naši državi. Albanski voditelji so prelomili temeljne gospodarice pogodbe z jugoslovansko republiko, čeprav so te pogodbe veljavne za dobo 30 let, in to brez prava in možnosti pogodbenih strank, da jih odpovedo pred potekom roka, s čimer so na grob način kršili temeljna načela pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči z Jugoslavijo. Pozabljajoč, da je jugoslovanska meja edina prijateljska meja Albanije in da je jugoslovansko ozemlje edino, ki druži Albanijo z ostalim demokratičnim svetom, je albanska vlada 6. julija t. I. dovolila, da je albanska telegrafska agencija objavila sledečo kleveto proti naši državi in jugoslovanskim narodom: «Albanska telegrafska agencija je iz dostojnega vira izvedela, da je vlada albanske republike pod-vzela stroge mere na jugoslovanski in grški meji z namenom, da prepreči prehod sovražnih elementov, ki bi hoteli priti na albansko ozemlje s sovražnimi in provokatorskimi nameni proti Albaniji in albanskemu ljudstvu«. S tem je vlada albanske republike izzvala enodušno grajo in ogorčenost v širokih množicah jugoslovanskega prebivalstva ter si s tem naprtila odgovornost za prelom odnosov med obema državama. Tako si ta vlada izpodkopava zaupanje, ki bi ga morala uživati kot vlada junaškega in poštenega albanskega ljudstva». «Borba» nato poudarja, da bo kljub tem žalitvam s strani albanskih voditeljev bodočnost pokazala, da jugoslovanska ljudstva in njihova vlada nimajo in ne morejo imeti nikakih zahtev — razen da si žele bratskega sodelovanj a na osnovi enakopravnosti bb nopram, drugim državam in drugim narodom. «Takšna je bila in takšna je politika naše vlade in naše partije, politika našega ljudstva. Na teh načelih je osnovana politika Jugoslavije in na ta načela postavlja ona temelje svoje bodočnosti». V zaključku svojega članka poudarja «Borba», da ko gre za škodljive posledice resolucije Informbiroja za odnose med balkanskimi in podonavskimi državami, način postopanja albanskih voditeljev ni osamljen. Resolucija Informbiroja je vzbudila tudi nesporazumljenja med balkanskimi narodi. V Bolgariji so dvignili velik hrup o «preganja-nju bolgarskega duha« v Makedoniji. V Bolgariji so postavili zahteve za otvoritev bolgarskih šol v Makedoniji — kakor v času turških sultanov in v času tajnega prehajanja provokatorskih ko-mitašev v ta del Jugoslavije — medtem ko Bolgarija ne upošteva osnovnih narodnostnih pravic makedonskega prebivalstva v Pi-rinski Makedoniji. To dokazuje pojav velikobolgarskega nacionalizma v Makedoniji. vlsto se dogaja na Madžarskemu, pravi list, «kjer moramo razen znanih napadov proti Jugoslaviji še s trpkostjo ugotoviti, da se je pričelo v zadnjem času v nekaterih madžarskih krogih šepetati o «novih možnostih» glede na neki del Vojvodine, v katerem so madžarski revizionisti še v času Horthgja in pred njim videli svoje privilegije svetega Stefana». uTako daleč je dovedla klevetniška kampanja proti Jugoslaviji», zaključuje «Borba». *S takimi sredstvi si hočejo pomagati razni nacionalistični elementi v sosednih državah z namenom, da bi še naprej vzdrževali kampanjo proti naši državi, proti KPJ in njenemu vodstvu. To je pot, ki vodi k oslabitvi demokratične fronte p korist imperialistov. azione di račcolta di fondi per 1’erezione di un monumento spe-ciale. II Comitato dari pubblica-mentg' il resoconto della rac-colta. 4. Anche quest’anno il Comitato provvide tempestivamente al necessario per la commemorazione. Dietro il suo invito, il Comitato locale di Basovizza, che ogni anno curo la parte tecnica della commemorazione a Basovizza, do-po una riunione preliminare, con-vocd il 21 agosto una riunione di massa per dividersi, come al so-lito, il lavoro. Contemporanea-mente il sottoscritto Comitatci prepar6 il programma della commemorazione, che fu pubblicato nel »Primorski dnevnik« del 24 agosto. 5. Quando i preparativi erand gia in corso, una parte dei rap-presentanti dell’UAIS convoco, mediante la pubblicazione solo nel «Lavoratore» del 21 agosto, una riunione dei rappresentanti delle organizzazioni di massa per il pomeriggio del 24 agosto, alla quale pero non furono invitati — certo di proposito — i rappresentanti del sottoscritto Comitato; nella riunione per6 fecero pro-prio il programma della commemorazione, gia reso pubblico dal Comitato sottoscritto. 6. il 25 agosto, come ogni anno, il Comitato presentd domanda al* le autorita competenti per il per-messo. Detto Comitato non e a conoscenza quando una parte dei rappresentanti dell'UAIS presentd analoga domanda. 7. Giii dalle precisazioni suj esposte si deduce che l’afferpia-zione contenuta nella dichiarazione di una parte dei rappresentanti deirUAIS del 4 settembre i per lo meno non corrisponden-te al vero e calunniatrice, allor-quando afferma che il Comitato, nel presentare la domanda, con-tava sull’appoggio del Govemo militare, che voleva ostacolare 1’iniziativa di una parte dei rappresentanti dell’UAIS e possibil-mente impedire la commemorazione stessa. Di fronte alla por-tata storica del sacrificio di que-sti eroi per il popplo sloveno e per tutti gli antifascisti nonchS per i legami personali dei pro-motori e dei membri del Comitato con essi, le suddette affer-mazioni sono enormi ed offen-sive. 8. In base alla situazione ve-nutasi a creare in seguito alla presentazione di due domande se-parate per la commemorazione e nel desiderio di conservare la so-lennita delle commemorazioni di Basovizza, il Comitato si e ac-cordato con alcuni rappresentanti dell’UAIS in merito al programma ed ai discorsi il lui contenuto non avrebbe dovuto in nessun ca-so toccare 1’attuale dissidio. In base a tale accordo il prof. Oscar Ferlan per il Comitato cittadino deirUAIS ed il comp. dott, Giuseppe Dekleva, quale presidente del sottoscritto Comitato, presen-tarono il giorno 1. settembre domanda comune alle autorita competenti. 9. Constatiamo che l’altra parfe! non si i tenuta all’accordo: a) percho ba pubblicato, alla vigilia della commemorazione, nel «Lavoratore» la sua dichiara-zione tendenziosa e con ci6 gua-stato 1’atmosfera di solennita. b) percbe 1’oratore Blažina; sfrutto il comizio del pomeriggio per un volgare attacco politico. Questi chiarimenti sono neces-šari perchfe i democraticl onestt possano farsi un‘idea esatta della dichiarazione a firma del-1’UAIS, sopra menzionata. Triecte, 7. settembre 1948 II Com tito per la commenid- razione dei mfoyratku v Trst in o njegovi aretaciji ter končno o gostoljubnosti, ki ji jo Je nudil Zavan, ko je bil že njen zaročenec v ječi. Med svojim pripovedovanjem se je Bartolonazzi-jeva srdito zaganjala v Zavana in na vsak način skušala še njega potegniti v umazano špekulacijo. Čudno je, da se ta ženska, tako krčevito oprijela Nidolija, medtem ko je imel on v Trstu drugo dekle. Poleg vsega tega pa je Nidoli Bar-tolonazzijevi sestri snedel 1 milijon 300 tiso* lir, ki si jih je sposodil, toda nikdar več vrnil. s tabletami, ki jih je použil skrivaj, ne da bi opazili njegovi sostanovalci v celici. Ker so ga kmalu popadle slabosti, so poklicali rešilni voz Rdečega križa, ki ga je odpeljal v glavno bolnico. Tam so mu nudili prvo pomoč in ko bo okreval, se bo moral ponovno vrniti v zapore. ROSSETTI. 16: »Smrtni tek», A. L*** G. Russell. SUPERCINEMA. 16: »Povratek iroii Montekrlsta», Barbara Britton, **• Hayword. FENICE. 15: »Plamen zapada*, Yvonn De Carlo, Red Cameron. Film barvah. FILODRAMMATICO. 16: »V Karibskem morju*, M. 0’Harra, P- " reyd. Film v barvah. ALABARDA. 14.30: «Tajna misU3*' Spencer Tracy. IMPERO. 15.15: »Hotel Mocambo*. G‘°' ria De Haven, George Murphž Frank Sinatra. VIALE. 16: »Ljubezen lahko počaka*-G. Raft in S. Sidney. ^ MASSIMO. 16: «Pomorskl robijašh*. "• Bendix in A. Ladd. . GARIBALDI. 16: «Texas», C. Treven W. Holeden, G. Ford. - NOVO CINE. 16: »Tarzan in z*len boginja*, Hermia Brik. KINO OB MORJU. Zaprto. „ SAVONA. 16: »Izginuli rokopis*' n' Russell in R. Montgomery. IDEALE. 16.30: «Cesar in Kleop»“r’ V. Leigh, C. Raina. Film v ban0*"' ODEON. 16: »Sužnja greha*, »e J Lamarr, George Brent. MARCONI. 16: »Kralj požeruhov*, ^ za in Rellys. Komika. ^ AZZURRO. 16: «Skandal v družini*' » Bali, George Brent. RADIO.. 16: »Noč pustolovščin*, Ton Corday in Andrej Brophi. -, ADUA. 15.30: «Arsene Lupin*, Sc*12 les Korwinx, Ella Rains. VITTORIA. 16: »Kri na soncu*, J, gney, S. Sidney. ^ VENEZIA. 16: »Zaprta cesta*, H. ^ gart, S. Sldney. ^ BELVEDERE. 16.30: »Preveč cev*, J. Arthur, Fred Murray in Douglas. STADION. 21: »Zgodilo se bo JUU™^ KINO V LJUDSKEM VRTU. 21: dni življenja*, M. Scott, G. Brent- Priprave za tržaški sejem Priprave za tržaški sejem, gi se bo začel prihodnji teden, se nadaljujejo. Danes pričakujejo, da bodo pripeljali v Trst zložljivo hišo, ki jo bo postavila neka avstrijska tvrdka na dvorišču gradu pri Sv. Justu. Tudi na pomorski postaji postavljajo novo fasado in gradijo reklamni stolp o katerem pravijo, da bo visok 30 m. Danes ob 10.30 bodo v glavni dvorani mestne občine otvorili kongres filatelistov. Ob 11,30 pa bo uradna otvoritev kongresa in filatelistične razstave. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo »Simon Jenko« priredi v četrtek 9. t.m. v društvenih prostorih »Kraljič* pester družabni večer. Sodeluje moški pevski zbor »Ivan Cankar* pod vodstvom tov. Švare. Solistične točke bosta izvajala violinist tov. Kjuder Oskar in tenorist tov. Pečar. Na klavirju bo spremljal 16-letni Cok Karel. Začetek ob 20 uri. Promet v pristanišču V ponedeljek okrog 8. ure je priplul v tržaško luko ameriški parnik «Meridian Victory», ki je pripeljal 5755 ton raznega blaga in 4 potnike. Blago je v tranzitu in ni namenjeno Trstu. Istega dne je odplul angleški parnik »Orduna* prazen v Port Said. Tudi italijanska ladja «Serenissi-ma» je odplula prazna proti Benetkam. Za tržaške so bile do danes samo še obljube Pevsko društvo Ivan Cankar ima nocoj ob 20.30 pevsko vajo. Udeležite se polnoštevilno zaradi bližnega nastopa. Pevski odsek Prosvetnega društva v Rojanu vabi vse pevce na nujni sestanek in izredno pevsko vajo v četrtek 9. t.m. ob 20 uri v krožek Ravbar na Greti. Rajši v smrt kakor v zapor V ponedeljek popoldne je povabila policija 23 letnega Gino Bo-scolo iz Chioggie, ki stanuje v Trstu v ul. Roma 18, da se mora zglasiti na policijskem komisariatu, ker je bil osumljen, da si je neupravičeno prisvojil radio gramofon nekega Marija Ciadrija, vreden okrog 186 tisoč lir. Ko je Boscolo ob 16. ura res prišel na policijo, se je opotekal, kakor da bi bil pijan in komaj je stopil pred policijskega komisarja, se je zgrudil nezavesten po tleh. Takoj so poklicali rešilni voz in zdravnik je našel v Boscolovem žepu štiri napol prazne stekleničice s tabletami Veronala. Takoj so ga odpeljali v glavno bolnico in njegovo stanje je precej resno. Oči-vidno se je Boscolo tako ustrašil policijskega poziva, da si je sklenil vzeti življenje, rajši kakor da bi ga zaprli. Kdaj jim bo zagotovljena zaposlitev? Tihotapski izvoz v Italijo Na devinskem in nabrežinskem bloku je vedno živahen promet z blagom, ki ga razni črnoborzijanci skušajo pretihotapiti v Italijo, kjer so razmere za prehrano slabše in cene posameznemu blagu višje, kot pa na Tržaškem ozemlju. Tako so v soboto na devinskem bloku zaplenili 280 kg testenin, ki jih je izvažal Cingerli Friderik iz Gorice Tudi pri Codan Hermanu iz Trsta so našli 200 ameriških cigaret in mu jih zaplenili. Na nabrežinskem železniškem bloku pa je policija našla pri Ivani Conestato iz Sv. Križa 300 zavojčkov cigaretnih papirčkov in preko 2 kg ameriškega rezanega tobaka. Tudi njo so olajšali za njen tovor in ji poleg tega naložili že globo. ŠOLSTVO SLOVENSKA NIŽJA SREDNJA SOLA V TRSTU Vpisovanje učencev in učenk v slo-vensko nižjo srednjo šolo v Trstu, ulica Lazzaretto vecchio 11, II. nad., bo od 1. do 25. septembra vsako dopoldne od 10 do 12. Vse podrobnosti o vpisovanju so razvidne na oglasni deski v šoli. ■HIIIRADIO Hill 7.29, Otvoritev. 7.30. Koledar. <• Jutranja glasba. 7.45. Napoved č*5' poročila. 11.29. Otvoritev, ll-30' . producirana glasba. 12.00. Sodobna * glija. 12.10. Ruska lahka glasba, j*' Napoved časa - poročila. 13.00. G*3, po želji. 13.45. Chopinove skl*° 14.00. Poročila. 14.15. Dnevni Pre* svetovnega tiska. 14.28. Citanje SP dov. 17.29. Otvoritev. 17.30. Južno-*” riška glasba. 18,00. Mamica Pr‘P^ d uje. 18.15. Iz del Johana Sebasti* Bacha. 18.45. Razni ansambli, j 2ena in njen svet. 19.15. Lahka o* stralna glasba. 19.45. Napoved c®3 poročila. 20.00. Violinski koncert J* Heifetza. 20.30. Samospevi za orkester. 21.00. Mladinska ura. » • Orkester David Rost. 22.00. OP'J glasba. 22.30. Plesna glasba. 23.1"' poved časa - poročila. 23.30. Kaj nudi Jutrišnji spored? 23.35. Poln° glasba. VPISOVANJE NA SLOVENSKO DRŽAVNO UČITELJIŠČE V TRSTU Vpisovanje na Slovenskem državnem učiteljišču v Trstu se prične 1 septembra 1948. in se zaključi 25. septembra. Ta rok bo podaljšan do 30. septembra za tiste, ki bodo delali izpite v jesenskem roku. Vpisovanje se vrši vsak dan v tajništvu Slovenskega učiteljišča, ulica Lazzaretto Vecchio 9-II in sicer dopoldne od 10 do 12. Učenci in učenke, ki se vpišejo v prvi razred, morajo prinesti s seboj sledeče listine: 1. prošnja za vpis na kolkova-nem papirju za 24.— lir. 2. krstni list; 3 zdravniško spričevalo; 4. potrdilo o cepljenih kozah; 5. potrdilo s sliko o istovetnosti učenca; Gol-diferenca znaša 21:10 v korist »Dinama*. Stolpci belgijskih časopisov so bili polni pohval za igro »Dinama«, ki ga smatra tisk za enega najboljših evropskih moštev. List «Le Šport* je pisal po zmagi nad klubom «Gantoise» tole: «Samo 20 minut igre je zadostovalo, da se je občinstvo prepriča- lo, da spada do sedaj neznano nogometno moštvo med najboljša moštva v Evropi«. Posebno poudarja časopis odlično igro levega krila Benka. Spored tekmovanj v odbojki za prvenstvo Trsta Tekme v odbojki za prvenstvo Trsta II kategorije se bodo vršile po sledečem razporedu. Zol-Ilva - Delavska športna zveza v četrtek 9. t. m. ob 19 uri na igrišču Tomažič. Delavska športna zveza - Lonjer v četrtek 9. t. m. ob 19.30 na igrišču Tomažič. Lonjer - Tomažič v četrtek 9. t. m. ob 20 uri na igrišču Tomažič. Elektra . Delavska športna zveza v četrtek 9. t. m. ob 20.30 na igrišču Tomažič. Lonjer - Barkovlje v petek 10. t. m. ob 19 uri na igrišču v Barkovljah. Barkovlje - Zol-Ilva v petek 10. t. m. ob 19.30 na igrišču v Barkovljah. Skorklja -Lonjer v petek 10 t. m. ob 20 uri na igrišču v Barkovljah. Odg. urednik STANISLAV REt' Tiska Tržaški tiskarski zavod Razpadajoče truplo v stanovanju Ko se je družina Golob, ki stanuje v ul. Pratello št. 5, po šestih dneh odsotnosti vrnila v ponedeljek zvečer na svoj dom, so našli tam vse tiho in mirno, čeprav so pustili v stanovanju ob svojem odhodu starega očeta, 60-letnega Avgusta Goloba. Nič dobrega sluteč so pogledali v njegovo sobo, kjer so ga našli zleknjenega na postelji mrtvega in je bilo njegovo truplo že v razpadajočem stanju. Takoj so poklicali civilno policijo in malo za njo je prišel tudi rešilni voz RK. Zdravnik je pregledal mrtveca in ugotovil, da tu ne gre za kakšen zločin ali uboj, in da je starčka zadela srčna kap verjetno v noči od petka na soboto preteklega tedna. Včaraj zjutraj ob 2,15 so odpeljali truplo v mrtvašnico glavne bolnice za sodni pregled. OBMORSKO KOPALIŠČE' Sv. NIKOLAJ je dodanih sedem slik, ki predstavljajo inscenacijo in nastopajoče osebe, ter opombe in navodila režiserjem in igralcem. Bratko Kreft: „Krealure" Kot 14. zvezek svoje knjižnice Slovenskega gledališča, ki jo urejuje Bogomil Fatur, je pred kratkim izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani Bratka Krefta komedijo v treh dejanjih: »Kreature*. To delo ni povsem novo, ampak je bilo napisano v razdobju šesto-januarske diktature in uprizorjeno na slovenskih odrih pod imenom »Malomeščani«. Cenzura je precej posegla v njegovo borbeno vsebino. Tisti krogi, ki so v »Malo-meščanihs videli kritiko samih sebe in svojega dela, so dosegli, da so delo odstavili z repertoarja v Jugoslaviji. Pač pa so delo še naprej uprizarjali v tujini in posebno velik uspeh je doživelo leta 1937 v Pragi. Komedija biča malomeščansko gospodo, ki je vohunila in predstavlja razmere v teh krogih v času pred prvo svetovno vojno. Po svoji idejni in moralni strani predstavlja široko in še danes pomembno kritiko meščanske družbe in njenih najbolj izrazitih tipov. Knjižica obsega 126 strani, od katerih je 110 strani teksta. V igri nastopajo tri ženske in 6 moških o-seb. »Kreature* se lahko uprizorijo tudi na manjših odrih. Ob koncu OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU, (legal08 ura) 8.30, 9.45, 10.49, 11.45, 13.30, 14.15. ODHODI IZ SV. NIKOLAJA V TRST (legalna ura): lO-3®' 12.15, 17.45, 18.30, po potrebi 20.00, 20.45 Vozijo parniki »Itala*, »Vettor Pisani*, »Trieste*, motorn* jadrnica «Levante». Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopaliJi* in vožnja nazaj) ob NEDELJAH IN PRAZNIKIH za odrad« 180 — Ur, za otroke od ? do 10 let 120 — lir URNIK OB DELAVNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU (legal08 ura): 10.30, 11.15, 14.00, 14.45. Vozijo motorna jadrnica »Levante«, parnik »Vettor Pisan1*' Povratek s parnikom »Itala*. ODHODI IZ SV. NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 12.3S, 16.00. 19.45. Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališl^ in vožnja nazaj): z motorno jadrnico »Levante« 160.—, ln0^ lir, s parnikom 180.—, 120.— Ur Balkansko-srednjeevropski šampiona! v odbojki SOFIJA, 7. —Včeraj popoldne se je pričel tukaj balkansko-srednjeevropski šampionat v odbojki. Tekmovanje je otvoril s krajšim govorom generalni poročnik Vladimir StojČev. Včeraj so bile id-igiant naslednje tekme: Jugoslavija — Trst (moški) 3:0, 15:4, 15:7, 15:4; Poljska — Bolgarija (ženske) 2:1, 3:15, 15:2, 15:5; Poljska — Bolgarija (moški) 3:2, 10:15, 15:12, 12:15, 17:14. Moška ekipa Jugoslavije je z lahkoto premagala moštvo Trsta, ne da bi zaigrala tako, kakor bi lahko. Aragon: „Dve črlici" Pn Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani je pred kratkim izšel 18. zvezek zbirke Mala knjižnica. V tem zvezu smo dobili v prevodu Janeza Gradišnika dve črtici francoskega pisatelja in novinarja Louisa Aragona in sicer sSmrčeki> in »Dobri sosedje«. Snov obeh črtic je povzeta iz odporniškega gibanja pod nemško okupacijo in uišijsko vlado v Franciji. V Franciji sta izšli v zbirki »Sužnost in veličina Francozov» in si pisec takoj pridobi čitatelja s svojo vedrino in mikavnim pripovedovanjem. Aragon je znan francoski levičarski pisatelj, ki pridno piše tudi v levičarskem časopisju. Po smrti pisatelja Jeana Richarda Blocha je prevzel tudi vodstvo pariškega dnevnika »Ce soir». Njegovo prvo delo je bila pesniška zbirka «Ogenj radosti», ki jo je izdal l. 1920. Njegova sta tudi roman »Bazelski zvonovi* in «Boljši predeli» ter še mnogo drugih knjig. Ta zvezek ima okrog 45 strani m stane broširan 10 din. Opozorilo telovadcem Vsi telovadci in telovadke, ki so se že prijavili lin vpisali za telovadni nastop v Bologni, naj se danes 8. septembra zglase na sedežih ZAM-a in ZDTV, kjer bodo dobili natančnejša pojasnila. Skupni trening se bo začel v sredo 8. t.m. v Ankaranu. Vsak prijavljenec bo moral prinesti s seboj odejo, porcijo, žlico, vilice In druge nujne potrebščine. Motorna jadrnica IZ KOPRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: vsake dve nrl. Ob praznikih avtobusna vožnja: PORTOROŽ-KOPER - SV, NIKOLAJ in obratno. CE BO POTREBNO, BO PROMET S PARNIKI NEPRETRGAN NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugollr; FLRJ: 55, 165, 330, Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevnik*. Trst 11-5374; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 1 I MATERIALE DELLA CONFERENZA DEL PARTITO ima declsiua contre l trazlonisli. ipportnnisii e MM RELAZIONE POLITICA DEL COMP. BABIČ ■k difficile trovare nella storia del movimento operaio triestino Una situazione piu difficile di QU*lla attuale, verificatasi in se-guito alla pubblicazione della ri-»oluzione dell’U.1. Questa situazione d tanto piu difficile in Quanto il movimento operaio ed il complesso di quello democra-co di Trieste si trovano in una condizione che esige la massima unita e combattivita da opporre j forze deirimperialismo in-ernazionale e della reazione lokale asservita a quello, i quall Jsercitano attualmente la piu midabile Pressione sul movi-*nento operaio che questo ricordi. rottura dell’unita del Partito * di tutto il nostro movimento emocratico e una conseguenza Pratica della pubblicazione della r‘soluzionc dell’U.1. Gli opportu-nisti ed i liquidatori di ogni movimento rivoluzionario conse-SUente, i dichiarati elementi an-■Partito sono emersi violente-mente alla superficie. Sotto la ®aschera delTInternazionalismo * della fedelta all'Unione Sovie->ca e al Partito bolscevico hanno dato via libera ad un’attivlta “Uttrice ai danni del movimento operaio di Trieste. L’impe- * alismo internazionale e la realne locale sfruttano abilmente <3Uesta situazione. Mancando la resiatenza della classe operaia, *ssl approfittano di una tale situazione e infligono al movimento i colpi piu tremendi, quali ■no a ieri non s’erano azzardati, •Jalgrado 1’asprezza della lotta. U movimento rivoluzionario del Proletariato triestino si trova La Risoluzione dell’Ufficio In-,°rmazioni e giunta per tutti noi “'aspettata, con questa differen-to C^e essa rappresenta-Per certa gente un documento cui essa si e disgraziatamente rvita per iniziare un’azione de-_ per realizzare aspirazlonl ascoste per lungo tempo. Queste Pirazioni erano chiaramente in °ntrasto con la nostra lotta ri-. zionaria e conseguente con- o 1’imperialismo ed i suoi ser-an v l°cali. Esse contrastavano . e con la posizione assunta #i confronti della questione trie-»a dopo la guerra. A tutti d °. , c^e nel nostro Partito sono sistite sempre, in merito a tali jlUestioni, due tendenze. La Pri-^ ■ sosteneva la linea della lotta onseguente e rivoluzionaria fon-lfhf su"e tradizioni della lotta di * berazione nazionale contro il ^ascismo. Nella questione di Trie-e e della Regione Giulia essa so-eneva la soluzione di questa Westione e dell'appartenenza ®rritoriale di queste zone nello Pirito dei rafforzamento della j',°'U2i°ne e delle conquiste del-lotta di liberazione nazionale. Mpressione concreta di questa ndenza l’ha trovata nella lotta Per 1’unione di Trieste e della La8i°ne Giulla alla Jugoslavia. , °*ta di liberazione nazionale, eh ,goslavla ha comportato an-n e j® rivoluzione sociale. L’unio-di queste zone alla Jugosla-soH avrel3be quindi significato „ an^° la conservazione delle cial^U'S*e rivoluzione, spe- ch men*e Ruando si tenga conto laK * questa rivoluzione ha col-j.orato anche il popolo della V®61one Giulia e dl Trieste as-c *7e a quelli della Jugoslavia, Sa ieguer>d° inflne, a prezzo di vittBUe e di Srandiosi sacriflci la *ulla reazione e sul fa-nJ°- E’ chiaro che 11 nostro a lotta condotta sulla base rion'11'65^ hnea rivoluzionaria, tunisr* f0S8e posto Per SU oppor-clalri ' paro'ai. gli elementi »o-jjj; . eni°cratici c dichiarati ne-c0n»- el Partito. che tentavano pu lnuaniente di smussare la PartH r*Voluzionaria del nostro deli’ ° Eer P°rtarlo sulla via jr,.ni°Pp0rtunismo e del parla-l0u aristtl° borghese. Una simile t>nt Poteva essere condotta sol-*Uoi° nostro Partito. che I *o iiq}'acili son° passati attraver-Zion oco della lotta di libera-*6n,e nazionale. combattendo tro 3 ComPromessi di sorta con-Partit nem'c' del popolo, da un rjKe .*? quadri temprati, di dl-da * ,de"e masse popolarl che com>Me» erano onorati della piu aVe ® fiducia proprio per ^izion *a massima de- Pron f a*'a causa del popolo, memi 0 pcr tal> raglonl 8» ele- mocra(,°PPOvluniil1 e ®ociai-de-crea a n°n hanno potuto nostr ' pn terren0 favorevole nel attiviti onde BVO'sere una EUanahiidisgregatrice' E' innop‘ noft “ n che *lUMtn Unea del l(n partito rappresentava la iuem rlvoluzi°naria piu conse- *ion»i*i npll° sP*rito deirinterna. ne ,, IJ10- La lotta per 1’unio- Gimj1 e della Regione B)-vettero perd far buon viso a cat-tivo giuoco ed inviare alcuni te-legramml augurali al delegato sovietico presso il Consiglio di Sicurezza. In tale occasione non fecero perd ipocritamente cenno alla Jugoslavia che quella que- stione aveva portato davantl al Consiglio di Sicurezza. Per quanto riguarda la nostra linea di Partito segui-ta fin qui, essi die-dero inizio immediatamente in tutte le organizzazioni, ad una campagna secondo la quale tutta la nostra linea politica segui-ta in qui era stata sbagliata e che percid si doveva modificarla integralmente. Che cosa si na-scondeva dietro a tutto cio? Nul-l’altro se non la condanna di tutta la linea politica del nostro Partito seguita fin qui, anche della lotta per l’unione alla Jugoslavia, nonchd della lotta eroica del nostro popolo contro lo imperialismo e la reazione locale. Essi volevano presentare la nostra lotta passata come un’avven-tura, come una lotta nella qua-le si creavano di proposito le vit-time perchd come obbiettlvi erano poste richieste che non pote-vano essere realizzate. Tutta que-sta campagna ha avuto chiaramente lo scopo dl liquidare ogni linea rivoluzionaria del movimento democratico triestino e condurlo su posizioni apertamente opportuniste e liquidatrici. Essi vollero cancellare nella memo-ria del nostro popolo ogni segno Vidali ed i suoi sono effettivamente molto «tattici». Nella loro foga prendono qualche canto-nata manifestando troppo apertamente i loro pensieri. Renden-dosi poi conto che le masse po-trebbero venire a conoscenza del loro fini occulti che nulla hanno a che vedere con gli interessi di quelle, si barricano ipocritamente con dichiarazioni e frasi formah, stando alle quali essi non avrebbero pensato in quella maniera, ma altrimentl. La cosa non pud stare neppure in termini diversi trattandosi di gente che non si propone sco-pi onesti e che persegue una dop-pla politica. Una per i dirigenti e un’altra per le masse. A tale riguardo devono stare perd molto attenti perchd le masse non riescano a conoscere 1 loro veri scopi. I liquidatorl del movimento rivoluzionario non possono comportarsi čHversamente. Vidali ed 1 suoi «attlvisti» sl sono lanciati nella maniera piti delittuosa contro 1’unita di tutto 11 movimento1 democratico con lo scopo di romperla con 11 passato a costo anche della liqul-dazione completa delle nostre organizzazioni. Le direttive che Vidali ha avuto a Roma e che gli impongono dl portare ad ogni costo 11 nostro Partito sulle posizio ni italiane, anche a costo di spezzare 1'unita del nostro Partito e di tutto il movimento democratico, ed anche le altre organizzazioni democratiche, (le informazioni che abbiamo ci dicono che 'non tutti gli elementi della direzione del PCI sono d’accordo in cid egli le applica conseguentemente. Dapprima ha comin-ciato una decisa azione liquida-trice nel Partito. Per questa azione egli ha raccolto attorno a sd i piu svariati elementi opportunisti e nazionalisti, e perfino gente che d nemica dichlarata di classe. Egli ha organizzato nel Partito un vero terrorismo liqui-datore e servendosi delle masse ingannate ha cominciato ad espel-lere dalla Irazione che in tale maniera aveva creato, tutti 1 com-battenii onesti ed i rivoluziona-ri conseguentl, tutti gli elementi fedeli ai Partito che non erano d'accordo con la sua politica 11-quidairice, con la scusa che erano trotziski, nazionalisti e tra-ditori. Partendo dalla cosidetta lotta di principio, proclamata ln un primo tempo cosi solenne-mente, egli d scivolato in una vile campagna di calunnle per-sonali, di attaccni lisici a onesti e fedeli membri di Partiio. Egli d giunto ad una pura e sem-plice azione squadrista seguendo 1’esempio della sistema fascista ed ha introdotto nelle sue file quel pessimo regime di terrorismo turco rinfacciato al PCJ. Delitti simili non li abbiamo ancora ri-scontrato nella storia del movimento operaio. Da una parte si proclama la liberta della discus-sione, della democrazia e di non so che cosa d’altra parte invece si dž. ai propri aderenti la diret-tlva secondo cui non si deve di-scutere altro fuorchd di cio che egli stabilisce. Se poi qualcuno ha 11 coraggio di dire qualcosa allora bisogna buttarlo sempli-cemente fuori dalla sala o addi-rittura usargli violenze fisiche. Questi sono 1 cosidetti metodi de-mocratici degli aderenti di Vida- li, metodi che dovrebbero condurre ai risanamento del nostro Partito. Cid perd non d sufficiente. Non basta rompere l’unita del nostro Partito, d necessario, per realizzare 1 piani di Vidali, rompere l’unita delle nostre organizzazioni democratiche. Oggi si proclama solennemente che il dissidio verificatosi nel Partito non verra portato nelle organizzazioni di massa. Nello stesso tempo si fanno gia i piani per trasportare questa azione liqui-datrice anche nelle altre organizzazioni democratiche. Gia nel giorno successivo a questa dichiarazlone si dava Inizio con gli tfssl metodi all’azlone llquldatri- del passato, tanto inviso a Vidali ed ai suoi e creare con cid condizioni favorevoli perchd in un determinato momento, quando sl porra nuovamente (come si prevede) la questione deirannessione dl Trieste airitalia, non vi esistesse nessuna forza che pos-sa concretamente e decisamente combattere cid. Soltanto quando noi si ebbe richiamato l’attenzio-ne del nostro popolo su questo aspetto deirazione di Vidali, spie-gando con quall scopl si cerca dl condannare tutta la passata lotta eroica del nostro Partito e del movimento democratico dl Trieste, essi paventando le mas. se che non sono d’accordo con cid, si ritirarono nuovamente e gridarono al quattro venti, ipocritamente, che tutta la nostra lotta era stata giusta, ovvero che tale lo era stata la passata linea politica del Partito, mentre Invece la sua tattlca era sbagliata. Del resto essi non hanno il coraggio di chiarire con dimo-strazloni in che cosa consistano questi errori di tattica. E’ noto perd 11 fatto che sotto la parola d’ordlne della tattica errata si sottointenda la Unea politica non potendovl essere una differenza sostanziale fra le due. ce nel quadro dell’UAIS. Con le stesse parole d’ordine della lotta di principio, della necessita di prendere una posizione di principio nella questlone della Risoluzione dell’U.1., sl comincia ad espellere dairUAIS tutti coloro che non sono d’accordo e che sostengono il punto di vista che il dissidio, seppur verificatosi nel Partito, non venga tra-sportato nelle organizzazioni dl massa perchd cid conduce alla liquidazione del’unita dell’orga-nizzazione nonchd della fratellanza italo-slava. In nessun luogo 1’organlzzazioni di massa non si sono dlchiarate a tale riguardo ma Vidali ed i suoi non si accon-tano di cid. Come nel Partito e6si intendono affermare anche qul la loro linea llquidatrice. Sl d giunti cosl alla liquidazione delle organizzazioni di massa, una dietro 1‘altra. Da queste vengo-no espulsi tutti coloro che non sono d’accordo con la politica di Vidali. La stessa linea che era stata introdotta nel Partito, vale anche per le organizzazioni di massa. Sl tratta ciod di liqui-dare la linea rivoluzionaria che abbiamo avuto fin qui ln queste organizzazioni e condurre queste sulle posizioni delle proteste e delle risoluzioni di carta, lonta-no dalla mobilitazione concreta delle masse nella lotta concreta quotidiana contro 1’imperialismo. Si tenta di giustificare questa azione dicendo fra 1’altro che 11 Partito si diluiva in queste organizzazioni, vi si nascondeva, na-scondendo con cid il suo program-ma. Si vorrebbe dimostrare sulla base di una non sl sa quale posizione di principio che d necessario un altro atteggiamento del Partito nei confronti delle organizzazioni di massa, il quale garantisce per cosi dire al Partito la sua autonomia, quasi come che esso sarebbe stato lino ad ora soltanto un’appendice di que-ste organizzazioni. L’assurdo di questa posizione d evidente. Tutti sanno che 11 Partito aveva in queste organizzazioni un ruolo dirigente e che attraverso queste organizzazioni esso creava l’unl-ta rivoluzionaria delle masse nella lotta quotidiana per i loro interessi, senza mai dimenticare la sua meta inale. Con una tale politica si vuole liquidare effettivamente l’essenza rivoluzionaria di queste organizzazioni e creare le condizioni per la formazione di un Partito di massa affet-to di parlamentarismo e ridurre le altre organizzazioni a pure e semplici riserve elettorali del Partito di cui servlrsi nelle manovre della politica parlamentare. In cid sta la sostanza dell’atteggia-mento del Partito nei confronti delle organizzazioni di massa, come vengono posti da Vidali e dai suoi accoliti. Quest’essenza quindi non ha altro significato fuorchd quello di liquidare il ruo- lo rivoluzionario di queste organizzazioni dl massa nella mobilitazione delle masse piti larghe della popolazione in lotta quoti-diana contro 1’imperialismo e la reazione locale. Sulla stessa linea vogliono li-quidare anche l’unita rivoluzionaria della popolazione slovena nel quadro dell’Osvobodilna fronta, da quando hanno cominciato con l’aiuto di alcuni aderenti sloveni di Vidali creare una nuova organizzazione dell’OF, liquidan-do con cid l’unita rivoluzionaria del popolo sloveno del Territorio di Trieste nel quadro dell’OF. Nei limiti di questa analisi sa-ra forse necessario toecare in particolar .modo il movimento sindacale. Ugualmente, come nelle altre organizzazioni, la linea liquidatrice viene trasportata anche nei sindacati. Si parla che nel passato ci sono stati troppl scioperi, che abbiamo scioperato per una qualsiasi idiozia, che cl sono stati troppi scioperi politici, che abbiamo messo i ilndacatl (oonttnuavione In quw4a putg.) Per una Lotta coitseguentemente rivoluzionaria Passaggio sulla linea delfannessione airitalia Violenta campagna contro la Jugoslavia Cosa si nasconde dietro la linea „shagliata“ Relazione polilica del comp. Babič ZAPADNI BERLIN Ognjišče vojnega hujskanja (continuazione dalla terza pag.) nel pericolo di essere sciolti ecc. Cio signiiica semplicemente spu-tare sulla lotta eroica condotta dal proletariato triestino attra-verso la sua organizzazione sin-dacale classista, sputare su quella lotta cui spetta il merito esclusi-vo di aver dato la possibilita al proletariato triestino di difendere le sue posizioni dagli attacchi del-la reazione. Non e un caso che subito dopo questi avvenimenti la reazione sia passata all’attac-co, abbia sciolto i comitati di fabbrica, arrestato e licenziato i suoi membri. Per merito della linea di Vidali il proletariato triestino non ha neppure battuto il ciglio per difendere, con l’aiuto della sua organizzazione sindaca-le classista i suoi interessi e le sue posizioni. Esso si e limitato ad una protesta simbolica al Con-siglio di Sicurezza, cui chiede di fare da mediatore a pro della classe operaia. Questo e un tradi-mento puro e semplice della lotta di classe. Questa 6 mama liquida-trice della peggior specie. II proletariato triestino pud essere oggi grato a Vidali di trovarsi alla merce dei colpi vibrati dalla reazione, senza esser capace di di-fendersi come l’ha fatto fino a leri quando la reazione non ave-va il coraggio di intraprendere misure cosl radicali nei confronti dei sindacati. Con tali preparativi Vidali ha organizzato il suo congresso fra-zionista. A questo congresso non ha potuto naturalmente prendere parte nessuno che non fosse al 100% d’accordo con la linea di Vidali. Quel che si rlmprovera al Comitato Centrale del PCJ di aver organizzatq ciofe il congresso con l’aiuto del terrorismo e con la scelta esclusiva dei delegati fedeli alla linea del CC, il ohe e una vile menzogna, cid l’ha fatto Vidali quando si stavano eleggendo i delegati per il suo congresso. Accanto a cio, nelle cosidette riunioni dove venlvano eletti i delegati, era presente la minoranza dei membri del Par-tito, in quanto sono stati preci-samente questi metodi Iiquidatori che in gran misura hanno passi-vizzato i nostri membri. Gia que-sto fatto ci dice che il congresso di Vidali rappresenta effettiva-mente la minoranza dei membri e ne risulta cosl sottolineato il suo carattere frazionista. Al congresso non hanno prešo inoltre parte i delegati della zona B, ec-cezione fatta di un paio di segua-ci di Vidali, i quali non erano stati eletti in alcuna parte. I membri di Partito della zona B non potevano prendere parte ad un simile congresso ,perche que-sto comportava il sanzionamento di tutta la vile campagna di ca-lunnie relativamente a un non si sa quale terrore nella zona B, in quella zona dove vi esiste il potere popolare. In cid si seguiva la linea della campagna della reazione triestina, come questa la conduce gia da tre anni nei confronti della zona B. Questa e la dimostrazione migliore per Vidali che i membri di Partito della zona B non vogliono avere niente in comune con coloro che sulla linea del CLN istriano in-sozzano gli sforzi della popolazione istriana che costruisce il potere popolare ed un suo avve-nire economico migliore. 1£ di ene cosa si e parlato fi-nalmente in questo congresso? Abbiamo pensato che su tutte le questioni elencate gi& prima, sa-rebbe stata tracciata una linea ideologica e data alle masse una chiara e concreta prospettiva della lotta futura, seppure sulla linea concepita da Vidali. Nulla di tutto cid. Mai abbiamo visto un congresso ideologicamente cosl povero. Nella sua relazione orga-nizzativa e politica, Vidali non ha fatto altro che ripetere allar-gandole, le vecchle accuse, contro la Jugoslavia, come esse erano state riportgte dalla risoluzione dell’UI. Egli non ha cercato di analizzarle concretamente in qualsiasi maniera. Contempora-neamente proclamava a parole la fedelta al Partito bolscevico, al-1’Unione Sovietica ed a Stalin, Ha chiacchierato inoltre dell’uni-ta internazionale che sarebbe stata spezzata dalla Jugoslavia, ha parlato dell’antisovietismo del Partito jugoslavo e dei suoi agenti nel nostro Partito, consacrando a tale riguardo la parte princi-pale della sua relazione a bas-sissimi e vili attacchi a singoli membri della direzione del nostro Partito, unitamente a calunnie, menzogne, insinuazioni, pur di insozzare agli occhi delle masse i combattenti conseguenti contro 1’imperialismo. II marxismo-leni-nismo diviene nella bocca di Vidali ima semplice frase di cui egli si serve per manovrare, lo adatta alle accuse che egli pro-nuncia sul conto dei migliori membri di Fartito che non con-cordano con la sua linea liquida-trice. Accusando gli altri di na-zionalismo egli cerca effettiva-mente di nascondere il suo na-zionalismo, il quale pero in fon-do in fondo traspare quando ol-tre ad altro piagnucola che fino a ieri abbiamo troppo lodato il PCJ e troppo poco quello italia-no. E’ giunto fino al punto di ac-cusarci di essere noi gli agenti deli’imperialismo anglo-americano per nascondere con questa accu-sa la sua agenzia americana. Par-lare della critica e dell’autocri-tica senza che vi siano argomenti concreti. e privo di senso. In quanto poi Vidali si 6 lasciato andare ad argomentazioni su una democrazia nel Partito, sull’auto-iniziativa, sui metodi del despo-tismo turco che fino a ieri avreb-bero regnato nel Partito ecc., tutto cid contrasto nettamente con quel che egli effettivamente fa. Peggiore terrorismo e dispo-tismo turco, antidemocraticitži co- me essa si esprime nel modo di procedere di Vidali, non e dato di trovare altrove. Lo stesso congresso 6 stato organizzato secon-do i metodi del peggiore terrorismo turco. Tutte le sue parole sulla critica e sull’autocritica sono percio delle semplici frasi. Tutta la relazione che avrebbe dovuto trattare le questioni sulla base di una certa posizione di principio, casca invece molto in basso sul piano della calunnia senza principio, della deforma-zione dei fatti, delle insinuazioni, delle menzogne. Tale £ in effetti la relazione di Vidali il quale do-vrebbe essere 1’ideologo di questo nuovo parttto frazionista. Possiamo percio immaginarsi quale ha potuto essere la discussione che non ha raggiunto nemmeno que-sto «livello di Vidali«. La mozio-ne conclusiva del congresso si trova sulla stessa via, ma essa mette a nudo perd certe cose. Dalla mozione traspare chiara la tendenza di abbandonare la strut-tura organizzativa del Partito di quadri e passare al Partito di massa parlamentare. Per il Partito di Vidali e sufficiente di ac-cettare il suo programma per di-ventarne membri. Nei riguardi delle organizzazioni di massa si esprime effettivamente quella posizione di Vidali che gi& abbiamo chiarito in precedenza. Le organizzazioni di massa divengono ciož la riserva elettorale del Partito. Si straparla del socialismo e deirinternazionalismo ma si ab-bandona la lotta concreta per la sua realizzazione. Si continua a parlare di uno spirito internazio-nalista degli operai triestini, ma non si tracciano prospettive con-crete per la lotta quotidiana in difesa degli interessi immediati delle masse operaie nello spirito di questo internazionalismo. Si parla di unita dell’UAIS, della fratellanza italo-slava, non si chiarisce pero come quest’unita verra conservata, laddove dal-l’altra parte essa stessa viene spezzata, come anche viene spez-zata nel quadro dell'Osvobodilna Fronta con la creazione di una nuova organizzazione. Nulla di concreto non vi si trova. Tutto d detto invero in bella forma, ma dopo aver letto rimani la dove eri e riconosci che queste sono frasi vuote, che contengono nu-merosissime contraddizioni. Tale e stato il cosidetto congresso di Vidali, il congresso delle chiac-chiere altisonanti, della lotta sen- | In una tale situazione, compa-gni, si riunisce la conferenza odierna. Potremo parlare ancora molto di piu su cid che fa Vidali ed il suo gruppo frazionista e che chia ramen te dimostra il carattere controrivolu^ionario, naziona-lista e disgregatore di questo gruppo. Contro di esso e necessa-ria la lotta piu aspra. Una tale analisi penso sia stata necessa-rio oggi, per lo meno nelle sue linee essenziali di principio, in quanto di cid si e gia seritto e parlato molto. Ora si pone davan-ti a noi la questione quale deve essere la nostra linea sia In rap-porto alla risoluzione dell’UI, sia nei confronti della lotta concreta nel Territorio di Trieste. Ognuno certamente si e posta in questo momento la questione quale deve essere la nostra linea nei confronti della risoluzione dell’U.. Se da principio abbiamo soste-nuto il punto di vista che in ta- li questioni non ci si doveva pro-nunciare nfe pro n 6 contro, cio 6 avvenuto non perche non aves-simo una proprlo posizione, ma perch6 assumendo in quel momento una qualsiasi posizione si sarebbe giuoti a quelle conse-guenze che prevedevamo e dove di fatto siamo arrivati. Noi ri* tenevamo infatti che la risoluzione dell’Ul non pud costltuire la questione fondamentale della lotta politica quotidiana. Vole-vamo evitare di giungere a ci6 per conservare l’-unita del nostro movimento rivolUzionario e con-tinuare la nostra lotta sulla linea tracciata dal Congresso costituti-vo del PC del TLT, l’unica giu-sta e possibile nelle nostre con-dlzioni. Una tale posizione non e perd piu possibile perchž essa non risponde ormai alla situazione attuale. Noi sosteniamo le posizioni della verita. II marxi-smo non 6 un dogma, noi non possiamo accettare come verita alcuna cosa se di essa non siamo convinti. specialmente poi quan-do constatiamo che aleune affer-mazioni assolutamente non ri-spondono al vero. La risoluzio-ne deirU.I. non esprime le vera situazione nel PCJ ed in tutto quel Paese. Non possiamo percid essere d’accordo con la risoluzione quantunque essa sia stata formulata dal massimo organi-smo. Ci accuseranno di essere I dei ribelll, elementi antisovietici, trotzkisti. traditori, nacionalisti ecc., di tutto rio che gii del re-sto ci ineriminano ogni giorno. E’ vero, sempri ci ribelleremo a cid che non £ vero c sempre combatteremo per la verita. Ci accusano di essere contro l’Unio-ne Sovietica quando proprio noi abbiamo dimostrato con il san-gue la nostra dedizione ad essa nei periodi piu difficili, mentre molti di quelli che oggi levano la Iofo voce contro di noi, si na-scondevano nei bugigattoH e st disinteressavano dell'apPello dl Stalin che ci chiamava alla lotta senza compromessi contro il fa-scismo. Se difendere la verita si-gnifica trotzkismo, ailora il mar-xismo non 6 piu marxismo. Noi conosciamo la situazione nella Jugoslavia perchč per questa Jugoslavia abbiamo combattuto za principi e delle contraddizioni, il peggiore che si sia avuto da quando a Trieste esiste il movimento operaio. Cio del resto e negli scopi di Vidali: nulla di concreto, tutto compreso in dichiara-zioni, perche la lotta concreta per la difesa del Trattato di Pace, per la democratizzazione della nostra vita pubblica, per migliori condizioni economiche della nostra popolazione, la ricerca del modo come mobilitare le masse piu larghe sulla base di queste questioni concrete ecc., tutto cio per Vidali non e necessario per-chž contrasta con i suoi scopi nascosti, tendenti a portare Trieste in braccio alHtalia di De Ga-speri. E se infine diamo uno sguardo al neoeletto CC di Vidali, scorgiamo in esso la perso-nificazione della sua linea, di una linea che non e propria a un partito comunista rivoluziona-rio. Nel CC di Vidali siedono gli opportunisti di tutti i colori, in ' genere elementi che in maggio-ranza non hanno provato la lotta di liberazione nazionale, elementi che fino all’ultimo giorno si sono nascosti nelle loro case ri-fiutando qualsiasi collaborazione quando si invitava ad un'attivita illegale, elementi che non si sono mai trovati sulla linea del Partito, ma sempre in opposjzione, elementi che erano abituati a chiacchierare per delle ore senza riuscir a dire qualcosa di sostan-ziale ed infine elementi come Enrico Malalan che fino a poco fa aveva mantenuto le migliori relazioni con Cok, che egli considerava come un uomo a pošto (a noi rimproverano poi di esserci trovati sulla linea di Vesel e di Agneletto) un uomo che immediatamente dopo la pub-blicazione della risoluzione del-l’UI aveva dichiarato di preferire la vista dei carabinieri a quella dei «drusi», ed infine alla testa di tutto cio l’agente americano Vidali. Veramente fatte aleune eccezioni di persone forse in buona fede, Vidali non ha potuto scegliersi una compagnia migliore, degna di lui e della sua cri-minale azione politica. Non e poi strano se gli inglesi invitano i rappresentanti d<_l Fronte d’Indi-pendenza a mettersi a fianco di Vidali ed appoggiare cosi la sua posizione. (Non sappiamo perd che cosa i rappresentanti del Fronte dell’indipendenza ab-biano risposto a questa richiesta degli inglesi?). ed ogni giorno viviamo nelle sue vicinanze piu immediate. Siamo convinti fermamente che la Jugoslavia marcia oggi rapidamen-te verso il socialismo guidata dall’attuale direzione del PCJ, che essa non potra finire mai nel campo imperialista (come i suoi critici desiderebbero forse per giustificare le loro posizioni). Essa rappresenta invece e rap-presentera per l’Unione Sovietica l’appoggio piu formidabile nella lotta contro 1’imperialismo, come lo dimostra quotidianamente la sua politica interna ed estera (processi degli ustascia, dei cet-nici, dei belogardisti e degli spioni anglo-americani, la Conferenza danubiana, 1’azione comune con 1’Unione Sovietica davan-ti al Consiglio dl Sicurezza nella questione di Trieste ecc.). Ancor meno poi possiamo credere alla affermazione che la Jugoslavia conduce una politica antisovieti-ca e che essa respinge l’aiuto di questa e degli altri paesi a democrazia popolare nella costitu-zione del socialismo. La Jugoslavia non ha spezzato l’uniti del fronte socialista come vorrebbe-ro dimostrarlo i suoi critici perche semplicemente non pud fare cid, perche non e possibile eli-minarla semplicemente da que-sto fronte per mezzo di una qual-siasi affermazione. La logica sto-rico politica non lo permette perchfe la Jugoslavia sta tanto all’interno quanto all’esterno sal-damente sulle posizioni del socialismo. Qualcuno forse si chie-dera del perche di tutte queste accuse e di tutta questa campagna contro la Jugoslavia e cosa si nasconde in definitiva dietro a tutto cid? In questo momento ci interessa che cosa & vero e che cosa non lo e, non gia quel che dietro a tutto cid si nasconde. Cid verra dimostrato dagli avvenimenti e questi daranno ra-gione a chi ha difeso la verita. In nessun modo possiamo essere d’accordo con la campagna senza principi di calunnie e di menzogne, come questa viene condotta da certi stati e pure da noi contro la Jugoslavia, dove sotto la parola d’ordine della critica di principio sl terrorizza e perse-guita le minoranze jugoslave nei Paesi a democrazia popolare ser-vendosi dei metodi peggiori del dispotismo turco, perche esse non sono d'accordo con una politica di attacchi infondati contro la Jugoslavia. Siamo convinti che verrži il giorno in cui la Jugoslavia dimostrera di essere sulla via giusta e saranno svergognati tutti coloro che oggi levano la loro voce contro di essa. Vorremmo percid domandare a Bolčina ed a tijttl coloro che la ppnsano come lui, a quel Bolčina che al Congresso di Vidali ci poneva la do-manda dove andremo quando šari spezzata la dittatura dell’at-tuale CC del PCJ: Dove andran-no essi quando la veritfc intorno alla Jugoslavia avra vinto. E siamo convinti che dovra vincere. II nostro compito concreto con-siste In tale questione nel segui-re attentamente lo sviluppo degli avvenimentij studiare profon- damente il materiale relativo ed in modo speciale quello che ci viene offerto dal cpngresso del PCJ per poter guidare con sue-cesso la lotta contro coloro che sfruttano questo avvenimento abusando delle parole sul mar-xismo-leninismo, suIVinternazio-nalismo a pro dei loro fini diso-nesti e controrivoluzionari. Noi dobbiamo riorganlzzare il nostro Partito nella zona A e metterlo in grado di sostenere con successo la lotta contro tutti i suoi nemici sulla base della linea rivoluzionaria stabilita dal Congresso costitutivo del PC del TLT. La linea fondamentale di questo congresso 6 assolutamente giusta. Ogni partito ha le sue manchevolezze e cosi e anche nel nostro. Queste deficienze noi le dobbiamo correggere ogni giorno, ma non dobbiamo permettere che i nemici del Partito sfrutti-no queste per liquidarlo. La lotta per 1’unita del Partito deve essere la parola d’ordine fondamentale nella lotta contro tutti i liquidatori di questa unita. La unita di tutte le organizzazioni di massa ed in primo luogo della UAIS deve essere ugualmen-te una nostra parola d’ordine fondamentale. Dobbiamo raffor-zare la fratellanza italo-slava nelle organizzazioni di massa considerandola come il fonda-mento di ogni lotta per i diritti democratici del nostro popolo. Dobbiamo rafforzare l’unit& della zona A e B e non permettere ai nemici di questa unita di liqui-dare con la stessa parola d’ordi-ne l’unita del movimento demo-cratico nella zona B. E’ nostra linea fondamentale la difesa del Trattato di pace e la soluzione definitiva di tutte le questioni relative al Territorio di Trieste. Le prospettive del movimento democratico di Trieste sono-grandi. Lo statuto permanente del Territorio di Trieste da am-possibilita al movimento democratico di affermare la sua for-za e conseguire successi decisivi nell’interesse della popolazione del Territorio di Trieste.. Nella zona B dobbiamo conservare come fino ad ora l’unita di tutto il movimento democratico, raffor-zarla ulteriormente, rafforzare e migliorare 11 nostro potere popolare. In questa lotta dobbiamo in primo luogo appoggiarci alla nuova Jugoslavia democratica che marcia decisamente verso il socialismo e che ci puo offrire un rilevante aiuto come l’ha fatto finora nella nostra lotta quo-tidiana, nonchč alle forze demo-cratiche dell’Italia. In questa lotta dobbiamo stare decisamente sulla linea del movimento democratico internazionale guidato dair-Unione Sovietica. Una tale lotta pud essere perd diretta sol tanto da un partito di quadri del tipo di quello di Lenin e Stalin, il quale combat-tente conseguentemente per la purezza della sua linea rivoluzionaria contro tutti gli opportunisti e frazionisti, ed i rimanenti nemici del Partito. Un Partito di quadri legato attraverso. le organizzazioni di massa con le masse popolari piu larghe costi-tuisce la maggiore garanzia che esso sapra assolvere ai suoi do-veri rivoluzionari. Siamo convinti che il nostro Partito sapra opporsi, come l’ha fatto fino a ieri, con successo a tutte le dif-ficolta, che le sapra superare e combattere conseguentemente per i diritti del nostro popolo non perdendo di vista la sua meta finale. II nostro Partito deve essere legato con il movimento comunista e con quello democratico mondiale con 1’azione e con la lotta concreta. II nostro Partito ^ssotvera in questa maniera con la sua azione e nella massima misura i suoi doveri in-ternazionalisti. Viva il Partito Comunista del Territorio di Trieste combatten-te sulle posizioni conseguentemente rivoluzionarie della lotta contro 1’imperialismo! Preganjanje naprednih elementov na Finskem HELSINKI, 6. (Tass) — Časopisa «Tjuekensan Sanomat# in «Pa Sara* pišeta, da so socialdemokratski ministri pričeli odstranjevati iz državnih služb uslužbence, ki se ne strinjajo * prepričanjem in stališčem socialdemokratske stranke ali buržoaznih strank. Ministri pojasnjujejo ta odpuščanja z nujnostjo zmanjšanja uradniškega aparata ter odkrito nadaljujejo s političnim preganjanjem. V tem poslu se zlasti odlikujeta minister za preskrbo Toivonen in minister za finance Hiltonen, ki sta izjavila, da bosta odpustila več sto uslužbencev. Omenjena ministra pa ne ukreneta ničesar proti državnim uslužbencem, ki so se kompromitirali s prikrivanjem orožja. List pristavlja, da je socialdemokratska vlada ie izvedla znižanje plač, medtem ko na drugi strani izvajajo lasniki režim na-silstva proti sindikalno organiziranim delavcem ter si prizadevajo poslabšati življenjski standard finskih delovnih ljudi. osira izjava angleškega zdravnika BUDIMPEŠTA, 6. — Včeraj se je pričel mednarodni zdravniški kongres v Budimpešti. Udeležujejo se ga zdravniki iz vsega sveta. Britanski delegat, dr. Helbin, je izjavil, da so ameriški zdravniki, ki sedaj proučujejo razvoj bakteriološke vojne, vojni zločinci, kakor so bili nacistični zdravniki v Auschwitzu. Naloga vseh zdravnikov mora biti, je izjavil Helbin, boriti se z vsemi silami proti ponovni vojni. BERLIN (IP) — Tri leta po kapitulaciji nacistične Nemčije so zapadni sektorji Berlina zopet eno izmed največjih središč in glavno ognjišče vojnega hujskanja. Vodje protisovjetske gonje so desničarski socialni demokrati, ki uporabljajo danes vsa sredstva in čudodelne kuhinje nacističnega ministra propagande Dr. Josefa Gcebbelsa, da bi ustvarili kar največje vojno razpoloženje in psovali sovjetsko zvezo in vse države ljudskih demokracij v Vzhodni in Južnovzhodni Evropi. Na čelu te gonje stoje dnevniki »Socialdemokrat«, «Telegraph» in «Spandauer Volksblatts. Je pretežko napisati satiro o Jem kako se ti junaki, ki so pred nacizmom popolnoma kapitulirali, danes pod zaščito zapadnih okupacijskih velesil napihujejo, zahtevajoč takojšnjo vojno intervencijo. Vsi ti voditelji so celo nezadovoljni — kakor so se izrazili v več člankih v zadnjem času — s svojimi .protektorji in krušnimi gospodarji, da niso spustili svoj pravljični oklepni vlak, o katerem je šepetajoča propaganda trdila še pred mesecem, da bo z največjo lahkoto prelomil ((blokado« Berlina. Na zadnji seji nemškega Reichs-taga, na kateri je Hitler dovolil udeležbo socialnim demokratom, je njihov desničarski voditelj Otto Wols izjavil, da popolnoma soglaša z nacistično zunanjo politiko in pri glasovanju so tudi vsi socialno-demokratični poslanci za to politiko glasovali. Danes desničarski socialni demokrati pod Na polovici poti med Rimom in Peskaro se razprostira 16.00.0 ha veliko veleposestvo «Fucino». To veleposestvo je država za sebe. Njegov lastnik pa je vatikanski princ Torlonija. Razdeljeno je na 15.000 parcel, na katerih dela okrog 11.000 zakupnikov in polo-vinarjev. Za vsak ha zemlje mora plačati zakupnik po 50.000 lir na leto, ne glede na to, kakšen bo pridelek. Poleg tega pa Torlonija ne čisti odvodne kanale, tako da zemljo skoraj vsako leto preplavi voda. Naselja so. mnogokrat oddaljena od parcel tudi več kot 10 kilometrov. Na dvokolesnih vozeh ali pa peš morajo kmetje s svojimi družinami prehoditi dolgo pot do svojih polj. Nekatere kmete pa, ki so si na tej zemlji postavili kolibe, je princ Torlonija kaznoval in zahteval, da mu morajo plačati stanarino, čeprav so te kolibe zgradili kmetje z latsnimi rokami. Torlonija je tipični predstavnik fevdalne kaste, ki je ozko povezana z bogato buržuazijo v neusmiljenem izkoriščanju delovnih množic. Poleg veleposestva je princ zgradil v Avecanu tudi tovarno sladkorja. Da bi tej tovarni zagotovil sirovine, je princ kot lastnik veleposestva odredil, koliko zemlje morajo kmetje posejati s sladkorno peso. On tudi nadzira prodajo sladkorne pese, katera cena je nižja kot kjer koli drugje v Italiji. Torlonija pa ni samo veleposestnik in tovarnar, temveč tudi bankir. Osnoval je fučinsko banko, v kateri si kmetje izposojajo, da lahko plačajo zakupnino in si nabavijo potrebne industrijske proizvode. Kmetje pa morajo plačati za posojilo 17-18-odstotne obresti. Krajevne oblasti dosledno čuvajo Torlonijeve interese. V občinskih upravah so ljudje, ki so oberiem prinčevi zaupniki. Kot direktorja tovarne sladkorja je Torlonija namestil pristaša Sara-gotove skupine Frigeri-ja, ki naj bi osnoval tako imenovane ((kmečke zveze« z namenom, da bi razbil gibanje kmetov na «Fucini», ki se iz dneva v dan širi in krepi in ki ogroža Torlonijefe posebne pravice. Tudi Vatikan je po- vodstvom Dr. Schumacherja to politiko praktično izvajajo. V letu 1933 takoj, ko je Hitler prevzel v svojo roko vlado nad Nemčijo, je preložila delegacija desničarskih socialnih demokratov tedanjemu pruskemu ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru H. Goeringu združitev socialno-demokratične obrambne organizacije Reichsbanner z organizacijo nacistov SA. Tudi danes sestavljajo socialni demokrati y zapadnih oblasteh Berlina skupine, ki so podobne SA in ki se hvalijo, da bodo pri obračunavanju pokazale komunistom svojo moč. Da bi se mogel Hitler v letu 1933 polastiti vseh glavnih postojank v vladi je dal zažgati nemšbi parlament. Tudi danes pripravlja berlinsko vodstvo Schumacherjeve stranke provokacijo, ki je za las podobna Hitlerjevi iz leta 1933. Na eno izmed zadnjih sej berlinskega magistrata so imeli biti poslani stražniki v civilnih oblekah iz zapadnih oblasti mesta, da bi «brez krika in vika zasedli poslopje magistrata«. Istočasno je bila pripravljena in organizirana ((demonstracija« dobrih sto pretepačev, iz katere naj bi izšel ((krvavi boj in pokolj vseh političnih nasprotnikov. Toda, ker se poslopje berlinskega magistrata nahaja v sovjetskem sektorju, so hoteli socialni demokrati s tem aktom dokazati svetu, da vlada v tem sektorju teror iii da je prebivalstvo proti Enotni socialistični stranki (SED). Provokacija je bila v pravem času odkrita ravno s pomočjo Enotne socialistične stran- skrbe! za to in poslal princu kader duhovnikov, ki so polni mržnje proti demokratičnim po-kretom in izkušeni v borbi proti ljudstvu. Tako je župnik v Ge-lanu don Nikola, ki je zaradi težke vesti pobegnil iz Jugoslavije. Prefekt pokrajine Acquilla pa je znani fašist Stella. Fevdalizem živi tudi na vratih Rima. Zemlja v rimski pokrajini je last nekaj vatikanskih princev in knezov. En del jo imajo v zakupu bogati ovčarji, ki še pomagajo fevdalnemu gospodu tlačiti in izmozgavati uboge kmete in kmetske delavce, ki imajo v zakupu drugi del zemlje. Na veleposestvu princa Odescali-ja morajo zakupniki plačati 50 odstotkov od svojega zaslužka. Predstavnik princa Vacaro-ja je vsako novo družino, ki je hotela vzeti zemljo v zakup, najprej vprašal, če imajo" fašistične legitimacije, ter jim zapretil, da jih bo v nasprotnem primeru poslal v konfina-cijo. Vacaro je danes vnet pristaš demokrščanske stranke ter je prisilil kmete, da so volili de-mokrščansko stranko «Crna» vatikanska aristokracija poseduje v Italiji več kot 3 milijone ha zemlje. Panfili, Ode-scalchi, Ricasoli, Trogone, Torlonija in drugi so bogatili zahva-ljajoč se svojim položajem na papeškem dvoru, predvsem še, kadar je sedel na papeški stol kakšen njihov sorodnik. Oni so predstavljali oporišča fašizma na vasi, a danes predstavljajo oporišča demokrščanske stranke. V Mussolinijevi dobi so. zavzemali najuglednejše položaje in imeli svoje predestavnike na ministrskih mestih. Torlonija je bil n. pr. minister in senator, član korporativnega sveta ter je. imel poleg teg aeš celo vdsto drugih častnih naslovov v dobi fašizma. Veleposestva vatikanskega plemstva se razprostirajo pretežno v Srednji in Južni Italiji in na otokih. To plemstvo je nosilec strašne zaostalosti v poljedelstvu. Pri vsem pa se poslužujejo na veleposestvih, ki so ostanki nekdanjega fevdalnega sistema, srednjeveškega nasilja. Od veleposestnikov organizirane bande po Južni Italiji neusmiljeno napadajo demokratične kmete. Za ke. Ko so pa inozemski protektorji Schumacherjevih socialnih demokratov zvedeli o tem namenu vodstva Schumacherjevih socialnih demokratov zvedeli o tem namenu vodstva stranke so se tudi zavedali dejstva, da socialni demokrati delajo na lastno roko v namenu, da bi povzročili toliko pričakovani konflikt med okupacijskimi velesilami. To je samo en element tako imenovane berlinske krize, ki je pa seveda mnogo večja in mnogo bolj kričeča v stolpcih dnevnega časopisja, kot pa v stvarnosti. Dejstvo je, da večina berlinskega prebivalstva brez razlike okupacijske oblasti mnogo več govori o prehrani in stvareh dnevnega življenja, kot pa o vojni, katere desničarski socialni demokrati tako vztrajno in trdovratno propagirajo v dnevnem časopisju in javnem Življenju. To pa seveda ne pomeni, da njihova propaganda nima svoje privlačnosti vsaj v nekem delu prebivalstva. Toda opaža se, da s svojim hujskanjem utrujajo večji (del prebivalstva zapadnih sektorjev Berlina in vsi objektivni inozemski opazovalci so prepričani, da je bila napetost umetno povzročena predvsem s strani tiskovnih organov desničarskih socialnih demokratov. Dejstvo je, da ves socialno-demokratični tisk Berlina in njegov kolega «Der Tagesspiegel«, ki je neofašistični predstavnik ameriške okupacijske oblasti k nemškem glavnem mestu, prinaša dnevno toliko laži in izmišljotin, da mora avtomatično povzročiti v vseh bralcih tega časopisja neverjetno duševno zmedo, nered in zmešnjave. V teku enega samega tedna je prinesel socialno-demokratični tisk zapadnega Berlina trikrat vest, da je bil sovjetski maršal Sokolovski odpoklican v Moskvo, pisalo se je in neštetokrat ponavljalo, da je bil odstranjen z nasiljem predsednik nemške gospodarske komisije vzhodne oblasti RAU in da ne bo več nastopil svojega mesta. To, da se je dva dni po tej vesti isti Rau vrnil na svoj položaj, pa seveda socialno-demokratični tisk ne prinaša. Dnevno se neštetokrat ponavljajo vesti, poročila in članki, da bodo kolkovani bankovci vzhodne okupacijske oblasti zamenjani v razmerju 1:10, dasi vsak ve, da se zamenjava vrši po kurzu 1:1. Prav posebno pogostoma se pa pišejo in redoma ponavljajo vsakovrstna «zaupna» poročila, da vlada v vzhodni okupacijski oblasti Nemčije lakota. Te vesti se širijo potem po vsej zapadni Nemčiji v želji, da bi na ta način skrili in pomanjšali znano dejstvo, da vlada in stalno raste v vsej zapadni Nemčiji brezposelnost. Brezposelnost je vsak dan občutnejša tudi v zapadnih predelih Berlina in ono malce različnega blaga, ki je razstavljeno v izložbenih oknih trgovin vzbu- ljudstvo na Siciliji še dandanes drži pregovor: «Kadar greš skozi Petralijo ne da bi bil oropan, potem ali spi baron Scadari ali pa je bolan markiz Petino«. Z namenom, da ohranijo beneficije vatikanskega plemstva, de-mokrščanski »ideologi« oživljajo po vzgledu fašističnih predhodnikov »teorijo življenjskega prostora« in pozivajo kmete, naj se izselijo v ((velikodušno« Ameriko, češ da jih Italija ne more prehraniti. Dolgo in uporno borbo vodijo kmetje, ki ječijo pod jarmom Torlonija, Qdescalchija in drugih fevdalcev. Leta in leta že sanjajo kmetje «Fucina», da bi ,si kupili njegovo zemljo. To je bila njihova težnja, da bi se osvobodili izkoriščevalcev. Borbo kmečkih množic na veleposestvih proti fevdalnemu despotizmu pa podpira dva in pol milijona organiziranih poljedelskih delavcev in milijoni delovnih ljudi v Italiji. ja samo zavist in poniževanje, kajti brezposelni nemški delavec se po valutni reformi v zapadnih oblasteh Nemčije in Berlina ne more dovoliti nakup niti najpo trebnejših stvari dnevnega življenja. Vrhunec roganja so pa tri menjalnice denarja v zapadnen) Berlinu, kjer se valuta vzhodne oblasti menja za valuto zapadne oblasti v razmerju 2,20 do 2,50 za I, dasi vsak ve, da večina berlinskega prebivalstva išče marke vzhodne oblasti, s katerimi si lahko nakupi živila. Vsako sredstvo je desničarskim socialnim demokratom dovoljeno s strani zapadnih okupacijskih velesil za vedno ostrejšo kampanjo proti Sovjetski zvezi in državam ljudskih demokracij. In V tem dejstvu leži njihova zgodovinska odgovornost. RAZST9UA češkoslovaške lahke industrije v moskiii V drugi polovici preteklega tedna se je končala doslej največja češkoslovaška razstava V tujini — razstava češkoslovaške lahke industrije v Moskvi. T° razstavo je za 14 dni njenega trajanja obiskalo 180.000 sovjetskih državljanov, ki so bili navdušeni nad pestrostjo češkoslovaške lahke industrije. Razstavljeni so bili zlasti predmeti dnevne potrebe, ki so vzbujali spl°s" no zanimanje obiskovalcev. Razstavo je otvoril češkoslovaški m1" nister za zunaaijo trgovino dr; A.. Gregor y prisotnosti češkosl°" vaškega ministra za notranjo trgovino Františka Krajčira in H1' dustrijskega ministra A. Kita611' ta poleg vodilnih sovjetskih S0" spodarskih činiteljev. Razstava bo zelo prispevala k poglobitV1 trgovinskih stikov med ovjetsk® zvezo in Češkoslovaško republ1' ko. V Moskvi so se pričela trg0" vinska pogajanja med Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo, ki k0” do določila točne kontingente V 'letošnjem in prihodnjem g°sP°! darskem letu. Po novi trgovinski pogodbi bo dosegla letna izWe' njava blaga z vsake strani P° pet milijard Kčs. Dobave iz Sovjetske zveze na Češkoslovaško s° to vsoto že prekoračili za milijarde (v glavnem dovoz **' taric in različnih surovin za češkoslovaško industrijo), medteifl ko' so češkoslovaške dobave Sovjetski zvezi precej nižje, tako da je nastala nova velika obveznost-ki bo lahko znižana samo s P0” večanimi novimi dobavami Sovjetski zvezi. Temu cilju je predvsem služila razstava češkoslovaške lahke industrije v MoskV1’ na kateri se je lahko velik kr°& sovjetskih gospodarskih činiteljeV prepričal o zmogljivosti in storilnosti češkoslovaške industrije, ** bo z novo pogodbo izvažala V Sovjetsko zvezo tudi izdelke la^’ ke industrije in predmete dnevnega življenja. , llou i/iaciM hcmbjffuziie htd Dr. I. Page je pred nedavnin’ sporočil, da je po zaslugi noV metode v kirurgični tehniki goče rešiti mnogo oseb, ki so b" v nevarnosti, da umro zara prevelike krvavitve. Novi postopek je namreč da damo takim osebam za ne časa drugo srce s transfuzijo K*’ v arterijo. Navadno izvršijo transfuzij* brez pritiska. Kadar pa je boli*Uj izgubil že veliko količino krvi a je v nezavesti iz drugih razlog0^’ je njegov krvni pritisk tako zek, da srce ne more vsesati telo dovolj hitro nove krvi. Ci ^ napravimo transfuzijo naravn° v arterijo s pritiskom, se «sr^n. črpalka« stisne in prične tak° znova delovati, tako da boim*^ ki so že prenehali dihati, zadihajo, čim pride kri v ** ’ Na ta način so rešili psa, ki več kot 8 minut ni dihal. Opportunisti di tutte le specie i/olei/ano valorizzarsi CANTERBURYJSKI DEKAN HEWLETT JOHNSON, KI JE NAMERAVAL ODPOTOVATI V NEW YQRK, DA BI TAM PREDAVAL ' O RUSKO-AMERISKEM PRIJATELJSTVU, NI DOBIL AMERIŠKEGA VIZUMA DEKAN PA SE ZARADI TEGA Ni RAZBURIL, MARVEČ JE IZJAVIL, DA BO PAC POČAKAL, DOKLER PREDSEDNIŠKEGA MESTA NE ZASEDE HENRY WALLACE DRŽAVE VATIKANSKIH PRINCEV 'j k. TRUMANOVA AGITATORSKA POT SKOZI POLITIČNO PUSCA »Chicago Tribun«”