Жулл-ш/њ, dt., ха ■£#.
•% *> JUytz+M/Xt,
yćtrmQt «.• M fj)eć£~*. (АлкЈ
. VoMnlžu» v «SräSavf »HS pavšaUriina.
(1Nfflrt»6isfna listu: Celo leto K 120*’—, pol leta '•’K —, četrt leta K 30’-—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150’—. InseraB ali oznanila ee za. računajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriränju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, Inser&te in reklamacije.-----— Telefon št 220.

V
ш шш
STRAŽA
leodwsen političen list za slovensko ljudstvo
IS.	čtevilka.
[aoibop, dne 9« febmaapja 1921.
Posamezna ItevOka stane 1 krona.
„Straža* izhaja V pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in apravništvo j -* v Mariboru, Koroške cesta' št 5. — Z uredništvom se more govorit vsak dan samo od 11. rio 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. —*■ Nezaprte reklamacije
so poštnine proste. —- — — Telefon št 320.
%, 'v-
нтшвншп1машпишиивпниианшпишвмнш№<
Letnik XUL

Poljaki in Rusi.
Pred mnogimi leti sem izdal v Celju v takratni „Zvezni tiskarni“ bro -žaro v nemškem jeziku pod naslovom JDer Papsiavismus“ in s podpisom: jor, S tem spisom sem pričel svoje publicistično delovanje, brošurica je bi~ ,Ja pisana v naglici in priložnostno, a temeljnih misli, katere sem v. njem razlagal, sem se držal vedno do danes . ^Dni lepših polovica mojih“ je že davno odplula v večnost, toda temeljnih nazorov svojih nisem Izpreminjal tekom svojega življenja, samo izpopol njeval in preciziral, kvečjemu nekoliko modificiral in revidiral, često sem razvijal nazore, za katere v svoji najbližji okolici nisem našel razumevanja, toda razvoj stvari je pokazal, da sem imel prav, obratno sem pa le samo redkoma moral priznati, da sem se motil in to le v postranskih zadevah.
V soboto, dne 6. februarja, je pa prinesel „Slovenski Narod“ dolg uvodnik pod naslovom: „Usodne zmote“, ki me je spomnil one brošure, s katero sem stopil na publicistično pot. Raz -voj dogodkov je pokazal, da sem jaz imel prav, a „Slovenski Narod“ v do ličnem članku tega ne uvidi in vedno še razvija nazore, katere bi oprostili poštenemu rodoljubu pred svetovno vojno. Dobro piše „Narodov“ člankar, ko predstavlja nemško nevarnost. Ta Nemčija ostane tudi v prihodnjosti naš trajni in najnevarnejši nasprotnik in iz tega stališča se bo morala orientirati naša zunanja, a v znatnem delu tudi naša notranja politika. Popolnoma napačno je pa, če misli' „Narodov“ člankar, da je velika in močna Rusija najnaravnejša opora slovanstva v born z germanstvom. „Rusija se je zrušila in mi drugi Slovani smo brez zaslombe — piše „Narod.“ . To smo prav bridko občutili že povodom, mirovnih pogajanj.“ — V resnici pa ni bila Ru-a nikdar zaslomba slovanstva kot takega, podpirala je k večjemu posa -mezne slovanske narode, kadar je šlo v njen račun. Drugače tudi ni moglo biti. Država ni nič drugega, kakor o-gromen gospodarski in soeijalni organizem in vsak organizem se razvija po prirodnih in gospodarskih postavah in v smeri najmanjšega odpora. In smer najmanjšega odpora pelje Rusijo na Vzhod proti Tihem morju, vsled tega je Rusija naraven nasprotnik Kitajcev in Japoncev ter žoltega plemena sploh. Neizogibne gospodarske postave ji nartioupio, da se more opreti ob obal Baltijskega in Črnega mo ■-'a Zgodovinsko stremljenje Rusije je torej bilo vedno, da zavKi’đa nad Baltikom. in nad Črnim morjem, potem se pa razvija proti Vzhodu. Ozadje Baltika tvori Litva in radi Litve je bila v vednih bojih s Poljsko; za Črno morje potrebuje izhoda pri Carigradu in radi tega se je spustila v balkansko politiko. Ako bi na Balkanu namesto Srbov in Bolgarov prebivali Armenci tn Gruzinci, bi se Rusija zanje zanimala ravnotako, ker pri njej ni šlo za slovanstvo, ampak za Carigrad. Slo’ venci in Cehi prebivajo na poti od Jadranskega do. Severnega morja, torej na črti, ki leži popolnoma onstran okvirja ruske politike. Z Nemci nimajo Rusi nobenega' križanja gospodarskih koristi, torej je v interesu Rusije, da živi z Nemčijo v prijateljstvu in v dobrih stikih. Največji nemški in ruski državniki so to uvideli in se tudi po tem ravnali (Bismarck, Witte itd.). Do boja med Nemci in Rusi je prišlo, ker je cesar Viljem in njegov krog v svoji politični kratkovidnosti zadel ob Ru -si.io pri Carigradu. Nemci so si s po-močio Avstrije hoteli odpreti pot na Balkan in čez Dardanele v Malo' Azijo, a to ie bilo nevarno za pljuča Rusije — Črno morje, ki bi. pri Carigrac du postalo zamašeno. Slo torej ni za slovansko vprašan !e, armrnk za OaIngrad, križišče dveh velikih trgovskih potov — pot „od .Varjagov k Grkom",
Še enkrat naša severna meja.
I,
(Dopis od Sv. Turja ob Pesnici)^
Zavoljo razmejitve, kakor se je izvršila pri Sv. Jurju ob Pesnici, vlada povečini jeza, kletev in žalost. Razen par hiš, ki imajo rodbinske In kupčijske zveze z Upniškim okrajem , je velika večina takih naših ljudi od nas odrezana, ki niso svoj živ dan imeli nikakšnih zvez na ono stran , ter jim še na misel nikdar ni prišlo , da bi hodili n. pr. v Lučane, kamor imajo nekateri itak tudi težaven dohod, da o dovozu niti ne govorimo. A nekateri našinca iz Špičnika in Jurskega vrha se bodo morali pa čez Nemško Avstrijo voziti ali hoditi, da pridejo do župnijske cerkve, ako res obvelja za mejo potok Klanščica, ki jo je Šele razmejitvena komisija .'blagovolil a prekrstiti v „Kamererjev potok“ po nekem nemškem naseljencu. Obči na Klanci ter ostali čisto blizu naš ležeči, pa od nas odrezani deli Pesnico in Vrhovci se pa utegnejo razviti v slaven tihotapski brlogi V šolo in v cerkev v Lučane jim bo predaleč, kje se pa naj česa dobrega nauče!
II.
(Dopis iz Plavča).
Z zanimanjem smo čitali članke v „Straži“ glede nesrečne meje od Sv. Duha do Mure. Dovolite, da Vam Še tudi jaz napišem o tem žalostnem poglavju nekaj,vrstic. Prvič: Zakaj se neki gg. od naše delegacije toliko hva II.jo s pridobitvijo Jarčevega in Koler jevega hriba m ozemljem," ki leži krog teh dveh točk? Saj je vendar vsakemu navadnemu pastirju znano, da jo ozemlje na Boču, kd je pripadlo nam, desetkrat manj vredno nego rodoVitn deli občih Pesnica, Vrhovci, Špičnik.. Slatina, Svečina, Plave in St, lij. Tam same bregače, ovčji pašniki, tu izredno rodovite njive, vinogradi in sado
kakor jo imenuje že Nestor, in staro pot Niebelungov ob Donavi k Balkanu in čez Carigrad v Azijo, po kateri so od začetka zgodovine prodirala nemška plemena. Ako bi Viljem sledil politiki Bismarcka, ki je rekel, da Bal -kan ni vreden kosti enega pruskega grenadirja, bi tudi radi slovanstva ne bilo nikdar prišlo do vojne z Rusijo.
Napačno je tudi, kar trdi „Nar.“, da smo že povodom mirovnih pogajanj bridko občutili odsotnost Rusije. Rusija Je podpisala londonsko pogodbo , m bi jo bila tudi držala, ker nima z Italijo nobenega nasprotja. Ko se je med vojno delal londonski pakt, sem z nevarnostjo življenja obiskal oficijel-nega zastopnika Rusije, predstavljal sem mu naše razmere, predložil tudi obširno spomenico, mož se je za vse zelo zanimal, vendar sem dobil pri njem ta vtis, da je Rusija naša nas -protnica in da je naša stvar z njpnim sodelovanjem izgubljena. Trst naj pripade Italiji, Reko naj dobi kot pristanišče Avstrija — seveda s primerno široko potjo do nje — kar ostane , se lahko združi s Srbijo. Tako približno je bilo stališče carske Rusije in bilo je popolnoma slično onemu, kar nji je čisto malo pred izbruhom vojne razlagal slavni Anglež Scotus Viator — Seton Watson — v triurnem oseb -nem razgovoru. Ne fantazirajmo to - ? rej, ako govore 'dejstva obratno!
Dejstvo je torej, da ruska politika ni bila in ni mogla biti slovanska, Balkance je Rusija podpirala proti Avstriji, a' to ne radi slovanstva, ampak radi Carigrada, Celii in Slovenci so b'ti izven njenega okvirja, s Poljaki, *ije bila v nasprotju. Nasprotje med Rusi in Poljaki ne izvira iz neizogibnih gospodarskih in prirodnih zakon o' Resnično nasprotje je bilo le samo radi Baltika, ki Je pa tudi že davno izravnano; odkar so se Poljaki odrekli Inflantom s širokim zaledjem. Glavno
nosniki. Ge smo dobili v ozemlju občine Boč 640 hektarjev, kakor zatrjuje g. Pitamfc in g. general Plivelič, bi smeti naši dati zä to k večjemu 100 hektarjev v Slovenskih goricah^ Ba_ rantija, ki pa so jo sedaj izvršili naši razmejitveni diplomati, ni v prav nobenem pravem razmerju glede vrednosti zemlje, Drugič: Nam vsem je velika, nepojmljiva uganka, da se je državna meja potegnila krog vsake parcele, M jo poseduje kak German ob meji tostran razvodnice, a da se ni otelo ne ene parcele, ki jo imajo v posesti zavedni Slovenci na nemški strani razvodnice. Mi, ki smo tu na periferiji osiveli v trpkem narodnem boju, imamo pravico, da Vas gg. kličemo na odgovor. Tretjič:	Uganka
nam je tudi, da je nemškoavstrijska delegacija, n. pr. inžener Martinz, povabila na Kee mesta vse bližnje in daljne nemške posestnike ob meji to -stran in onstran razvodnice, a naših: ljudi naša komisija v veliki večini ni prav nič obvestila o svojem prihodu, Četrtič: Povejte nam, zakaj ste žrtvovali na razvodju od Kreuzwirta (nad Sv. Jurijem) do Mure vse važnejšo višine : Špičnik, Slatinski vrh. Rameni vrh z Brusovim stolpom (Steinberg) , serpentino stare ceste na Plavču, visoko Kresnico in celi Bubenberg? Naše obmejne straže bodo po vaši modri razmejitvi imele svoj stale,ž v nižavah, nad katerimi bodo kraljevali Nemci. Petič: Zakaj niste sklicali pred odločitvijo pa posvet slovenske rodoljube na meji? Zakaj se ni pritegnilo v komisijo kakega domačina, 'poznavalca obmejnih razmer? Pomislite gospodje, ki ste odločevali o usodi naši. in naših .bratov, ki so vrženi v žrelo Veliko Germanij e, da bo zgodovina primorana pisati o vseli teh faktih. In dejstva ki sem jih navedel, držijo.
Slovensko časopisje pa prosim kot obmejni Slovenec, da beleži”' vse to.
џкшшав&Л
nasprotje je tičalo v tem, da so Rusi zasedli poljsko kraljestvo, kar priznavajo vsi razumni ruski politiki. Rusija ni marala poljskih dežel, pri delitvi Poljske se jih je izogibala in pre« puščala drugim, še le na dunajskem kongresu ji je bila od Prusije vsiljena Varšava in to napako je naredil car Aleksander I., ravno oni vladar, ki je bil med vsemi ruskimi carji najve-cji slovanofil in ]e imel za ministra zunanjih zadev slavnega poljskega kneza Adama Czartoryjskega, velikega siovanofila. Sedaj je Poljska spet samostojna, velika ruska napaka je popravljena, med Poljaki In Rusi je pre-porno vprašanje samo še Vzhodna Galicija m Bolmščina, kar je pa bolj krajevega pomena.
Rusija je zaenkrat odpadla, a za slovanstvo to ni tako huda izguba, če pomislimo, da je poleg naše in češke države nastala še Poljska, ki morapc svoji naravi delati slovansko in pro-tinemško politiko. Poljska se mora o-pirati na Gornjo Slezko in na izliv Visle, morie ob Gdanskem in neizmerno bogati šlezki rudniki so zanjo življen-ska potreba. Tukaj zadevajo njeni in , nemški interesi živo drug ob druge -ga, teh krajev ne more Poljska izpustiti nikdar in radi tega mora pa biti smer njene politike veejno obrnjena — proti zapadu. Poljaki, Cehi in Slovenci sto.;e na straži ob veliki svetovni cesti od Gdanske do Trsta, oziroma v Reko, kakor je to leta 1918 dne 18. 8, naglasil v Sent Janžu poljski politik grof Skarbek. Našd, politika se mora torej orientirati v smeri k Poljski, ki je naša naravna zaveznica proti germanizmu. Poljska država šteje nad 25 milijonov prebivalcev, se hitro konso-lichr-T. Pol eki iun o silno veliko državotvorne sile4, katere zlasti nam Slovencem tako živo primanjkuje. Ravno poljski državotvorni smisel, plod bridkih izkušenj poldrugega stoletja,
nam je najboljše, poroštvo, da bo ta država kmalu postala važen činitelj med evropskimi državami. Rusija se bo brez dvoma zopet zbrala in uredila, Poljaki so jo odtrgali od Nemčije m s tem storili za. slovanstvo veliko uslugo. Za poljskim zaledjem naj se ruski narod odpočiva in zbira, da bomo zamogli zopet kedaj črpati vsi Slovani iz tega neizmernega rezervoarja vedno svežih sil. Ruski narod se nam smili, za carsko Rusijo nam ni žal * novo Rusijo pričakujemo nepotrpežlji-* vo, vendar slovanstvo ni tako silno, veliko izgubilo, kakor, sodi „Narod“, kajti vstala je Poljska, ki bo zdaj mo* rala prevzeti aktivno vodstvo slovan* stva proti germanstvu.
Dr. Leopold Lenardi
Šamostojnsži in občinske volitve.
Vedno smo povdarjali, da so samo stojneži ponižni sluge demokratov in slepi zagovorniki Pribičevičevega „e-dinstva“, in vendar nam toga marsikdo ni verjel. V zadnjih dnevih pa so objavili samostojni poslanci v „Kme -tijskem listu“ pismo iz Beograda, v katerem nam dokazujejo, da so nago trditve istinite. Kakor znano, skrbijo občinske volitve v Sloveniji predvsem generala slovenskih liberalcev, doktor. Kukovca, ki že komaj čaka, da bi izrabil priliko in razveljavil s pomočjo sedanje nasilne vlade od regenta že davno podpisano uredbo o občinskih volitvah.’ Samostojni poslaneri so razumeli skrivnostni „migljaj“ g» doktor, Kukovca in so poizkusili svojo Sreča pri notranjemu ministru, ki jim je zagotovil, „da vlada popolnoma uvideva upravičenost zahteve SKS-posIancev « da se morajo občinske volitve v Slo -veniji vršiti čimprej in to na podlagi volilnih imenikov za zadnje volitve v konštituanto“. Hinavska želja samo -stojnežev je brezmejna. Kaj jim je mar, za Široke maše onih voliloev, ki vsled kratke reklamacijske dobe niso imeli volilne pravice! Kaj jim je mar za kmetske volilce v oddaljenih občinah, ki radi oddaljenosti volišč niso zamogli vršiti svoje volilne pravico! Saj v glavnem jim gre za to, da zadovoljijo s svojo klečeplazno politiko Široke kroge demokratskih politikov., Zelje samostojnežev se1 krijejo glede občinskih volitev popolnoma z demokratsko nakano: oropati veliko število moških voliloev, ki niso bili vpisani v imenike za zadnje voTtve ter odvzeti žen -skarn voLlno pravico. To so „naprednjaki!“ Zenska volilna pravica — vsaj za občinske volitve — je slavi’a v vseh modernih in svobodoljubnih državah svoje velike zmage, pri nas vJugosIaviji jo pa sovražijo ravno tisti, ki so vzeti vso „napredniaštvo “ (nazadnjašstvo) v zakup. Mnenja smo, da bodo imeli v Sloveniji težko delo , ker so soeijalisti in komunisti istotako zagovorniki ženske volilne pravice, A-ko se bo dr. Kukovcu in samostojne-žem posrečilo, uveljaviti nov red za občinske volitve v Sloveniji, bomo i -meli nov dokaz demokratske-samostoj-ne poštenosti, ki se ne ustavi niti preč podpisom narodnega vladarja. To politiko bode obsodili brez razlike strankarska pripadnosti mnogoštevilni vo lilci, možje, kateri se zadnjih volitev niso mogli udeležiti in bi potemtakem ne imeli pravice, glasovati ob priliki občinskih valitev; demokratje in sa-mostojneži bodo pa uživali razentega žalosten sloves, da so oropali naše ženstvo tistih pravde, ki jih posedujejo žene resnično demokratskih in svobodnih držav. V naši državi, v kateri vlada . „demokratsko“ nasilje v naj-ogabne jši h oblikah, se ne bomo čuditi, ako bodo demokratje in samostojrieži uresničili svoje tozadevne želje, ker sipo tega navajeni. Dvomimo , pa zelo, ali si bo s takimi poizkusi pridobila naša vlada ugled v inozemstvu. Toda, dovolj o temi Danes smo Balkanci ih
!
9. februarja 1921 j
»Straža.“
treba je „šutiti.“ Samostojneži pa si naj zapomnijo staro resnico: „Božji jalini mečejo počasi, a sigurno!“
Politični pregled.
JUGOSLAVIJA.
V. Beogradu sedaj deluje u -stavni odbor pod predsedstvom dr . iTomljenoviča. Ustavni odbor je tudi sklenil, da se bodo poslali stenografi-čni zapiski iz sej ustavnega odbora parlamentarnim skupinam.
Na geji ustavnega odbora dne 7. t. m. so razpravljali o ustavi zomljoradniki. Kot prvi zemljo-radniški govornik se je oglasil Avra-movič, ki je povdarjal potrebo dvodomnega sistema in zahteval,, da bodi država ne samo politični stvor, ampak gospodarska ter socijalna organizacija. Za Avramovieem je povzel besedo dr. Vesnič, ki je deloma pobijal predgovornikova izvajanja, se postavil na stališče dveh zbornic in kramal s svojo staro frazo, katero prodaja tudi -v „Narodu“, namreč edinstvo rned SHS narodi. Za Vesničem je še govoril sa-mostojnež dr, Vošnjak, ki je nastopil nepričakovano za decentralizacijo in za dvojno zbornico.
Poročila iz D, almacije naglašajo, da so po celi Dalmaciji na vidiku znamenja, da bodo Italijani v najkrajšem času izpraznili Dalmaci jo. V Šibeniku so otvorili italijanski konzulat, italijanske konzularne agenture se ustanavljajo po Dalmaciji, Maše beograjsko ministrstvo saobra -čaja odpošlje poslanstvo, ki bode prevzelo progo Šibenik—Knin. Iz Šibenika so začeli Lahi odvažati v Italijo avstrijski vojni materijah
Kakor i z g 1 e d a, bode padla demokratska zahteva po enodomnem zistemu v vodo, ker se večina radikalov v ustavnem odboru in tudi opozicija zavzemata za dvodomni z istem, Demokratie še bodo morali paktirati v marsikaterem vprašanju!
ITALIJA..
V E i m u se vršijo se d a j: banketi in pojedine na čast čehoslova-škemu zunanjemu ministru dr. Bene šu. Pri teh prilikah letijo od vseh strani na Beneša zdravice in napitnice, v katerih se naglaša prijateljstvo med Italijo in Cehoslovakijo. Beneš pa zopet zagotavlja laškim veljakom, da sta čehoslovaški in italijanski narod edina in. složna v vseh političnih in gospodarskih vprašanjih. Vse bankete in napitnice je zaključilaBenešova napitnica laškemu narodu in laškemu kralju.	' .j
GRČIJA.
Grški kralj Konstantin ie poveril sestavo nove vlade dosedaj-nemu finančnemu ministru Kalogero-pulosu, Kalogeropulos zasede port-felj zunanjih poslov, Gunaris vojno , Protopopadakis finance in Theotokis: pravosodje.
Politična poročila.
p DRUGA ZBORNICA, Ustavni odsek državne skupščine i se peča sedaj z vprašanjem, če upe! j ati tudi drugo zbornico, ali ne? V vladnem na črtu se nahaja druga zbornica pod i-menorn „senat“, za katerega veljajo posebni pogoji. Demokrati so zoper senat, radikalci so menda razdeljeni, e-ru so zanj, drugi ne, zeridjorađniki so proti. Tudi opozicija je razdeljena, e-ni so zanj, mnogo več jih je proti. „Straža“ je že svojčas zagovarjala misel, da naj se vpelje druga zbornica, ki naj bi pa bila zastopnica kulture, znanosti, umetnosti, narodne- vzgoje in organizacije, ter strokovnjakov naj -različnejših vrst. Ta misel je gotovo m aževanja vredna. Poljaki so takoj v _ svojem prvem ministrstvu ustvarili celo posebno ministrstvo za kulturo in umetnost, Mi smo tako zmaterijalizi -rani, da mislimo samo na praktične potrebe. Sila naroda leži predvsem v njegovi kulturi in duševni moči. V narodno skupščino si pa ravno možje kulture, znanosti in umetnosti ne morejo priboriti vstopa. Različne narodno organizacije, ki so za narod in državo največjega pomena, nimajo zastopnikov, strokovnjaki, ki so za razumno in solidno delo neobhodno potrebni, so iz postavodaje izključeni.
2
Naj-bi torej bila ena zbornica, kjer bi j sedeli ljudski zastopniki, poleg nje pa še druga zbornica, kjer bi bila zastopana pamet, znanje in umetnost. Mi -sol seveda še ni dozorela v toliko, da bi se sedaj uresničila, upamo pa, da sa bo upoštevala, kadar pride do renome ustave, ki se bo sedaj zaenkrat sklenila za silo.
p PASIC se bo umaknil? Pašiče-va bolezen še traja vedno in v politični]] krogih se govori že javno, da jc kriva njegove bolezni neuspešna politika. V. krogih radikalov kroži mnenje da je v najkrajšem Času pričakovati Pašičevo demisSjo, ako se zemljorad -iviki ne odločijo kmalu za vstop v vlačo. V tem slučaju bi se Pašič sploh odpovedal političnemu delovanju.
p SPOR med „zelenimi?“ Na seji zemljoradniškega kluba, ki se je vr -šila dne 4. t. m., je prišlo do sp oj) a -(lov med posameznimi deli kluba. Posamezne skupine so se pričele oddaljevali načelno v važnih ustavnih vprašanjih in je napadel radikalcem naklonjeni poslanec Popadie naše sa-mostpjneže in hrvatske Seljake radi ., separatističnih teženj ‘i.
Dnevne vesti.
d LJUDSKO ŠTETJE, pozor! 0-paža se, da nemškutarji pri ljudskem štetju priznavajo nemščino 'kot svoj materni jezik., Enako ravnajo s svojo slovensko družino, Brez dvoma ima spodnještajersko nemškutarstvo taj^a povelja iz Gradca, ker je v interesu germanstva, da izkažejo kar le mogočo veliko število Nemcev v Spodnjem Stajerju. Torej pozor! Za Nemca ne more veljati, kdor nima nemških pradedov. Kjer je pa oče, 'dedec itd. Slovenec, naj se mu črta nemški materin jezik. Ne zanesite se povsod na župane! Imamo še mnogo nemškonav-d ahn jenih občinskih odborov in županov, zlasti na severni meji, socialdemokrati in komunisti so po svoji ogro-‘ umi večini ne le po mestih, ampak tudi na deželi pristni nemškutarji, zato pozor okrajna glavarstva, pozor de -želna vlada! Nemci snujejo v Gradcu društva, ki imajo nalogo iztrgati 'Ju -goslavtiji Spodnještajersko in jo priklopiti Nemški Avstriji. Tista, glavarstva, ki ne bodo storila svoje narod -ne dolžnosti pritem vele važnem štetju v polni meri, bodo največja opora nemških veleizdajskih inspiracij,
d ZOPER SOKOLSTVO V SOLI je protestiral krajni šolski svet v Sl. Bistrici. Sklenil je soglasno, da, bodi iz šole izključena vsaka politika. Sola naj služi edinole pouku in vzgoji; in zato naj se v šoli ne” agitira ne za Sokola in ne za Orla, ker se drugače širi med mladino že v nežni mladosti nasprotstvo in sovraštvo. Tako je tudi prav! Zastopniki katoliških staršev v okrajnih in krajnih šolskih svetih naj povsod nastopijo zoper sokolstvo, ki hoče mladino zapeljati k odpadu od Cerkve in vere ter naj zahteva,, da se mladina vzgaja v versko-nravnem duhu.
d POLITIKU J OCE Dl J AST VO-„Marburger Zeitung“ je prinesla v svoji 28. številki prav značilen uvodnik pod naslovom „Politik und Schule“. Clankar opisuje prav spretno žalostne razmere na naših srednjih šolah, ki so postale, vsled ranega poliii-kovanja mladine zares pozorišča o -gabnili hujskarij in nasprotstov. Ob tej priliki konštatiramo, da so krivi teh pojavov deloma profesorji in uči -telji, deloma pa razna kulturnobojna društva kakor n, pr. Sokol. Učteljski zbori so deljeni v vse mogoče tabore, izvzeti ne moremo niti komunističnega Mladino, organizirano v Sokolu, pa pripravljajo na bo] proti „črnemu klerikalizmu“. Ali se je potemtakem ču-diti, ako govorijo dijaki na ulici, v gledališču in povsod o svojih učiteljih le v poniževalnem tonu, osobito ako slednji niso „državotvorno“ orijentira-ni! Žalostno j'e nadalje dejstvo, da se najdejo med đijaM nižjih razredov že taki, ki se navdušujejo za komunizem. Kam naj to privede?! Treba bo temeljile remedure. Eno pa je gotova stvar: dokler se bo šopirila na katedru in v šolski klopi polit čn a hujskanja, bo padal sloves nekdaj lepo urejenih in vzornih srednjih šol, mladi -na pa, ki bo iste zapuščala, ne bo služila narodu z lepimi vzgledi. Zatorej: s poUtikovanjem ven iz nagih šol!!
d JEZIK SHS? Kdo mu spiše slovnico, ko je vendar že drugo leto pri nas v Sloveniji v rabi? Začetkom na-Se narodne vlade so naše oblasti in zlasti deželna vlada sama kaj lepo v jasni in pravilni slovenščini govorile z nami. Zdaj se pa tudi v uradnem jeziku — poleg strašnih germanizmov iz polpretekle dobe —- vedno jasneje vidi, da plovemo v jugoslovanski centralizem. Zdaj nas je vojaška oblast, ko je občinam doposlala za župne u rade „svešteniške sezname“ vojaških novincev, tudi osrečila z navodilom v takem SHS-jeziku, da bi še marsikateri Ilirec zagromel nad njim. Da, zares pester SHS-volapük je to, ki mi ga pridejo govorit bivši vojaki, ki domači govorici vmešavajo češko srbščino, pa bivša vojni ujetniki s svojo ta_. tarsko ruščino, — potem pa vsi ti u-radni SHS-jezikosIovei, ki nam zasa-jajG na naše grede takele dehteče cve tke: orožniški postajevodja je komandir; pravkar- mi pravi naš financir, da pride k nam Še nov poštir —; o blaženi SHS-jezik, naj te vzame (pa prav kmalu) sam hudir!
d NECUVANA reklamna vsiljivost „.Jutra“. Menda ga ul v celotni Jugo_ slavij! tako vsiljivega lista kakor je mladoliberalno „Jutro“; Uprava tega i sta pa tudi dobro ve, kje mora. začeti s svojo reklamo. Kor so se vsilili demokrati v ospredje vlade, hoče tu -di „Jutro“ porabiti to priliko in se vsiljuje vladnim sužnjem: orožništvu ter učiteljstvu. Pred nedavnim časom so razposlali gospodje krog „Jutra“ na orožmštvo ferman, v katerem vsiljivo priporočajo svoje glasilo žandarmorij;. Ravnokar pa smo dobili v roke pastir ski opomin „Jutra“ na vse one učitelje, ki še niso naročeni na „Jutro“, da si ga sigurno kar najhitreje naro-če, ker bi naj bilo ravno uč teljstvo pionir boljše — demokratske bodočnosti našega ljudstva. Iz teh vsiljivih Jutrovih reklam odseva ali židovstvo tega lista, аД pa mu grozi agromer kurstvo. Na vsak način pa se gabi taka všiljivost vsacemu, ki m vajen eifutskih manir.
d LIMBUS in „Taborov«.“ jeza . Tabor“ ‘od 8. t. m. se jezii da Mariborčani posečajo pri vsaki priliki limbuškega samostojnega Robiča in tamkaj popivajo, mesto da bi vrg li naro-dnobudno delo po celotni mariborski in dokaj 'še nemškutarski okolica, Z ravnokar omenjeno notico je udaril „Tabor“ po zobeh demokratsko gospo’ cle katero komandirajo glede alkoholnega vprašanja korifeje dr. Koderma-novega kalibra. Demokratsko narod -ne delo jo. bilo in ostane proizvajanje veletoča! Kadar bodo povsod po mariborski okolici krčme Robičevega do -brega glasu, potem še bodo maribor -skl demokrati razpasli ob nedeljah in praznikih po celi mariborški okolici , da bodo popivali na narodni Špas! Samostojni Robič pa se naj zahvali „Taboru“ za „reklamo“, ker doslej so si bili samostojni in demokratje v žla, hti kot očetje in sinovi tudi v praktičnem uničevanju alkohola.
d LEGAR in črne koze. Legar in deloma tudi črne koze sesirijo v Savinjski dolini, osobito v Lučah, Umrle je dosedaj baje že 13 ljudi na le-garju.
d KARL Hauptmann, V Hirsch -bergu, Slezija, je umrl pisatelj Karl Hauptmann, brat znamenitega naturalista Gerhart Haupimann-a.
c] ANTON WILDGANS, Priljubljen in splošno priznani pisajtelj Anton Wildgans, dramatik in prvobori.-tolj visokega sloga, je imenovan ravnateljem dunajskega državnega gle -
d Z4DNJA MESTNA GODBA v Avstriji razpuščena. Mesto Sv. Hipo-lit na Nižje-Avstrijskem je zadnje mesto, ki je notri do sedaj vzdrževalo lastno mestno 4godbo, katera je stala na leto 1 milijon kron. Vsled slabega- finančnega položaja so te dni sklenili, da opustijo mestno godbo koncem meseca aprila t. 1.
d PREBIVALSTVO Budimpešte . Prebivalstvo Budimpešte je znašalo 31 decembra 1920 925,724 oseb. Od teh je bilo po veroizpovedanju 59.7% rim-sko-katoliŠko, 1.1% grško-iztočaega o-breda, 0.4% pravoslavnih, 4.6% protestantov, 10.4% unijatov, 22,9.% Židov, Kot materni jezik jo madžarščino priznalo 891,813 oseh, 54,385 oseb nemščino;- Slovanov je pa bilo 19,201 oseb.
d ZA RAZOROŽITEV DRŽAV * Bivši italijanski ministrski predsednik. Nitti je izjavil uredniku lista „World“ p „Se nikdar niso tlačilo vojno težav» fivmpo tako kot sedaj. Pričela se ja moralna, intelektualna in ekonomska dekadenca Evrope.. Velike in male na vode, osobito male, prevzema imperija iizem. Vsaka država se oborožuje, kor se oborožujejo tudi sosedje. Upam, da bo Amerika v svojem in v interesu Človeštva započela akcijo razorožitve sveta in to na temeljih mednarodne iskrene demokracije.“
d NAROČNIKOM „GLASNIKA“. Akorayno se je 1. številke „Glasnika“ za 1500 izvodov več tiskalo, kakor lani, je ista popolnoma pošla in se novim naročnikom ne more več doposla-ti. Pač pa prosi sl. občinstvo, da vse neporabne izvode 1. Številke upravni-štvu „Glasnika“, Maribor, Koroška cesta 5, vrne. Številke na novo izdati pri sedanjih razmerah m mogoče. — Upravništvo „Glasnika“,
h neodrešene domovine
n LASKA PROSLAVA „odrešitve“ naših cležel, Lahi so sicer znani kot veliki komedijanti, toda vsaka komedija se tudi njim ne posreči, Tako so sklenili, da vprizore dne 6, t. ,m. veliko komedijo:	„proslavo odrešenja
našega Primorja," Toda slovensko naše tamošnjo prebivalstvo ni tega „odrešenja“ prav nič veselo, zlasti pa ne fašistovskih band, ki vladajo sedaj nad njim. Torej ni bilo pričakovati u-deležbe z dežeie.' Tudi socijalisti zavzemajo v zadevi „odrešenja“, svoja posebno stališče. Fašisti pa itak ne znajo drugega, kakor vprizarjati komedije in škandale. Laška vlada s je torej zbala, da izpade proslava preveč po fašisiovsko, to je komedijantsko in škandalozno. Obenem se je pričelo po Jugoslaviji protestno gibanje, ki je , zavzemalo široke kroge in dan „pro -slave odrešitve“ bi se bil, lahko spremenil v dan žalobe celega jugoslovanstva. Laška vlada se je ustrašila ter objavila, da bo svečanost odložena za poznejši čas, ko se je bo lahko udeležil tudi pukljasti kralj in različni brbljavi senatorji. Na ta. način, si je mislila vlada, bodo pritegnili večje število radovednežev, obenem se bodo pa fašisti ženirali in opustili čezmerno komedijantstvo, V Trstu so slavje res odložili, po različnih drugih krajih se , je pa vršilo vseeno. Vršilo se je tako-rekoč na tihem, v ožjem rodbinskem krogu, senatorjev in kralja ni bilo — Slovencev tudi seveda ue. Fašisti so bili sami med sabo, ker je padlo sla- f vjo ravno na pustno nedeljo, S(^ je spojilo s slavnim laškim , „oarnevaie“ ter zadobilo deloma značaj pustne maške-rade ter na ta način znatno izgubilo značaj kričavega fašistovskega nacionalizma.
n inIC POTNIH LISTOV za Jugoslavijo se ne dobi do 10. t, m. Baje ja izdala italijanska vlada to naredbo radi proslave aneksije.
n PROMOCIJA. Na zagrebški u-niverzi je bil promoviran doktorjem vsega prava gospod Dioniz,.Godina, iz. odlične narodne rodbine y Skednju v Čestitamo!
Iz Koroške.
k NASI BRATJE na Koroškem.
Ш slovensko avtonomijo. Na, §hodu Kmetske in .Strokovne zveze v, Črni , dno 2, iebruarja zbrani kmetje in delavci zahtevamo najširšo avtonomijo za celo, Slovenijo in sploh po oefi Jugoslaviji. Le na ta način.je mogbč razvoj in blagor vseh treh ujed injenih ptemen Slovencev, Srbov in Hrvatov. Odločno tudi zahtevamo, da,slovenski vojaki ostanejo v Sloveniji in da se žnjimi ravna, kakor se spodobi za kul turen narod. Naravnost moramo obsojati surovosti, ki so jih morali naši slovenski mladeniči občutiti v Mače-doniji in drugod. Mi hočemo bid zvesti in odločni jugoslovanski državljani, toda tudi država mora z nami postopati, kakor je prav.
k PROTI drznim nemškim nakanam, Dobili smo ta le dopis iz Mežiška doline: Zbrani na shodu Kmetške in Strokovne zveze ( v Orni odločno protestiramo proti predrznim nemškim nakanam, ki hočejo med prebivalstvom Mežiške doline razviti agitacijo za dosego plebiscita. Mi smo. in hočemo or
\
9. Шшагја 192.1.
3
»StoÄÄ** г
rfiati zvesti m neomajen Jugoslovan -
državljani. Zato iirjamo, da naša .viada z brezobzirno doslednostjo za y stednle, nemške namene in krivce o* «fcro- kaznuje. Vlada naj z vso odloč -.Hostjo In / vsemi razpoložljivimi sred -stvi,, nastopi,,, da g* v kali zadušijo tata pogubni, nemški poizkusi.
k' PROMETNE TEZKOCE v Me-•iški dolini. Na zborovanju v Črni ,
■	dne, 2.-februarja je, bila sprejeta ta-le, resolucija, ki jo bila odposlana v Beograd: Vsled nesrečnega plebiscita na Koroškem je Mežiška dolina popolnoma ločena od Pliberškega polja, od _ koder je poprej dobivala potrebnega živeža in drugo. Težišče se je nagnilo proti jugu Ah vzhodu. Toda zveze z Štajersko so naravnost nezadostne, (testa čez St. Vid v Šoštanj je v silno slabem stanju. Cez Kramarco se v Mozirje niti z vozom ne more.. Na Spo. Vinji Dravograd okoli je pa posebno za Črnjane predaleč. Zato zahtevamo pa shodu Kmetske in Strokovne zveze v Črni, dne 2, februarja 1921 zbra ni kmetje imdelavei, da prevzame država v svojo last cesto čez St. Vid V Šoštanj in da preskrbi tudi za vozno cesto preko Kramariče v. Savinjsko dolino. .Nadalje zahtevamo, da se dr-žava pobriga tudi za železniško zvezo preko Kamnika v Ljubljano; kajti pot preko Dravograda in Maribora je pre
■	dolga in predraga. Izvršitev teh zahtev je nujna tudi iz gospodarskih in sirategičnih ozirov.
k ME2IŠKA DOLINA na, Koroškem spada odslej v področje tajništva SLS v. Mariboru in ne -več v Celju , Pozivamo vse krajevne organizacije SLS oz. KZ, da se v vseh zadevah o-Јзгабајо na naše tajništvo. —• ,T,ajniš -ivo SLS v Mariboru.
GUST ANJ. Naše izobraževalno (iimštvo je priredilo dne 6. februarja v Lečmkovi dvorani burko v treh dejanjih: „Moč uniforme“. Nekateri i _ gnalci so prvič nastopili, a so se vendar prav dobro odrezali.
GUSTANJ-Tolsti vrh. Dne 3L sta bila poročena v Guštanju gospod Gjuro Cvitanič, posestnik Tolstovrške .slatine. ter trgovec z dalmatinskim vi-gom in gdč. Tončka Kotnik, p., d. Jugova z Dob rij. Poročil ju je nevestin 'bratranec g. kaplan Simen1 Kotnik s Preyaü. Mlademu jugoslovanskemu paru želimo obilo sreče.
Iz Maribora.
d SLOVENSKA Ljudska stranka za mesto Maribor je-zborovala dne 7, februarja. Udeležba je bila selo lepa, /Število naših je vedno večje. Na zbora.-so poročali: dr. Leskovar o razme-j-rab v .Mariboru, posl, Pušenjak o položaju, tajnik 2ebot o delovanju SLS Govorili so še: dr. Capuder, Vesen -jak, dr, Verstovšek an Ver, Medvešek.. Izvolil se je nov odbor SLS za mesto Maribor. Pozivamo naše pristaše / ki ■Ш piso vpisani v SLS, da pridejo v tajništvo SLS -v Cirilovi, tiskarna in da se vpišejo v našo polt.ično organi-zacjjo.	-
d USMILJENKE IN „TABOR.“' 'V .svoji 29. številki se je „tabor“ ob-
regnil ob usmiljenke mariborske bol -nice. Predbaeiva jim, da dobivajo usmiljenke boljšo hrano, nego strežniki, kar je v škodo strežnikom in bolni -kom. nižjega plačilnega razreda. Iz verodostojnih virov smo izvedeli, da je „Taborova“ notica netočna in ni ničesar drugega, nego zavijanje. Res je, da dobivajo sestre usmiljenke isto hrano kot ostalo osobje, čeprav imajo po pogodbi pravico do zboljšane hrane. Razentega se je tudi v bolnici u-domačila navada, da so strežniki, ki že služijo dolgo dobo v bolnici, sami nezadovoljneži, katerim je težko ustre’ či Dejstvo, da služijo nekateri že 10 do 20 let, je pač jasen dokaz, da jim res ne gre slabo, sicer bi si vendar zboljšali, oziroma spremenili službena mesta. Strežniki pač nimajo vzroka, se pritoževati, ker ne opravljajo isto delo kot usmiljenke in ne nosijo tudi iiobene odgovornosti, saj opravljajo le samo navadna dela, za katera so ne potrebuje niti ne zahteva nikakšna predizobrazba. Strežnik je lahko navsezadnje tudi hlapec, strokovne strežniške posle pa opravljajo edinole ss, usmiljenke. Strežniki, ki ne opravljajo nočne službe inj se borijo za postranske službe in nagrade, se vobče ne pritožujejo o slabih razmerah v bolnici. Iztaknil jih je „Taborov“ strežnik iz bolnišnice, ki naj ne zavija resnice, sicer bomo poskrbeli ža jas nost v tej zadevi.
d PREDAVANJE O KOCENU v proslavo 100 letnice njegovega rojstva priredi o priliki občnega zbora dne 13, februarja t, 1. ob iO, uri v. mali dvorani tukajšnjega Narodnega doma „Zgodovinsko društvo“. Vstop je prost.
d JAVNA ZAHVALA. Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev si ploja izreči tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so pripomogli poštnemu plesnemu venčku do sijajnega vspeha. tako v gmotnem kakor tudi v častnem oziru bodisi s požrtvovalno -rij o v darilih in denarnih prispevkih, bodisi z izposojenjem dekorativne in pohištvene opreme, nadalje veseličnemu odboru za požrtvovalno delovanje, najlepšo zahvalo pa vsem milim gos -tom, ki so pričarali v dvorane prijetno jn svečanostno razpoloženje ter se žrtvovali za krasen uspeh prireditve v splošni blagor poštnemu uslužben -stvu.
d TRGOVKA in lastnica posredo val nice za službe v Gosposki ulici, ne ka Ivana Toplak (prej Johanna), M jo znana radi svojega smukanja v Nemško Avstrijo, je še. vedno v. Mariboru. Ta Johanca je prej ko slej za grizena nemškutarje a, ,'dasiravno je Mi slovenskih .staršev. Sodrug ji je njen brat, veliki Nemec „šuldirektor“ iz Nemške Avstrije. Ta dvojica švab-čari, kakor bi imela svoj kšeft v Grad eu, a' ne- v jugoslovanskem -Maribora. Ge treba bomo prišli z zanimivimi podatki o tej posilmemškr dvojici. Za danes pa samo izrazimo svoje začudenje,! da g© take ljudi, ki neprestano in nalašč Švabčarijo tako mirno trpi
v.Mariboru. Naj bi kak Slovenec v Gradcu nalašč tako ostentativno govoril slovenski! Vrgli bi ga takoj na
cesto in ga poslali čez Spilje, A mi ? Omenjamo samo, da je to tista Toplak katera Je ob preobratu, ko je postal Maribor jugoslovanski, rekla pred pričami nekako takole:	„Marburg
bleibt jo nit Kindisch/wird so wieder hold deutsch!“
Cerkveni vestnik.
c DUH. SPREMEMBE. Prestavljeni so vlč. gg. kaplani: I. Cečko iz Poljčan v Šoštanj, A. Leben od Sv, Urbana pri Ptuju v Poljčane.
c V SV. VENCESLU, pri Slovenski Bistrici je bil dne 1. februarja t, I. slovesno umeščen vlč. g. I. Zako -šek. Ljudstvo ga je navdušeno spre -jelo.
c VERSKI POUK v primorskih šolah. Kakor hitro so Italijani zasedli naše Primorje, so takoj odpravili verski pouk v vseh šolah. Ker je pa italijanska vlada začela uvidevati, da tako ne bo šlo, je izdala naredbo, s/ katero določa, da se mora nemudoma uvesti verski nauk v vse primorske šole. Proti tej odredbi se je pa uprlo vse liberalno učiteljstvo, katero je na zborovanju v Pulju izjavilo, da ne mara prlsostovati nobenim obredom pri verskem pouku ter da ne mara o-pravljati predpisanih šolskih molitev pred in po pričetku šole. Zdi se pa, da se vlada ne bo dala ugnati v kozji rog, kajti upornikom je namignila, da' bo vsak, kdor se predpisom ne poko -ri, enostavno odpuščen iz učiteljske službe.
c KULTURNI BOJ. v Cehoslova-ški. Katoličani na Cehoslovaškem so v zadnji dobi postali brezpravni pred državnimi zakoni. Češki Sokol in češki brezverski učitelji so si v zadnji cobi osvojili več katoliških cerkev, katere hočejo uporabljati v svoje namene, Na tozadevne pritožbe katoličanov, ne da vlada niti odgovora, vsled če -sar vlada med katoličani na Cehoslovaškem proti vladi v Pragi silno o-gorčenje. Zlasti katoličani na Slovaškem so silno razočarani, kajti svobodo v novi državi so si predstavljali povsem diugačno, kot se pa ista sedaj izvaja.
e 700LETNICA tretjega reda. V letu 1,922' - obhaja tretji red in z njim katoliška cerkev 7O01etmco ustanovitve tega za preporod katoliške cerkve ve-lezaslužnega reda. V ta namen se bo vršil v mestu Assisi, ki je rojstno mesto ustanovitelja tretjega reda, sv. Frančiška asiškega, velik medna.ro-den kongres, koj ega pripravljalni odbor je že sestavljen.
c ZAHTEVE NEMŠKIH ŠKOFOV. Vsi katoliški škofje v Nemčiji so predložili državni zbornici obširno spomenipo, v kateri so podali smernice glede verskega pouka v šolah. Katoliški škofje odločno zahtevajo za vse nemške šole verski pouk. Tudi zasebne katoliške šole mora država podpirati iz državnih sredstev. Med drugim tudi zahtevajo, da se mora za učence, ako jih je v razredu 10 enega in i>toga veroizpovedanja, preskrbeti verski pouk, Kot učitelji za verski pouk mo-
rejo biti nastavljene samo take -vebe* katere so bile iz veronauka od posebne komisije izprašane. Končno pa. še zahtevajo,, da morajo biti vse šolske knjige pisane v verskem in ne protiverskem duhu.
c POKRET KATOLIČANOV Luksenburški. Pred nedavno so se vršile v vojvodini Luksenburški volitve v državni zbor, pri katerih so katoličani zmagali na celi črti proti združenim socijalnim demokratom in liberalcem. Dosedaj so imele protiverske politične struje ogromno večino v parlamentu.
Za osvoboditev" župnika fCiekia.
Poslanca gg. dr. Josip Hohnjec in Jožef Klekl sta poslala dne 5. t. m. ministru-predsedniku Pašiču kot ministru zunanjih zadev, naslednjo interpelacijo :
Začetkom meseca marca bo preteklo eno leto, odkar je madžarska vlada dala zapreti g. Jožefa Klekla, župnika v Velikih Dolencih v našem slovenskem Prekmurju. Župnija, katero upravlja g. Klekl, sega preko demarkacijske Črte, katero je župnik moral prekoračiti iz službenih razlogov, če je hotel svojo duŠnopastirsko dolžnost vršiti tudi napram tistim svojim žup -jjanom, ki prebivajo onstran naše sedanje državne meje. Ko je nekega dne v začetku marca 1920 čel v mesto St. Gothard iz dušnopastirskih razlogov, ie Pavel Horvat, nekdajni okrajni glavar v Murski Soboti, povzročil pri madžarski vojni oblasti, da so gosp. Klekla zaprli. S tem se je začela dolga še zdaj nedokončana doba muke, telesnega in duševnega trpljenja, za g, Klekla, Pretepali so ga, po njegovi lastni izjavi napram nekemu znancu, in ž njim surovo postopali. Iz Sent -Gofharda so ga odvedli v Sombotelj , odkoder so ga prepeljali v zapore v Budimpešto. Tamkaj že mesece in mesece biva in trpi med navadnimi zločinci ubogi, nedolžni Klekl, kateremu madžarska gospoda ne more dokazati nobene druge krivde kot to, da je bil vedno odločno slovenskega mišljenja , ter se je kot nekdanji urednik „No -vin“ — političnega časnika prekmurskih Slovencev — potegoval za ujedi-njenje slovenskega Prekmurja z našo jugoslovansko državo. Odtod izvira 'o madžarsko sovraštvo proti župnika Kleklu, 2e za časa Karolyjeve vlade ga je madžarska narodna garda v Prekmurju hotela usmrtiti z drugimi narodnjaki vred. Sedaj pa so Madžari vsled čudne neodločnosti, in slabotnosti naše vlade imeli dovolj časa, da so dali in še dajejo ubogemu Kleklu okušati vso težo in okrutnost Svojega sovraštva. Jugoslovanski klub v nekdanjem narodnem predstavništvu v Beogradu je po svojem Članu g. dr, Hohnjeeu večkrat, bodisi z vprašanji, bodisi z osebnim posredovanjem opo ’ zoril vlado naše države na vnebovpi-očo krivico, ki jo Madžari 'delajo na šemu vnetemu in zvestemu državlja -;u, ter zahteval od nje, nai tudi napram župniku Kleklu izpolni dolžnost pravne obrambe, ki jo ima do svojih
Noj stric in moj lopnile.
Iz francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
J tistikrat se je župnik skregal z ‘Tpjo loto in ta ga je postavila .pred ■vrata.
Sedela sem na vrtu pod oknom sa Iona in slišala, ves razgovor.
„Gospa“, je rekel župnik, „prišel . sem, da govorim z vami o Regini.“
„Zakaj,?“
„Dete se dolgočasi, gpspa ! Obisk gospoda' de Conprat ji je odprl nova duševna obzorja. Tudi nekateri romani, ki jih je brala, niso ostali brez vpliva, Nujno potrebuje razvedrila!“
„Razvedrila —! Kam pa hočete, da naj. grem z njo? 'Jaz se ne morem ganiti, som bolna.“
„Tudi jaz ne računam s tem,, da bi jej vi poskrbeli razvedrila. Pisati bo treba gospodu de Pavol in ga pro riti, da io vzame za nekaj časa k sebi,“
Pisati gospodu de Pavol — l Na noben način! Dekle bi se ne hotelo več vrniti!“
„Mogoče. Toda tQ je zadeva, ki se oomo ž njo pečali pozneje, Vrtmtsga
bo deklo svojeas živelo v velikem svetu in zdi se mi potrebno, da izpreme -ni svoje življenje in si ogleda razmere in, stvari, o katerih nima-niti najmanjšega . pojma.“
„Tega vsega ne razumem, gospod župnik! Regina,.ne pojde odtod!“ „Toda gospa“, se je razvnemal župnik, „ponavljam vam, da je stvar nujna. Regina je otožna in pobita, njeni možgani delujejo živahno, do-mišljuje si, o tem sem prepričan,- da je zaljubljena v Pavla de Conprat.“ „To je meni vseeno,“ je rekla teta, ki ni imela znpsla za župnikove razloge.
„Zapisano je, da je samota poma’ galka hudobnega duha, gospa, in to velja posebno o mladini. Samota je nevarna za Regino. Dajte jej nekoliko razvedrila, to ji bo pomagalo, da pozabi na svojo otročarijo,“
„Kake smešne in čudne pojme ima takle župnik! “ sem premišljevala Pravi, da je moja tako resna zadeva, otročarija, in misli, da bom kedaj pozabila gospoda de Conprat!“
„Gospod župnik“, ga, je zavrnila teta s svojim najbolj suhoparnim glasom, „brigajta se za svoje zadeve'!
Jaz bom storila po svoji glavi in ne go vaši.“
„Gospa, jaz ljubim to dete iz vsega srca in ne morem pripustiti, da bi postalo nesrečno,“ je odgovoril žup -iiilc z glasom, ki ga pri njem nisem poznala, „Pokopali ste jo živo v vaši hiši, nikoli jej niste dovolili nobenega veselja in reči smem, da bi bila brez mene zrastla v nevednosti in neumnosti, da bi bila ostala divja cvetka brez solnca јд zraka. Ponavljam .vam, treba bo pisati gospodu de Pavol!“
„Tega Je že preveč!“ je divje zakričala teta, „Ali nisem več gospodar v svoji hiša? Spravite se odtod, golob gospod župnik, In rie stopite več črez moj prag!“
„Prav dobro, gospa! Sedaj vem , kaj mi je storiti in danes vidim jasno, da bi bil moral pisati gospodu Pavol skeimrže zdavnej, pa me je slepilo sa moljubje m želja, gledati vsak dan svojo Regino — “
Našel me j'e v drevoredu vse v solzah.
„Ali je mogočet moj dobri gospod župnik! Vrženi pred vrata zavoljo me ne! — Kaj bo iz naju, če se ne bova videla več?“
„Culi ste razgovor, moje dete?“
„Da — ! Seveda — —! Pod oknom sem bila. Oh, kakšna ženska ! Kakšna — —.
„No, no, Regina! Pomirite se!“ je odgovoril. V lice je bil zardel in ves se je tresel. „Se nocoj bom pisal va -šemu stricu!,“	4
„Oh, hitro pišite, moj ljubi gospod župniki Ce me bo le koj prišel iskat ?“
„Upajva!“ je rekel in dobrovoljen pa bolesten smehljaj mu ja prišel na ustnice.
Toda opravki mu niso dali pisati tisti večer, drugo jutro pa je nevarno zbolela moja teta, ki je bolehala že nekaj tednov sem, in pet dni pozneje ]e smrt potrkala na naša vrata ter popolnoma izpremenila potek, mojega ži -vij en ja.
Vlil.
Koj po tetini smrti sem si poiskala zavetje v župn šču. Vso bolezen me ni dala poklicati k sebi, Suzana sa -ma ji je stregla z veliko požrtvoval -nostjo.
Ko se je tetina bolezen shujšala tt je župnik pisal v Pavol.
Dalje prihodnjič,. ,
državljanov. Vlada je 'delala obljube , iter pokazovala na koraka, ki jih je že pod vzela v tej zadevi, toda ni mogla pokazati niti najmanjšega uspeha. Položaj g. Klekla se je poslabševal od meseca do meseca in sedaj je skoraj brezupen in to po krivdi polovičarstva in slabotnosti naše vlade, Naša slov. javnost čuti škandalozno postopanje madžarske vlade proti g. Kleklu kot •sramoto za našo državo ter z /vso odločnostjo zahteva, da se temu škandalu vendar enkrat stori konec.
Podpisana torej vprašata g. ministra predsednika kot ministra zunanjih zadev:
1.	Kakšne korake in kolikokrat je vlada storila, da osvobodi g. župnika Klekla iz madžarskega ujetništva?1
2.	Katera sredstva je porabila? Zakaj se ni poslužila represalij?
3.	Ali je vlada voljna, da izpolni svojo dolžnost napram našemu državljanu g. Kleklu ter da uporabi vsa sredstva, ki so ji na razpolago, da se g. Klekl takoj pusti na svobodo?
Prosiva pismeni odgovor.
Dr, Hohnjec 1. r.
J. Klekl 1. r.
c AMERIŠKI ŠKOFJE ZA DE -UAVSTVO. Ker so v Ameriki mnogi tovarnarji odpustili veliko število de -lavcev iz službe pod pretvezo, da nimajo dovolj odjemalcev za svoje pro -izvode, v resnici so jih pa odpustili љ službe iz enostavnega razloga, cla bi mogli zvišati cene za svoje tovarniške ‘zdelke, so ameriški katoliški škofje izdali en proglas na delavstvo, drugega pa na tovarnarje. V prvem proglasu pozivajo delavstvo na odločen boj proti izkoriščevanju kapitalizma, v drug m proglasu pa svarijo kapitaliste, da se naj ne igrajo z ognjem, ker bi utegnilo v delavstvu silno završeti. iVse ameriško časopisje, tudi anglikansko, se živahno bavi s tem odločnim korakom katoliških škofov. Kapitalist tično časopisje se hudo jezi nad „boljševističnimi katoliškimi škofi“ in delavstvo pa blagruje škofe, ker dobro ve, da jim nudi ta odločen korak ameriških katoliških škofov silno mo-ralično oporo v boju zoper brezvestni kapitalizem.
Narodno gospodarstvo.
la ™z vina ali proti! — .
Pod tem naslovom piše v „Slovenskem Narodu“ z dne 2, t. m. nek konzumen! daljši članek, v katerem se
zavzema za uvoz italijanskega vina, opiraje se na dejstvo, da mu je pravil te dni nek vinogradnik iz Dolenjske, ki si je vestno zapisoval' vse izdatke za vinograd, da ga stane liter letošnjega pridelka — 6 K, med tem, ko so vinogradniki prodajali mošt po 14 K, vino pa sedaj po 20 in 22 K, Iz tega sledi, 'da zaslužijo vinogradniki kar po par sto odstotkov.
Ker bi tudi drugi slovenski vinogradniki, ki vina ne morejo produci -I ati pod 14—20 K, radi vedeli, kako se producira v sedajnih časih vino po 6 K liter, bi bili dopisniku „Naroda“ zelo hvaležni, ako bi nam malo na -iančneje razložil račun onega dolenjskega tovariša, da bi se iz njegovega poslovanja naučili, kako se da pridem lati tako ceno vino. Prosimo odgovora!.
Za uboge krčmarje pa bi bilo res treba izdati poseben poslovnik, da ne bodo ti reveži, ki zaslužijo po mnenju dopisnika v „Narodu“, samo 3—4 K za liter, prehudo oškodovani, ker si od tega zaslužka niti ne vedo odračunati izgubo obresti od ležečega vina in izgubo pri točenju in izhlapevanju vina.
Na drugo niti ne odgovarjamo.
Lojalno pa priznavamo, da so radi visokih vinskih cen prizadeti kon-zumenti, ker morajo mnogo globlje. seči v žep za četrt vina, kot pred voj -no. Ali tudi vinogradniki bi raje krili svoje stroške za vinograde s predvojnimi cenami in zahtevali za svoje produkte predvojne cene v soglasju z e-fektivnimi izdatki. Zato je neokusno , ako dopisnik „Naroda“ brez vseh dokazov sumniči naše vinogradnike, ka’ kor da bi samo iz modernih „na več 100% proračunjenih dobičkov“ bdi proti uvozu italijanskega vina, ne pa iz naravnega nagona ohraniti življenje sebi in velevažni panogi našega narodnega gospodarstva. Zato opozarjamo g. konzumenta v „Narodu“ na naš članek v „Gospodarju“ v božični šte -vitki in na resolucijo mariborskega protestnega shoda glede uvoza itali janskega vina. Vsak zastopa svoje stališče, toda upajmo, da ne bo nobeden brez dokazov zastopal interese — —
Italijanov!
g KONEC ZBOROVANJA gospodarskega sveta, V Beogradu so za -.	_
ključih zborovanja gospodarskega sve Iški vojaški krogi o bodočnosti Avstri-ta in so razne sekcije pričele z detaj- je. Višji Častnik v Celovcu se je izra-liranim delom. Gre za revizijo želez - zil pred kratkim (lahko bi zapisal nje-niških tarifov, specijalne tarife pre - govo ime in vpričo koga): Sedaj še skrbe mest, ureditev pomorskega pro-1kaki dve leti bo hudo, potem se bomo
g ROK za žigosanje obveznic predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske jo končno vel javno podaljšan de všetega 15. marca 1921. Žigosanje izvršuje davčni urad za mesto Lju -bljana kamor je tudi tozadevne prošnje, katere so kolekovati z 2 (dvema) dinara naslavljati. Prošnjam so seveda obveznice kot vrednost priložiti. Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani poživlja vse naše državljane, ki svojih obveznic predvojnih posojil navedenih v prilogi 2 in 3 tuk, razglasa Štev. 6796- Val.-920 z dne 4, Septembra 1920 (Uradni list štev. 104 z dne 11. septembra 1920) doslej še niso predložile v popis in žigosanje, da to takoj osebno ali pis -meno store. Natančneje se stranke pri davčnem uradu soba št. 9 poduče.
g 20% ODBITEK za vsote pod 1000 K. V smislu člena 25, finančnega zakona je izdal finančni minister generalni direkciji državnih dolgov u-kaz, da pripravijo vse potrebno za izplačevanje začasnih priznajnjo izpod 1000 K od onih 20%, ki so jih zadržali povodom žigosanja bankovcev, Pričetek in kraje izplačevanja bodo posebej objavili.
g PROMETNI PARK, Kakor poročajo listi, je reparacijska komisija sklenila, da se smatrajo vagoni in lokomotive, ki so bile zaplenjene do 13. novembra 1918, kot Vojni plen defične države in vsled tega ne bo treba oddati naši državi gotovi del prometnega parka, ki so ga svoje časno zavezniki zahtevali.
g VREDNOST DENARJA, Vred-, nost avstrijske krone je že nekaj dni stalna, kajti za 100 avstrijskih kron se plača 2454 do 25 naših kron. Ameriški dolar je v vrednosti nekoliko poskočil, kajti sedaj stane 14454 do 145 naših kron. Za 100 čehoslovaških kron se plača 173—175 naših kron, za 100 francoskih ’frankov se plača 985 do 1000 naših kron, za 100 nemških mark je plačati 230—231 naših kron in za 100 laških lir se plača, 515 do 520 naših kron.
Spomini na koroško ' glasovanje.
ir.
Zanimivo je, kako sodijo avstrij
meta in za obnovo prog in voznega parka,	-
t*ALA KAZNANilA
Ј“КОЈ1Л
miza in Sest stolov UlvClB; se proda. Sodna ulica št. I5/I. Maribor.	79
Služba cerkovnika
in organista pri Sv. Marjeti niže Ptuja se razpisuje. Nastopi se se lahko takoj. Plača po dogovoru.	1 — 2 80
Slikarsk. pomočnika
samostojnega sprejme Franc Krajnc, slikarski mojster, Maribor, Cvetlična ulica 8. 1—3 82
OeklS k* 'm3L vese^e ^°’
razpis.
Ceno kupite ÄS
120’—, 190-—, 230-—, moške spodnje hlače K 80’— in 88 —, srajce pisana ali bela K 120'- ,
— ------1 bre službe m bi šla 145-—, 170’—, hlačevina l26cm
k'slovenski družini brez otrok; široka 1 m K 70-— do I48 —, na Hrvatsko, se išče. Plača plavotisk, lep, 1 m K 40 —, dobra služba stalna. Prosilke se 45-—, 48-—, oksford, dober 1 m naj zglase do 12. februarja v K 40-—, 46-—, rujavo platno Popovičevi ulici št 9, prvo nad-, 1 m 34’— do 40-—, Sifoni, fini stropje. Maribor,	78 ) m K 4-2'— do 50'—, pred-
pasniki za ženske K 58-—, 66'— 72-—, 85’—, glavni robci, lepi ä K 30-— , 36-—, 42-—, konjske Strange 1 par K 24—, зО'- , 38-—, 44’—, uzde navadne in pletene K 15-—, 17-—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; dežni gumi plašč, angleški kron 1120*—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130-— do 145-—, toaletno milo, žepna zrcala,,britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
Inserirajfe v Straži! Straža je najbolj razširjen list na Slov» Štajerskem!
V toplicah Dobrna pri Celju je razpisana re sta vrač ija v zdraviliškem domu. Pogoji v Uradnem j ^Ttrg št. 6, Slovenija, hstu št. 12.	81	*	J
floliij Gniušak, ^ariäö,
65
Podpisani vljudno javljam cenj. občinstvu Maribora in okolice, otvoritev
рзМе, pDCfgzrufre, rsmifjine resf&vrscije na Grajskem trsu št 4
katero sem otvoril dne 2. februarja pod imenom
.GRAJSKA KLET
it.
Restavracijo bf m vodil osebno ter sem isto kljub teževnem času vzprno uredil ter okusno opremil, posebno s krasnimi ložami, katere bodo nudile cenj, obiskovalcem dovoljno udobnost.
‘f	Postregel bi m ; cenj. gostom s prav izbornim vinom iz najboljših jeruzalem-
skih, ljutomerskih in turškovrških vinogradov.. Ob enem sem poskrbel izbprno kuhinjo s toplimi in mrzlimi jedili ter vzorno postrežbo.
Za mnogobrojni obisk in naklonjenost cenj. občinstva se priporočam in
beležim z velespeštovanjem GiUio pl. Valjsk-
združili z Nemčijo. Združeni bomo šli nad Francoze in jih bomo premagali.
Tako že govorijo nemški oficirji, ko še vedno visijo po deželi slike z napisi:	In SHS droht Krieg, Kärnten
hat Frieden I Pa tudi drugi nemški lepaki za glasovanje so še nabiti po deželi s slikami in z napisi, kakor: Korošci ste, Korošci ostanete; Herrgott erhalte uns unsere Heimat; Mama, ne štimajte za Jugoslavijo, ker (= sicer) moram ajnrukat za kralja Petra; was wir gesäet in Kärntnen, das wollen wir auch ernten; fder SHS Staat hat keine gesetzliche Arbeiterfürsorge, i. t. d.
Glavni nemški gesli sta pa bili: „kärntentreu“ in militarizem. Celo pesem so zložili: „Oj ti moja luba ko-loška zamla! To lubm oartlivo s cala srca. Bueh sam je postaven hrance tvoje, kueme snažene naj strme höre.“ Deželne meje so nedotakljive, Koroška se ne sme razdeliti. V tem so bili vsi Nemci edini, tudi socijalni demo krati, če tudi se je njih centralno glasilo na Dunaju malo pred razsulom norčevalo v uvodnem članku „Ach -tüng auf die Landesgrenzen!“ iz de-žeinih mej in iz vseh tistih, ki zagovarjajo njihovo nedotakljivost. Karavanke morajo biti državna meja, so zahtevali tudi nemški socijalni demo -kratje. Njihovo glavno glasilo „Arbeiter-Zeitung“ pa je pisalo malo poprej dobesedno: „Unserem modernen, neuzeitlichen Sinne scheinen natürlich Gebirge und Höhen kein besonderes Hindernis gegen den staatlichen Zif-sammenhang einer Landschaft., Ganz anders dem techniklosen Mittelalter , das den Geländeschwierigkeiten der Bergwelt mit nur sehr einfachen НШ-mitteln gegenüberstand“ itd.
Ce bi bili zagotovili pred glasova-
njem Korošcem, in sicer ne mmo coni B, kakor se je nameravalo, nekako avtonomijo, in bi jih oprostili obvezne vojaške službe, kakor se je predlagalo, bi bili Nemcem izbili najsilnejše a-gitacijsko sredstvo, iz rok.
Časopisi so poročali, da bi bili letos v januarju v Londonu lahko sklenili z Ital,jo mnogo ugodnejši mir , kakor smo ga sedaj. Dobili bi bili železnico na Reko z važnim križiščem St. Peter, Zader bi bil ostal pod jugoslovansko nadoblastjo in Italija bi nam ne bila celo leto metala polen pod noge. Tedaj je še Wilsonova beseda nekaj veljala. Da smo se tedaj pobotali z Italijo, je verjetno, da bi bil tuli a plebiscit na Koroškem drugače izpadel. Stavili smo zahteve, o katerih bi bili lahko vedeli, da se nam zaenkrat ne nodo izpolnile, odklonili smo to, —' kar bi bili lahko dosegli. Dvojna iz» guba je zdaj naše plačilo.
Polovičarstvo, s katerim smo re -Sevali Koroško, nas je ubilo. Ce bi že bili takoj v začetku pošteno prijeli, bi se nam Koroška ne bila nikdar več izmuznila iz rok. Nemci pa so energično rekli: „Alles oder nichts“ in so dosegli uspeh. Ko jiih je Dunaj pustil na cedilu koncem leta 1918, so stvar sami prijeli v roke. Po razsulu fronte sta se na Koroškem dva bataljona jugoslovanskih vojakov stavila na razpolago, da zasedeta Koroško. Ce bi bil tedaj kdo ш svojo odgovornost zasedel slovensko Koroško, ko se je videlo, da od ljubljanske vlade ni prav •ničesar pričakovati, bi slovenska Koroška ostala lastnina primi possidentis, t. j. naša. Ali je le kaj težko gospodom pri srcu, ki so jo tedaj tako polomili? Zakaj so toliko pomišljali? Ali slovenska Koroška ni naša, ali nismo imeli pravice do nje? Gotovo; Zakaj je torej niso dali zasesti, kar bi se v, začetku bilo lahko zgodiio brez truda in brez žrtev? To vedi Bogi,
Nemci zdaj izjavljajo, da hočejo z lepim pridobiti koroške Slovence, tudi tiste, ki so glasovali za Jugoslavijo. Gospod Brandner se je nekoč pred glasovanjem javno pritožil čez pisavo „Korošca.“ Auf dem Lande, in der Stadt, vsem nemčurjem štrik za vrat, je ravno tedaj stalo v „Korošcu“ na uvodnem mestu, „Korošca“ so ljudje zelo radi čitali, ker je umel res jako popularno pisati. .V tem oziru vse pri-, znanje ! A ta surovi ton, v katerega je čimdalje bolj zašel, to zmerjanje z —> nemčurskimi ušmi in primerjanje s steklimi psi nam je le škodovalo. La z lepim se da kaj doseči, kar (= ni -kar) z grdim, velja tudi in morda še posebno na Koroškem. Inv krajih, koder se je mnogo z grdim in s silo delalo, je povsod za nas slabo izpadlo „ Pa ljudje se niso znali premagati. Seveda obzirno in uljudno nastopati j© mnogo težje kot nasilno in gos redovalno. „Mit dem Standrecht kann ein je-* der Esel regieren“, je y svojem jeziku rekel Cavour.
Zdaj določujejo, kdo bo dobil vojaško podporo7 in preživnino. Vidi se ^ da Avstrija iioče štediti. Pri tem določevanju so strogo natančni in že ter* mu in onemu so rekli: Vi ste od Ju -, goslovanov neopravičeno vlekli pod-, poro. Vsak prosilec mora imeti cel kup dokumentov, kakor:	domovinski list-
rojstni listek za sebe in otroke, zaslužek vdove ali moža pred vpoklicem, potrdilo skupnega zakonskega življenja, mrliški list, poročni list, potrdilo bivanja (Wohnsitzbestätigung) itd. itd. Preživnina bo, preračunana na jugo? slovansko valuto, mnogo nižja, kakor je bila pod Jugoslavijo. Tudi plače avstrijskih državnih nastavljencev so nižje, kakor v Jugoslaviji,
V Jugoslavijo je zda, težko priti, in je združeno z velikimi stroški, čez gore zdaj v snegu tudi ne bo več mogoče. Časopisje iz Jugoslavije sedaj lolj redno dobimo, a vsled slabe av strijske valute bo za nas tako drago* da je bo le malokdo naročil.'Nemčur-sko „Koroško domovino“ delijo zastonj. Ali ne bomo ' več dobili slovenskega lista na Koroškem?
Pridobivajte naročnike!
Izdajatelj in založniku K oaz, „Straža,"
Odgovorni urednik Franjo Žebot,
flCisk tiskarne m* Cirila v, Maribe*»»