PoStmna plačane tr faii>«in|. h»*r XX., št. 92 Ljubljana, petek 21. aprila 1939 Upravzusivo ..juDiiaaa, tioiarijeva 6 — relefoc 3122 8123. 3124, 3125 3126 Inseratni xineiek: Ljubljana, Selen-burgova ul — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gralsld trg 1. relefon 9t 2456 Podružnica Celle, Kocenova ulica 2. — Telefon St 190 Računi on poftt ček zavodih: Ljubljana 3t 11.842. Praga dalo 7« jRd « ion 24t Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Diplomatski obiski Danes ni za nikogar nobena tajnost maršalom Gdringon na čela vrhovni poveljnik oboroženih sil in zastopstvo nemških nbčin ? berlinski n ži r nom dr L eriom na čelu Na konci ie ; ,-elar Hitler spreje1 o'.rožnega vodi telja in vlado mesta Gdan^ka Deoutaci-p Gdanska mu je pri tei oriliki izročila di plomo o imenovanju za častnega meščana Gdanska Sprejemu je sledila parada nemške vojske ki je trajaal skoro štiri ure in ki ji je prisostvoval Hitle s -vojim spremstvom pred tehnično visoko šolo V Pragi je bila svečana pros'ava na Hraačanih kjej so se zbrali praški Nemci im poslušali govore iz Berlina Prav tako je bila na Slovaškem proslava Hitlerjevega rojstnega dne Glavna proslava je bila v gledališču v Bratislavi, kjer je bilo tudi vec nemških govorov. Enega najlepših bratislavskih tigov so preimenovali v Hitlerjev trg. čestitke iz Italije Rim, 20. aprila. AA. ( Štefani). Messag-gero« piše da je italijanski narod srečen, da lahko za današnji rojstni dan ponovno sporoči simpatije in spoštovanje italijanskega naroda Hitlerju. Te izraze simpatij je dobil nemški državni poglavar in preko njega ves nemški narod ki je z italijanskim narodom zvezan s tolikimi vezmi duhovnega in političnega sodelovanja in s skupno, t jo idealov dveh revolucij, ki jima je skupni cilj ohranitev reda, pravice in miru. čestitke kralja Jurija London, 20 aprila AA (Reuter) Kralj Jurij VI je poslal iz windsorskega gradiča b.. javne čestitke Hitlerju za njegov -ojstni dan Hacha pri Hitlerju Praga. 20 aprila AA. (Havas) V čeških krogih smatrajo. da bo Hacha izkoristil svoje bivanje v Berlinu za nadaljevanje pogajanj o pravnem položaju Coške in Mora v ike Hacha je odpotova1 v Ber!>n včerai popoldne. Danes ga je sprejel kancelar Hitler. Amerika oborožuje Rusijo Po nemških informacijah dobavljajo Zedinjene države Rusiji ladijske topove in tudi cele ladje Berlin. 20 aprila b. Nemški listi objavljajo od svojih ameriških poročevalcev poročila o pravem ozad u "bi^ka ruske mor nariške misije v Zedinjenih državah Sever ne Amerike Mis'jn vodi rus/k- admiral [za kov Četud podrobnosti o azgovorih ruskih pomorskih strokovn lakov z odgovornimi činitolji v ameriškem državnem tajništvu za mornarico doslej še niso znane so dijo nemški poročevalci v Washingtonu da je m-.siji uspeia nabava nekaterih delov za gradnjo velikih oklopnic v znesku 10 mi h jonov dolarjev razen tega pa je bil zaklju čen tudi sporazum o gradnv dveh ali treh velikih vojnih 'adjah zt rusko mornarico v ameriških 'ad tedelriicah Nove ruske nabave v Ameriki so v zve- zi s pospešeno izvedbo ruskega pomorskega načrta, ki predvideva dograditev velikega števila modernih bojnih adij v čim krajšem času V poučenih nemških krogih »o mnenja, da se siporazum ki ga je sklenila ruska mornariška misiija v Zedinjenih državah ne nanaša le na dobavo posameznih delov ladij, zlasti jeklenih plošč za gradnjo oklopnic temveč tudi na dobave 'adijskih topov Rusija je po podatkih ameriškega trgovinskega ministrstva že lansko eto nabavila v Ameriki večjo količino po-Nameznih strojnih dc'ov zaradi katerih se je ruski uvoz iz Amerike lam zvišal na okoli 70 mili ionov dolarjev dočim je znašal lani ameriški uvoz iz Rusije le okoli 24 milijonov dolarjev. Ljubljanski mestni svet Podaljšanje šubičeve ulice čez nunski vrt Ljubljana dre 20 aprila Danes ob 17. se je zopet sesta ljubljan ski mestni svet in rešil daljšo vrsto uprav nih zadev Najprej je župan. dr. Adlešič sporočil, da je Nj kra1! odlikoval več članov mestnega sivea. o čemer so listi že poročali. Zupan je odlikovancem čestital tei j;m izročil pode. lene jim redove. V nadaljnjem poročilu je župan med drugim omenil, da so 31 marca na univerzi v Pittsbourghu slovesno otvonli jugoslovansko sobo v kateri sta nameščeni poleg por tretov drugih jugoslovanskh znamenitih mož tudi s»liki Jurija Vege ki ga je našli kal akademski slikar prof. Matej Sternen in pa Franceta Prešerna, delo akademskega s ikarja Božidarja Jakca Za to darilo so prispevala županstva vseh slovenskih mest. Potem se je župan spominjal nedav no umrlih zaslužnih mož med njimi skla datelja Zorka Prelovca. ki je bil uradnik Mestne hranilnice, finančnega direktorja v p. Alojza Klimenta. kmetijskega svetnika v p. Viljema Rohimana in v Pragi umrlega univ. prof dr. Jana V adunirja Hraske ga, ki je svoj čas kot šef tehničnega odbo ra pri bivšem deželnem odboru okrasri1 Ljubljano z večjimi reprezentativnimi po slopji ter vedno rad sodeloval tudi pr vseh važnejših gradbenih problemih mesta Mestni svetniki ki so stoje poslušali sipo minske besede župana so proslavili spomin pokojnih s trikratnimi slava klici. Nato je prešel mestni svet na dnevni red Odobril je devet parcelacij m sprejel pravilnik o hodnikih Od- bril je dalje imeno vanje ulic ob kmetijsk' poskusni in kontrolni postaji ter v Štepanji vasi na Ko deljevem in v Mostah ter duvolil vporabo mestnega g*ba na izdelkih zavoda za žen ski domači obrt. Odobren ie bil pravilnik turističnega odbora za mesto Ljubljano Rešenih je bilo več ugovorov zoper kazen ske odločbe in pačilne naloge trošarinske ga urada ter več prošenj za »prejem in za zagotovilo sprejema v domovinske zvezo Mestni svetnik dr Henrik Steska je po da! ostavko na položaj mestnega svetnika Zupan se je odhajajočemu mestnemu svet niku zahvalil za njegovo marljivo »odelo vame v mestnem svetu in v odborih Mestni svet je vzel r.a znanje odobritev proračuna mestne občine za leto 1939-40 s strani finančnega ministrstva. Za dograditev meščanske šole na Viču je mestni svet skle nil najeti posojilo 4 milijonov din pri Su zorju v Zagrebu. Nadalje je bilo odobrenih nekaj odprodaj, oziroma nakupov sveta v manjšem obsegu ki bodo večinoma služili za ureditev in otvoritev poti in hodnikov. Važna 5n zanimiva je bila točka dnevnega reda otvoritev Sub'čevc ulice -n odo britev pogodbe med uršulinskim samostanom m mestno občino ljubljansko Ze dolgo let so se vršila pogajanja za poda jšek Šubičeve ulice skozi nunski samostansk-vrt na Šelenburgovo ulico, da bi bil s tem skrajšan promet z Bleiweisove ceste na Kongresni in Marijin trg Slednjič se je po dolgotrajnih pogajanjih posrečil dogovoT med občino in samostanom. Mestna občina da uršulinskemu samostanu za hišo v šelenburgovi ulici, ki se mora odstraniti, potem za gospodarska poslopja, ki sto je to hišo na nunskem vrtu in ki morajo tudi pasti odškodnino enega mi'nona di narjev. plačljivih v štirih letnih obrokih po 250.000 din. Poleg tega bo občina ob sa- mostanskem vrtu zgradila zidano ograj o in trotoar ter odkupila od samostana za cesto i 808 kvadratnih metrov sveta. Material podrtih poslopij in zidov ostane samostanu Dogovor je bil soglasno odobren. Nadalje je mestn- svet odobril tudi kup no in menjalno pogodbo s Schilingovim be nefici jem Za svet ob vi tu župnišča sv. Petra. med Fiignerjevo u'ico tn šentpetreko vojašnico Beneficn odstopi mestni občini vsega skupaj (>.441 kvadratnih metrov sve ta za znesek 940 000 din. ki ga bo občina plačala v treh obrokih Odo-bren ie bil kredit 150.000 din za ure ditev parka pred cerkvijo Sv Petra m ne nosredne okolice cerkve. Električna ura v Zvezdi bi prestavljena v bežig-ajski okrai na križišče Tyrševe ce ste in Linhartove ulice Rodbini odpušče nega občinskega uslužbenca F P je bila dovoljena mesečna podpora 100U din za šo lan je otrok. Mestni svet je nato razprav'ial o raznih ugovorih glede prirastkanne ;n jih ie veči noma zavrnil SK Iliriji je bila odobren* znižana cena vode za drsališče pe 50 par z? kub meter Za dograditev šanc na Gradu in ceste si veže Lattermanov drevored / Rožno do lino. se dovoli še kredit 4<< 000 din kre dita. ki se bo kril iz bednrvstnegs fonda (70.000 din) iz neizrabl lenega depozita za žensko drž bolnišnico (270 000 din) in iz proračunske rezerve. Javni seji je sledila tajna. Predsednik vlade v Nišu NiS, 20. aprila a PredsetJaik via„e Dragiša Cvetkovič se je z jutranjim brzovlakom pripeljal iz Beograda v Niš. Zastopnik ministra trgovine BeOgraa, 20 aprila. AA Na p.e_log predsednika vlade ie kr nsmostmštvo imenovalo za zastopnika ministrstva zs trgovino ln industrijo dr Jcvrema Tr mi-6a za časa njegovega bivanja v >n"zem-stvu polje: tlskega ministra inž Nikola Bešliča. Upokojitev bana zetske banovine Beograd. 20. aprila AA. Upokojen je ban zetske banovine Peter Ivaniševič. Nov upravnik beograjske pjlicije Lcograd, 20 aprila p Za upravnika beograjske policije je bil imenovan Dragoslav L. : doslej nače!n:k oddelka za državno zaSčito pri notranjem ministrstvu Iz diplomatske službe Beograd, 20. aprila AA Generalni Konzul Radovan šumenkovič v Carigradu je imenovan za svetnika pri poslaništvu v Bruslju. Ogenj v beograjskem Delavskem domu Beograd, 20 aprila p Danes dopoldne je nastal v tukajšnjem Delavskem domu požar Goreti 1e ričelo v nsriviSlem nadstropju Gasilci so r vso naglico Intervenirali in u pelo Mm je ogenj j>o?ariti čeprav je grozila nevarnost da bo požar zavzel večji obseg. Beležke »Besede in dejanja*4 O besedah in dejanjih razmišlja uvodničar »Nove pravde«, glasila narodnega delavstva. ki pravi, med drugim: »Pri nas čujemo govoriti mnoge ljudi o svobodi m dostojanstvu našega delavstva Stvarno pa vodijo sistematično borbo proti tej svobod! in dostojanstvu Ukinili bi radi celo svobodo združevanja delavcev v svobodnih strokovnih organicijah To početje ni v skladu z besedami naših vodilnih državnikov o duhu pomirljivosti in sprave, ki naj zavlada med nami. Mali prenapeteži so zar.li glave v pesek da ne vidijo nevarnosti ki preti nam vsem Delavci danes še prav posebej občutijo razliko med besedami ln dejanji.« Iz »Delavske politike" Mariborska socialistična »Delavska politika« objavlja uvodnik o notranjepolitičnem položaju in pravi, da je napočil čas, ko bi bilo treba pričeti z uvajanjem političnih svoboščin in demokracije. Med drugim piše: »Izrečena so bila načela svobode in enakopravnosti. Objavljena so bila povsod. Zato se je pojavila vera in zaupanje v bodočnost Mislilo se je, da smo na prelomu s starim sistemom. V javnem življenju se pa ta prelom še vedno ne čuti. V resni razpravi je ree rešitev hrvatskega vprašanja. Z njo pa bi bilo potrebno tudi sporedno uvajanje normalnih političnih razmer. Tudi delavstvo in nameščenstvo tvori velik del državljanov. V Sloveniji jih Je nekaj nad 30 odstotkov Ti državljani so aktivni sodelavci v razvoju javnega življenja ln je velika pogreška, če se jim onemogoča javno udejstvovanje.« Zloraba imena šftsfiiske^a ordinariata v Ljubljani »Slovenec« objavlja v včerajšnji številki naslednje opozorilo: »Pod firmo: škofijski ordinariat — Ljubljana, Pred škofijo 4 se razpošiljajo na razne naslove letaki z napisom: NaSemu delavcu! Našemu kmetu! S temi letaki knezoškofijskl ordinariat nima nobene zveze. Nepoznani elementi so si zločinsko prisvojili firmo knezoškofijskega ordinariata, kar je povsem brezvestno in vsega obsojanja vredno. Javnost opozarjamo na to. da ne verjame, da bi knezo*kofljski ordinariat razširjal kakršnekoli letake. V Ljubljani. 19. aprila 1939.« Težl:cče upravnega sodišča v Dubrovniku »Obzor« poroča iz Dubrovnika: »Od številnih strani smo sprejemali pritožbe, da upravno sodišče v Dubrovniku ne izdaja prizadetim strankam prepisov svojih razsodb na njihove tožbe. Obrnili smo se na pristojno mesto kjer so nam pojasnili, da leži pri upravnem sodišču v Dubrovniku res že nad tisoč sodb ki pa jih ni mogoče dostaviti prizadetim strankam, ker nima upravno sodišče nikogar na razpolago, da bi jih prepisal. Upravno sodišče v Dubrovniku je pristojno, kakor znano, za primorsko in zetsko banovino.« Angleški glas o poljski vojski Znani angleški publicist Bernard New-man je objavil pred dnevi v londonskem listu »Daily Telegraphu« članek o moči poljske vojske, v katerem poudarja med drugim: Največja sMa poljske vojske je v njenih svežih, mladih močeh. Poljska, ki šteje okoli 35 milijonov ljudi lahko mobilizira večjo armado kakor Francija. ki šteje 41 milijonov prebivalcev, kajti 50% vsega poljskega prebivalstva ima izpod 25 let zpod 30 let pa 66%. Niti Nemč ja. ki šteje sedaj nad 80 mlljonov. ne b* mogla postaviti mnogo več mlade vojske kakor Poljska. *avednost poljskih delavcev Kakor poročajo poMski listi, je bila v po-iede jek v Katovicah konferenca zastopnikov vseh delavskih zvez v Gornji Slezi-ji Na konferenci je bila sprejeta resolucija v katen izjav!iajo zastopniki poliskih de avcev da so glede na sedanji mednarodni položaj sklenil: opustiti vse medsebojne boje in da bodo odslej skupno z drugimi stanovi posvetili vse svoje sile v korist delu za notranjo okrepitev poljskega naroda V kolikor bi se tu in tam neizogibno še vedno pojavili kaki srpori. jih bodo po raz-sodiščni poti rešili delegati na skupnih konferencah da ne bi taki spon zavzeli širšega obsega. Ukrajinska propaganda po dunajskem radiu Dunajska radijska postaja oddaja že več .ne-secev redne oddaje v ukrajinskem jeziku Do 15 marca so imele te oddaje glavno ost proti Moskvi v zadnjem času pa so močno piotipoljsko pobarvane Pri oddajah zlasti vestno beležijo pisanje ukrajm--kih listov, ki izhajajo na Poljskem. Novi poslanci v nemškem parlamentu Te dni bo izvršeno imenovanje novih nemških poslancev za n mžki parlament, ki bodo zastopali nemško pieb valstvo v češko-moravskem protektoratu in v Klaj-pedi. Na vsak h 60.000 nemških prebivalcev v češki, Moravski, Klajpedi pride po en poslanec. Upošteva se pri tem samo prebivalstvo nemške narodnost;. Nove poslance bo imenoval kancelar Hitler tako, da bodo lahko prisostvovali že prihodnji seji parlamenta ki je kakor smo že poročali. sklican za 28. t. m. . ova trgovinska pogajanja V kratkem se **> pričela trgovinu***«« pu^ajaiija Jugoslavije z Italijo, Nemčijo, *«ijsko in Madžarsko Beograd, 2U. aprila p. Po informacijah, ki su jui prejele go»pouarske zbornice, se bodo bržkone Ze prea koncem apma meseca priceia nova trgovinska pogajanja z Nemčijo. V ta namen se bo 27. t m. sestal stauii jugosioven»Ko-nemski oab^r Kaitor znano, so bile s 1 aprilom odpravljene carinske meje med Nemčijo in bivšo Avstrijo ter so bile uveljavljene za uvoz v Avstrijo nove nemške carinske tarife 1. aprila je končno stopil v veljavo tudi trgovinski sporazum z Nemčijo giede blaga, ki smo ga doslej izvažali v bivšo Avstrijo V kratkem se bodo pričela tudi nova pogajanja z Italijo za dopolnilni trgovinski sporazum Na zadnjem zasedanju jugoslovensko - italijanskega gospodarskega odbora niso bila izčrpana vsa vprašanja in so nastopili medtem tudi novi momenti. V Rimu so te dni pričeli proučevati vprašanje povečanja uvoza iz Jugoslavije. Italija namerava povečati uvoz izdelkov iz naše države Splošno pričakujejo. da bo te dni do očen tudi nač n kako naj se doseže D^večanje jusosloven-skega uvoza Kakor kaže. nameravajo v ta namen povečati rezervne kredite za kontingente Ti rezervni krediti nai bi se porabili za uvoz onih jugoslovenskih pro- izvodov, ki niso označeni na kontingentni i.au. iici.ex vin tureaui so znašali uoaiej 8 miiijonov lir sedaj pa naj bi se povečali na -so milijonov Zaenkrat še ni znano, za uvoz katerih proizvodov se bodo ti krediti uporabili. S Poljsko bo sklenjen nov trgovinski plačilni sporazum Pogajanja naj bi »e pričela že sredi maja. takoj po zaključku rednega zasedanja jugoslovensko - nemškega stalnega gospodarskega odbora Koncem tega meseca bi se končno morala pričeti še trgovinska pogajanja z Madžarsko, ki pa so bila na željo madžarske viade odgodena. ker mora Mad-I zaroka proučiti novi položaj ki je nastal | zanjo z aneks:jo Podkarpatske RusMe Madžarska je kupovala doslej v naši državi zlasti mnogo lesa Njene potrebe po lesu pa so se sedaj znatno zmanjšale ker imajo Madžari sedaj velike komplekse gozdov v Podkarpatski Rusiji Kar se tiče uvoza naše železne rude na Madžarsko, zahteva jugo?lovenska vlada plačevanje v devizah medtem ko Madžari o tem načelo ničesar slšati V gosnndarskih krogih Madžarske sodijo da se bo z novim položajem Madžarske madžarski uvoz iz Jugoslavije znatno zmanjšal Glavno gl?sll3 dr. Mačka o sedanjem stanju p^gčipnj m spcrszum Neznana podmornica v kanadskih vodah Ottawa, 20. aprila AA Kanadski minister za narodno obrambo Ma kenzie je danes izjavil, da pomorske patrole opazujejo na obalah Nove Sk tske neznano podmornico ki se je po poročilih pomorskih oblasti pojavila v teh vodah Macken-zie Je pripomnil da zdaj delajo na to. da bi ugotovili ali je ta neznana nndmorn'ca res Drioli^a v npko nri^ničče. kakor Je »o le izjavil naj-tareiši pilot v tem pristanišču Ma< kenzie Je pripomnil tudi to. da njegovo m!n'strstvo §e ne ve, ali so t« vesti resnične. »Hrvatski dnevnik« posveča v včerajšnji številki beograj3kim posvetovanjem j med delegati Kmetsko demokratske ko-! alicije ter beograjsko združeno opozicijo in Jugoslovensko nacionalno stranko veliko pozornost. Dr. Mačkov organ pravi, da še ni gotovo kdaj se bo vrnil Vilder iz Beograda v Zagreb, kjer se bo takoj sestal z dr. Mačkom in ga obvestil o svojih beograjskih razgovorih. Vsekakor pa se bo to zgodilo pred nadaljevanjem razgovorov dr. Mačka s predsedn kom vlade g. Cvetkovičem. V uvodniku iste številke razpravlja »Hrvatski dnevnik« o sedanjem stanju pogajanj za sporazum. Predvsem zavrača razna ugibanja o poteku zagrebških razgovorov, ki jih objavljajo nekateri Usti in se v vseh mogočih verzijah širijo pc govoricah. Hrvatska seljaška stranka je pripravljena vstopiti samo v tako koncen-trac jsko vlado, ki bo prevzela nalogo, iz-vest' že sklenjeni sporazum Predlogi, ki sta jih drug drugemu izročila g. Cvetkovič in dr. Mač~k. imajo pretežno pripravljalni značaj. K pred'ogom predsednika Cvetkoviča Je stavil dr Maček nekatere opazke; pričakovati je zato da bo pri prihodnjem razgovoru sporoči) predsednik Cvetkovič tudi svoje opazke k predlogom, ki mu j»h je izročil dr Mačpk Nato »Hrvatski dnevnik« nadaljuje: »Kako se bodo stvari razvijale sedaj še ni mogoče reči Znane pa so meje do katerih lahko gresta pri pogajanjih obe strani. Najti bo treba točke, ki bodo za obe strani skupne. Prav tako je jasno, da ni mogoče iti v meglo. Sprejeti bo treba važne odločitve in v zvezi z njimi tudi postaviti jamstva, da se bodo ti sklepi res izvedli. Vprašanja, o katerih se razpravlja, so zelo resna. Kar se tiče nas Hrvatov, smo pokazali dovolj dobre volje in pripravljenosti, da se sporazumno uredi vprašanje medsebojnih odnošajev med Srbi in Hrvati. Dr. Maček smatra, da je sporazum potreben ter v Interesu obeh strani. Nismo pa za sporazum za vsako ceno, čeprav upoštevamo pri pogaianjih vse momente. Mi smo z delom dokazali, da so naše namere pravične !n poštene. To bo potrdila tudi bodočnost. Naša želja je samo da bi to razumeli vsi, ki imajo besedo pri končnem odločanju.« V posebni beležki nravi »Hrvatski dnevni«. da je d?nes v hrvatskih kraj'h prava pon1"^" letakov z vsemi mogočimi vsebinami. T'sksm so deloma v cirilici, deloma v latinici. Med nnmi je tudi letak ki obiavHn vseeno razeovorov med nrerised-nikom Cvetkovičem in dr. Mačkom. Ta Program Pkrldtove vlada Bruselj, 20. aprila. AA. Predsednik vlade Pierlot je danes sestavljal vladno deklaracijo, ki jo bo prebral v parlamentu v začetku prihodnjega tedna. Popoldne je konferiral z več ministri, da sporazumno z njimi sestavi končno obliko deklaracije Vladna izjava bo precej kratka. Pomenila bo predvsem program, o katerem so se delegati treh strank sporazumeli. Ministrski svet bo pojutrišnjem na seji sklepal o vprašanju kako dolgo naj veljajo izredna pooblastila vlade. Roosevoltov predlog Japonski Tokio, 20. apr la. b. List »Ašaki Simbun« doznava iz VVashingtona, da namerava prezident Roosevelt nasloviti na Japonsko poseben poziv, v katerem bo japonski vladi ponudil svoje posredovanje za sklicanje vseh na Daljnem vzhodu za nteresiranih držav na posrbno konferenco, ki naj bi rešila vsa sporna vprašanja v tem predelu sveta. Jubilej ruskega folklorista Jurija Sokolova Moskva, 20. aprila. AA. Ruski tisk se v obširnih člankih spominja 301etnice pisateljskega udejstvovanja znanega ruskega učenjaka in zbiratelja ruskega folklora Ju-• rija Sokolova. Sokolov je že pred 30 leti j začel zbirati ruske povesti, legende in na-; rodne pesmi Dozdaj je napisal okoli 100 del. Med njimi je najvažnejše »Ruski fol-1 klor«. Llndbergh inšpektor vojnega letalstva v USA Washington, 20 aprila AA. (Reuter) ! Vojni min ster VVoodnng je izjavil, da bo polkovnik Lindberg. ki se je nedavno vrni1 lz Evrope poklican v aktivno službo Lindbergh bo dodeljen poveljstvu letal-i stva kot inšpektor ameriškega vojnega le-I talstv*. letak je bil razširjen že preje, preden je g. Cvetkovič prišel drugič v Zagreb. Zato opozarja glavno glasilo dr Mačka pristaše HSS naj letakom ne nasedajo. Vse potrebne informacije bodo sprejemal; tudi v bodoče kakor doslej na znani način ki odgovarja ustrojstvu in delovanju Hrvatske seljaške stranke.« Končno citira glasilo dr. Mačka beograjsko »Samoupravo«, ki trdi, da »so stvorjeni vsi predpogoji za rešitev perečih političnih vprašanj in za normaliziranje naš h polit čnih prilik. »Hrvatski dnevnik? pravi, da »bi bil zelo hvaležen »Samoupravi«, če bi te izpolnjene predpogoje naštela. Na ta nač;n bi vsai vedeli, kaj je bilo do sedaj že izpolnjenega in kaj je še vedno samo predmet obljub.« Še ena izfava dr. Mačka Beograjsko »Vreme« objavlja razgovor svojega dopisnika z dr. Mačkom, ki je govoril v nevezanem razgovoru o notranjem in zunanjepolitičnem položaju. S posebno ljubeznijo in toploto je govoril o poslanstvu slovanstva in slovanski misli. Na vprašanje kako je s sporazumom, je odgovoril : »O tem za sedaj ne morem še ničesar reč;. dokler ne bodo zaključeni razgovori. Potem pa se bo vse vedelo Sporazum je danes brezpogojno potreben za obe strani. Nadelam se, da bo dovolj uvidevnosti na ?>trani srbsk:h politikov in vseh srbskih činiteljev. 20-letna borba Hrvatov mora dovesti do prav čnega rezultata.« Posvetovanja opozicijskih predstavnikov Beograd, 20. aprila p Razgovori voditeljev opozicijskih političnih skupin so se danes nadaljevali Razgovori so potekli v popolnem soglasju in so bili zelo živahni. Ob 9. dopoldne se je sestal politični odbor JNS pod vodstvom predsednika stranke Petra živkoviča. okrog 11. pa se je pričela konferenca zastopnikov opozicijskih skupin, ki so se zbrali na stanovanju Mi-še Trifunoviča Konferenci so prisostvovali: delegat dr Mačka Večeslav Vilder, zastopnika SDS Sava Kosanovič in senator dr. Milan Kostič predstavniki JNS Jovo Banjanin, dr Albert Kramer, Boško Jev-tič in Ilija Mihajlovič staro-radikali Mi-ša Trifunovič, dr Momčilo Ninčič in Krsta Miletič, demokrata dr. Boža Markovič in Božidar Vlajič ter zemljoradnika Joca Jo-vanovič in dr. Tupanjanin. Razgovori voditeljev opozicijskih skupin so se nadaljevali in zaključili popoldne. Tekky in Csaky v avdfenci pri papežu Rim, 20. aprila. AA. Predsednik mar džarske vlade Teleky in zunanji minister Csaky sta danes dopoldne v družbi vatikanskega madžarskega poslanika uradno obiskala Vatikan. Papež jih je sprejel v svoji zasebni knjižnici in jih dolgo pridržal v prisrčnem pogovoru. Po avdienci sta madžarska državnika obiskala kardinala državnega tajnika Magllonea, nato pa sta si ogledala baziliko sv. Petra. Minister za zunanje zadeve Ciano je priredil snoči v vojnem klubu banket na čast Telekyju in Csakyju, ki so mu med drugimi uglednimi osebnostmi prisostvovali madžarski poslanik pri Kvirinalu ter vi-soki državni funkcionarji. Odhod generala Lukica Sinoči ob 20. se je odpeljal z beograjskim brzim vlakom na svoje novo službeno mesto pomočnika ministra vojske in mornarice dosedanji komandant dravske divizije. general Lukič. Ob njegovem odhodu se je zbralo na kolodvoru poleg celokupnega oficirskega zbora ljubljanske garni-zije z generaloma Dodičem in Glišičem, na čelu ter predstavnikov oblasti tudi veliko število prijateljev in znancev. Med sviranjem vojaške godbe se je poslavljal odhajajoči divizionar od vseh navzočih, dokler ga brzovlak ni odpeljal proti prestolnici. Odlikovanje Beograd. 20. aprila. Odlikovan je z redom sv. Save 3 stopnje Kuno Hočevar, ravnatelj III realne gimnazije v Ljubljani. Kongres prodajalcev tobaka Beograd, 20 aprila p. Zveza prodajalcev tobaka na drobno bo imela svoj letni kongres 30. t. m. v Novem Sadu. Vremenska napoved Zemunska: Delno oblačno v vsej državi. Ponoči bo ponekod pritisnil mraz. Dunajska: Razjasnitev. toplo vreme. Temperature se bodo le malo izpremeaila. Naši kraji io ljudje Tudi na planini Pungratu je lepo Planinski dom bodo popravili in preuredili Brezje, 18. aprila V naši občini je že od nekdaj planšar-stvo zelo razvito Imamo dve planini, Mo-šenjsko na Jelovci in brezjansko planino Pungrat na Košuti. O Mošenjski je »Jutro« že obširno pisalo in zdi se nam potrebno, da javnost seznanimo še s Pun-gratom, ki po svoji naravni legi in ugodnih podnebnih razmerah prav nič ne zaostaja za ostalimi planinami na Gorenjskem, le žal. da je slabo oskrbovana in zato nima obiskovalcev. Je uro hoda vzhodno od poznanih Kofc nad Tržičem na obširni gorski planoti v višini 1490 m. Na južni strani meji na smrekov gozd, proti severu pa jo zapirajo grebeni, ki dosežejo v Kladivu 2095 m. 2e nad sto let je last brezjanske planinske skupnosti, ki je do izvedbe zakona o agrarni reformi pred petimi leti delila svoje lastninske pravice z baronom dr. Karlom Bornom. Na svoji planini so Brezjani pred svetovno vojno sezidali planinski dom in hlev. Obe poslopji so opremili z vodovodom, kar je za višino 1490 m že nekaj posebnega. Dom sam pa so uredili po zgledu turističnih koč, da se je mogel v njem dobro počutiti tudi najbolj razvajen turist. Razumljivo je, da je bila planina dobro obiskana, saj je nudila poleg planšarskih dobrin obiskovalcu krasne sprehode po razsežni planoti, obdarjeni z. zdravim višinskim podnebjem, in lepe ture na številne vrhove s krasnim razgledom po Gorenjskem in Koroškem. Dočim je bila planina Pungrat do leta 1932. deležna številnih obiskov, je po tem letu postajala bolj in bolj osamljena, toda ne zaradi konkurence lepših gorskih predelov, saj je po naravnih krasotah in prijazni idiličnosti skoraj brez tekmeca, marveč zaradi propadanja gospodarskih poslopij in površnega oskrbovanja. Med člani planinske skupnosti je namreč nastal razdor v trenutku, ko je prišlo do izvedbe zakona o agrarni reformi. Vnema. ki je prejšnje čase zaposlila vse sile pri vodstvu uspešnega gospodarstva na planini, se je vpregla v jarem neplodnih borb za osebno veljavo. Posledica se je pokazala prav v kratkem na planinskih poslopjih ki danes skoraj ne predstavljajo drugega kakor kup razvalin, kajti zob časa razdira v višinah hitreje kakor Spominu Antona Brinovca Boštanj, 20. aprila Pretekli teden smo spremili Antona Brinovca od njegovega doma na Radni na lo-Sko pokopališče pri Boštanju. Pokojni Brinovec se je rodil leta 1884 v Dobu pri Domžalah. Na Radno je prišel leta 1912. in je tu služil kot narednik na orožniški postaji. Ze naslednje leto je šel v pokoj in se priženil na trdno Koračinovo kmetijo na Radni. V srečnem zakonu z gospo Pepco je to domačijo ie ojačil in jo tudi vzorno VodU. Seveda se je kot umen kmetovalec vidno udejstvoval pri kmetijskih organizacijah in kot zaveden narodnjak tudi pri narodnih društvih. Posebno mu je bil pri srcu bost anjski Sokol, katerega je lani ob gradnji Sokolskega doma tudi krepko podprl in se pobrigal, da so gradnjo podprli tudi drugi. Dolga leta je bil tudi član boštanjskega občinskega odbora in krajevnega šolskega odbora. Koliko spošto\'anja je užival Anton Brinovec, je pokazal veličasten pogreb, v katerega se je uvrstilo članstvo boštanjskega in sevniškega Sokola in gasilskih čet z venci, godbi sevniških gasilcev in jugotanin-skih delavcev pa še dolga vrsta pokojnikovih prijateljev. Špal r so tvorili njegovi ljubljeni, lepi sadni nasadi. Poleg vdove, hčerk P epe s in Vide ter 17-letnega sina Slavka žaluje za pokojnim ves boštanjski in sevniški okoliš Ohranili ga bomo v častnem spominu, družini pa iztekamo iskreno sožalje1 v dolini. Spor se je globoko zagrizel v vrste naših gospodarjev in grozilo je, da naše planšarstvo zamre, kajti agrarna skupnost je začela lesti v dolgove. Jasno je, da oblastvo spričo kaotičnih razmer ni moglo ostati mirno, saj ni moglo dovoliti, da propade stoletno delo naše vasi. Takorekoč ob 12. uri je posegel v naše razmere komisar za agrarno operacijo v Ljubljani in napravil red Skupnost je dobila nov odbor in novi načelnik g. Anton Frelih se je požrtvovalno lotil težke naloge, da likvidira spor in obnovi planinsko gospodarstvo. Pod novim vodstvom so se duhovi pomirili, med članstvo se je vrnilo zaupanje. Kakor kažejo sedanje razmere, bo letošnje poletje dobil Pungrat novo lice, njegove zgradbe se bodo iz temelja popravile. Na naši planini bo spet prijetno, spet bo dostopna prijateljem naših gora, in kdorkoli bo obiskal prijazni Pungrat, se bo spet in spet vračal v njegovo osrčje, kajti čar in zdravje, ki sta na tem prikupnem koščku naše zemlje doma, človeka mikata, da se ne more odreči njunemu iskrenemu vabilu. Letalski miting na Dolenjskem V nedeljo bo vsakdo lahko poletel nad Novim mestom Novo mesto, 20. aprila Novo mesto in njegovi neumorni delavci za letalstvo se vneto pripravljajo na svoj veliki dan, ki ga bodo proslavili s sodelovanjem nekaterih drugih članov kraljevega jugoslovanskega Aerokluba v dneh 22. in 23. aprila. Mestni odbor Aerokluba v Novem mestu si je pod novim predsedstvom g. dr. Davorina Grosa ter z njegovim marljivim sodelovanjem zadal nalogo, prirediti tudi v Novem mestu velik letalski miting, ki je povsod, kjer je bil izveden, izzval največje priznanje našim zračnim akrobatom in neugnano željo in hrepenenje po vzletu nad prelepo domačo okolico. Ko se je že lansko leto dvignilo nad našim mestom prvo šolsko jadralno letalo, so številni opazovalci občudovali lepoto in drznost odskoka s šolskim letalom, ne ve-doč seveda, da je ta skok prvi in osnovni korak k poznejšemu jadralnemu in končno motornemu letenju. Skrivnost in lepoto prvega jadranja ter vratolomne akrobacije z jadralnim in motornim letaiom pa bomo lahko občudovali na našem velikem mitin- gu v Prečni pri Novem mestu. Za to bosta v polni meri poskrbela naš znani letalec, šef ljubljanskega centra g. dr. Stane Rape z motornim in tovariš Ludvik Starič z jadralnim letalom. S sodelovanjem 5 motornih in 2 jadralnih letal se vam bo nudil užitek, kakršnega še do danes gotovo niste doživeli. Nihče izmed vas, ki hrepeni po letenju z motornim leta'om. ne bo tega dne prikrajšan na možnosti, sesti v letalo in se dvigniti nad ravno prečensko polje ali poleteti nad naše, z zeleno Krko objeto Novo mesto in se z opojnostjo doživetega užitka zopet vrniti na žametno mehke prečenske travnike. S skromno ceno 20 din si boste tega dne lahko kupili prvi ali za 60 din neprimerno večji drugi užitek. Vstopnice za ta veliki in svečam dan se prodajajo po mestu že te dni pred mitingom in na dan mitinga na prireditvenem prostoru. Poskrbljeno bo v po>lni meri za vse Vsakdo naj se v lastnem interesu zaveda, da z nakupom vstopnice podpira svoj najvišji ideal, svojo domovino, ki tolike žrtvuje za procvit naše aeronavtike. Pri aretaciji se je zastrupil Zagoneten samomor v Konjicah Celje, 20. aprila V sredo popoldne sta se pojavila v Konjicah 35-letn>i Marijan Fajer in neki Maček. Oba sta brez stalnega bivališča. V Konjicah sta ponujala veliko množino cigaret in tobaka v nakup. Imela sta pri sebi precej denarja. Ko sta sedela v neki gostilni, so opozorili nanju konjiške orožnike, ki so stopili okrog 16. v gostilno in oba aretirali ter jima zaplenili cigarete in tobak. Ko so gnali orožniki Fajerja in Mačka na orož- niško postajo, je segel Fajer hitro v žep. izvlekel iz njega neki strup in ga zavžil. Fajer se je takoj zgrudil nezavesten. Naložili so ga hitro na avtomobil in ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je takoj po prevozu ob 17. podlegel zastrupljenju. Vse kaže, da sta Fajer in Maček nekje vlomila v trafiko ter odnesla cigarete in tobak, ki sta jih potem prodajala. Fajer se je očitno zbal hudih posledic in je zaradi tega takoj sklenil končati svoje življenje. Stražnik na nevarnem križišču bi mogel znižati visoko število trčenj Ljubljana. 20. aprila Pred sodnikom poedincem dr. Pompe-tom je bila danes na ljubljanskem okrožnem sodišču v razpravi ena izmed neštetih prometnih nesreč, ki se zgodijo na križišču Miklošičeve ceste in Tavčarjeve ulice. Zaradi karambola ki se je zgodil avgusta lani na označenem kraju, sta se morala zagovarjati avtobusni šofer Ignac Voljč in avtoizvošček Ivan Cesar, ki sta bila obtožena, da sta iz malomarnosti spravila v nevarnost javnega prometa in življenje in zdravje oseb. Voljč je vozil udoben avtobus, v katerem je bilo šest oseb, od Kolodvorske proti Tavčarjevi, Cesar pa osebni avto, v kateri sta se peljali dve ženski, po Miklošičevi od hotela Union v smeri proti kolodvoru. Domnevajo, da s preveliko brzino in ne dovolj previdno. Obtožnica je navajala, da se Voljč ni držal predpisane desne strani ceste in da ni dal prednosti avtu, ki je vozil po glavni cesti. Trčenje je bilo zaradi tega tako močno, da sta vozili drseli še okrog 15 m daleč, pri čemer je prišlo do težjih okvar na vozilih in do lažje poškodbe ene izmed potnic osebnega avtomobila. V ostalem je bila prava sreča, da ni bilo hujših posledic. Ni se dalo točno dognati, s kakšno hitrostjo sta obtoženca vozila. Voljč je cenil brzino svojega voza ob času nezgode na kakih 15 km. Nasprotno pa trdi o Cesarju, da je vozil čez križišče s hitrostjo najmanj 50 km To brzino si je razlagal lz dejstva, da je Cesarjev avtomobil vrglo povsem iz prvotne smeri. Nasprotno pa je trdil Cesar, da je vozil le s hitrostjo kakih 20 km in je pripisoval vso nezgodo na ro-vaš Voljča, ki da je s preveliko hitrostjo vozil po sredi ceste in ni dal prednosti njemu, ki je vozil po glavni prometni žili. Oba obtoženca sta se tudi sklicevala, da sta pred križiščem dala predpisani signal. Naj bo tako ali drugače, tudi ne bomo obširno navajali, kaj sta govorila obtoženca na današnji razpravi. Dejstvo pa je, da je obtožnica na nekaj mestih priznavala, da se dejanski stan ni dal točno rekonstruirati. »Pravici« je bilo zadoščeno z razsodbo sodnika-poedinca, ki je oba vozača enako obsodil na 20 dni zapora. Cesarja zaradi neoporečnosti le pogojno za dobo 2 let. Toda na kraju se moramo vendarle vprašati, zakaj se dejanski stan ni dal več rekonstruirati. Gotovo je, da je vsaka prizadeta stranka govorila v svoj prid. Na mestu, kjer se je nezgoda primerila, pa ni bilo ob času nezgode nobenega objektivnega opazovalca, katerega dolžnost bi bila, opazovati, kako se gibljejo vozila in ljudje na tem kočljivem mestu, kjer se prometne nesreče z usodno trdovratnostjo ponavljajo in jih je bila cela vrsta že prej in tudi še pozneje. Toliko, da vsak ljubljanski meščan to točko natanko pozna kot nevarno križišče in se le s težkim ume-vanjem sprašuje, zakaj na tem mestu ni ni kogar, ki bi promet nadzoroval. Saj gre le za eno samo osebo, ki bo na tem mestu promet nadzorovala in s tem na tej točki znižala število nasreč, obenem pa bo stražnik tudi nepristranski opazovalec krivde posameznikov, če že do nesreče pride. Tako bi sodna oblast potem tudi ne imela prilike stati dokaj onemoglo pred kakšno prometno uganko. Ančka: Zakaj si tako vesela? — Marica: Kako ne bi bila! Prala sem perilo, belo je ko sneg, hitro sem gotova in prihranek imam. Prala sem namreč z domačim prvovrstnim terpentinovim milom »OVEN«. Posnemaj me in peri vedno ie s terpentinovim milom »OVEN«. tuid/i/ v Tisoči rib se drste v Savi črno množico opazujejo zlasti z litijskega mosta Utija. 20. aprila. Zadnji sončni tedni so privabili v Zasavje na tisoče rib, ki se drste ob litijskem mostu in v dotoku Reki. Zajetne vlake po-dustov opazujemo na raznih krajih Save. Letošnji pojav drstenja traja dalje časa kakor prejšnja leta, kar je znak, da število rib narašča Ribe se tudi niso razoeža-le ob zadnjem dežju. Na litijskem mostu je vedno dovolj ljudi, ki opazujejo črno množico rib. Le na rahlo se podusti premikajo ,samice spuščajo ikre, samci pa jih oplojajo. Po drsti se vračajo posamezni vlaki rito spet nazaj v svoje vede. Drstečim se ribam najbolj prijajo nizka, peščena mesta, v globlji vodi. zlasti ob nosilcih mostu pa se skrivajo vodni roparji, sulci. ki preže na plen. Večkrat se zažene sulec med drsteče se ribe. ki pa se v svatovskem razpoloženju ne zmenijo dosti za roparja. Ko se nasiti, zgine sulec spet v svoje skrivališče, ribe pa žde mir. no na svojih mestih in plitva Sava brzi preko njih. Kdaj pa kdaj smukne med izzivajoče obilje rib tudi kak fantalinček. Ribe lahko vlovi kar z roko. Ne zbeže pred dolgoprstimi mladimi ribiči. Posebno živahno pa je v Reki, ki se Izliva nedaleč od vasice Brega v Sawo. Ob nedeljah in tudi drugih dnevih je na bregovih Reke polno podjetnih ribičev. Drsteče se ribe love na posebne lovske pri. i prave, ki jih menda drugod ne uporabljajo. Na dolge palice namestijo bakrene žice, ki jih zvijejo v zanke. Vztrajni mladi ribiči drže zanke potisnjene v vodo. Ko dospe mimo njih katera izmed drstnic, kakor pravijo na Bregu in v okoliških vaseh vsem tem ribam, jo sunkovito dvignejo. Riba obtiči v zanki, kakor divjačina. Divji lov se jim še precej dobro obnese. Na opozorila, da je meso drstečih se rib manj užitno, skomignejo: »Ko jih je pa toliko!« V Reko prihajajo ribe na drstenje že dolgo vrsto let, odkar pomnijo najstarejši ljudje. Sila močno so jih lovili v vojnem času. Takrat so jim bile drstnice dobrodošel priboljšek. Ko so zašle v Reko. so se vstepili fantje tesno drug ob dragega in jih lovili v nastavljene koše. Ob takih pogonih so jih dvignili tudi po več stotov. Kar jih niso povžili svežih, so jih posušili. Presušene drstnice zdrže ialj časa in so — tako pripovedujejo — bolj okusne od svežih. V teku zadnjih tednov so se vlaki rib seveda večkrat zamenjali. Stari poznavalci ribjega življenja pa pravijo, da bo v kratkem prišel le še en vlak rib, nakar bo letošnje drstenje zaključeno. Mladice bodo dobrodošel priboljšek večjim ribam. Podusti služijo večinoma za hrano sulcem in ostalim požeruhom. Kadar je dovolj podu. stov, je navadno tudi drugih rib zadosti. Dva požara pri istem posestniku Vače, 20. aprila Posestnik Bedenk v Ljubeku pod Vačami je postal žrtev ognja v zadnjih dveh tednih kar dvakrat. Najprej mu je zgorela zaloga sena in slame. Bilo je očitno, da je nekdo zažgal. Sum za požig je padel na več oseb. vendar požigalca niso mogli odkriti. Po preteku dveh tednov je pred dnevi do poldne pri Bedenku spet gorelo. Okrog pol 11. je bila doma sama gospodinja Cecilija. Mož Jožef je bil s sinom Vinkom na njivi. Gospodinja je prav tedaj pripravljala kruh za peko in je šla nekaj iskat v sosedno shrambo. Nenadoma pa je začula tako močno prasketanje, kakor bi bil letel aeroplan nad hišo Iz radovednosti, da bi videla letalo, je pritekla iz kašče, pa ji je zastal dih. Vsa streha je bila že v ognju. j Bedenkova je stekla v hlev in začela • odvezovati živino. Posrečilo se ji je, da je še pravočasno otela goved iz hleva. Tudi v svinjak je skočila, da reši prašiče. • Vse je izgnala iz svinjakov. Ena izmed brejih prasic pa je bila tako omotena, da je zdrvela naravnost nazaj v plamen. Seveda se je opekla do smrti. Ogenj se je tako naglo širil, da je zgorel pes, ki je bil privezan na verigi. Niso ga mogli rešiti. Pri pogorišču se je zbralo več vaščanov. Prihiteli so tudi gasilci in orožniki z Vač. Prav tedaj se je mudil na službeni inšpekciji vodnik litijskega sreza g. Juro Mavračič in je dajal navodila, kako naj postopajo reševalci, da bodo oteli vsaj sosedna poslopja. Vaški gasilci brizgalne niso mogli spraviti v delovanje, ker v Ljubeku zaradi suše primanjkuje vode. Da se ni ogenj razširil na sosedna poslopja, gre zasluga pogumnim reševalcem, ki so stražili na vrhu strešnih slemen. V rokah so držali posode z vodo. Kakor hitro je priletela iskra na slamnato streho, so jo ugasili. S sto litri vode, kolikor so jo v naglici mogli dobiti iz vodnjakov, so ubranili, da niso postala žrtev ognja tudi ostala poslopja. Marljivi gasilci so storili vse, da ni bila nesreča še večja. — Bedenk je zavarovan le za 18.000 dinarjev, škoda pa je precej večja. Boj za šahovsko felavno prvenstvo je končan Dr. Milan Vidmar — letošnji državni prvak Zagreb, 19 aprila V zadnji tretjini se je še tudi tretjič iz-premenila skoro popolnoma slika na vrhu v turnirju. Da še enkrat ponovim, kakšno je bilo stanje po 10. kolu, torej samo pet kol pred koncem: vodil je sigurno Kostič s 71/«, sledili smo s točko razMke Pire. Preinfalk in S. Vukovič s 6V2, nato dr Vidmar (!), Vidmar ml. in Lešnik s 6 dalje Broder, Schreiber in Tomovič (!) s 5V2, itd. Dogodke zadnjih kol je mogoče karakterizirati takole: Kostič je prav izredno popustil, ko je že izgledalo, da bo prvi; nekaj manj, pa tudi odločilno, sva zaostala tudi S. Vukovič in jaz. še bolj pa Preinfalk in Lešnik. Zato pa sta se v prepričevalnem finishu dvignila v zadnjem trenutku dr. Vidmar in Tomovič Začel se je preobrat že v 11. kolu Kostič je z Lešnikom v španski partiji izgubil kmeta ter je zašel v popolnoma izgubljeno trdnjavsko končnico. Le ^verjetna napaka njegovega naenr^tnika v enostavni poziciji ga je tri dni t>o7n°i4iinače vesli * Četrt stoibtja na raznih lro..th. Pri sreoKeai naceiaivu v Sarajevu jc uucnu-ran iwclivuje jovanovič, aouia iz vaijeva, ki ima za seboj ze blizu ^.b let nevarnega in iamastičnesa življenja po ra/jiih irufl-tah. K.0L gojenca aib&Kc podoiicir^ke šoie ga je zatekia svetovna vojna V prvih borbah je bil ranjen, srečno je presial umik preko Albanije, s Krla pa je bil poslan na Dubruužo. kjer so ga Bolgari ujeli. Po do.gem trpljenju je prišel v neko taborišče za vojne ujetnice v nekdanji Gornji Avstriji, ou koder pa je ute^el in v prevratnin dneh se je znašel na Češkem. V češkoslovaški vojski je postal oficir ter se udeiežii bojev z Madžari. Iz Češke se je vrnil v Rusijo in v Odesi je postal belogardist. Služil je pod poveljstvom generala Kutjepova Kot belogardist se je udeležil vojne med Poljsko in Rusijo, a ko je bil sklenjen mir, se zanj ni nihče več brigal, povrh pa ga je še neka ljubezenska zgodba pregnala iz Poljske, da se je z drug.mi belogardisti podal po svetu. Bil je v Angliji in v Franciji, kjer je bil sprejet v tujsko legijo Bjril se je z Marokanci. a ko je v legiji odslužil 10 let, se je spet vrnil v Francijo. Od tam ga je nemirna kri privedla v Španijo, kjer pa so ga kot bivšega belogardista najprej zaprli republikanci, pozneje pa frankov-ci. Iz Barcelone je utekel v Francijo in tam je spet prosil za sprejem v tujsko legijo, da bi si pridobil pravico do skromne pokojnine. V legijo pa ga niso hoteli več sprejeti, ker je bil že 45 let star Brez vseh sredstev je Drišel v Dubrovnik, od tam pa v Sarajevo, kjer bo moral ostoti tako dolgo. dokler ne dobi potrebnih dokumentov iz svojega rojstnega kraja ZA DAMO IN GOSPODA KROJI IZKLJUČNO PO MERI V NAJELEGANTNEJŠI IZDELAVI - KREIRA EKSKLUZ1VNE MODELE MODERNI TAILORING SALON MODE 30UVAN - CC MESTNI TRG ST. 24 * Tragedija slovenskega d lavca. V ne kem bosanskem lesnem podjetju se je ponesrečil kvalificirani delavec Franjo Ko-čevar. doma iz Zavrča v ptujskem srezu S svojo ženo in štirimi otroki v starosti od 3. do 11 let se je za delo nesp'>sobni revež nastanil v neki baraki v Semizovcu Skrb za vso nesrečno družino je padla na mater, ki pa je pri težkem delu omagala in po kratki bolezni umrla Tri Kočevar-jeve otroke so že spravili v sirotišn''co. za nesrečnega očeta in četrtega otroka Da se je zavzel sarajevski dnevnik »Ju-"^slovenski list« ki je nabral že nekaj skromnih oodpor * Novi grobovi. V Ljub^ani je umrl g Josip Šolar, župnik v žalni na Dolenjskem B'agega duhovnika bodo prepeljali danes ob pol 16. iz Leonišča na Dolenjsko in bo pogieb jutri iz župnišča v žalni. — V Ljubljanski bolnišnic1 je umrla gdč. Minka Petem* lova, gospodinja Vospernikove kavarne Pogreb bo jutri ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Poziv nesn mosto jn?m zohotehn'Uom dra\SKe banovine, ki še r so vpisani v organizacijo, da po novi zakonski ure-:'bi v roku 8 dni pošljejo prijave s konijo učne. ga spri-fevala na društveno tajništvo: Ljub. ljatia, Vegova ul 8. (—) * Sejem v žužemberku. Dne 21. t. m se vrši v žužemberku živinski m kiamarsk sejem. (—) — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefo-va« voda milo učinkuje in sigurno otvar-ja, a povrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Osi res S br * Predor skozi sneg. Od velikega snega, ki je še pred nekaj tedni zapiral ves promet v Črni gori, so ostali na nekaterih planinah še po več metrov visoki snežni zameti Skozi tak zamet, ki ga ni mogel odstraniti najmočnejši traktor, so na Ca-koru prekopali predor, ki je dolg okrog 20 m. Skozi ta predor v snegu gre zdaj ves promet na zelo važni cesti Andrijevi-ca—Peč. * Močna burja v priirorsVfli krajih. Prav leoo vreme ie spet prekinila močna burja, ki je ovirala promet parnikov ter je na Sušaku in še v nekaterih drugih krajih do nasadih napravila precej škode. Na Sušaku ie orkanska burja poškodova-'a tudi strehe mnogih hiš. Burjo so najbolj občutili na Trsatu. Med orkansko b"rio ie bil ustavljen promet motornih 'adii med nb-^o in otoki Temperatura se ie nrpcei zrržala in mosorske vrhunce je "-»obelil sneg. * Cevi c+T^sra h^n.iilušk-ea vo^o^o«1*. 7nnno ie. dn je t"r?ka unr^va v Bocni fn TTorrp^oVni bosvpf-"!a vppko «krb oskrbi -rHvvaisi-va z dobro nitno vo-ln Cp*n t!irs>oatna5'*',n džam'io so nrpd ''npvi ortlrfM' etnrn frnhniCO. m rMVrv-»*|1i fii^* TT-f^ntrrv^nn CPVl ki SO n-n-^o — o i-» 4 km . - rt ^ T» ♦•n-^no nf-vclnnia co T o 1 ort- 1 rt An en nnt?o cmr*o n~moti rt — 'T-1?. X-1J «rt rtOTM r*^" —rtr+o ^.rt^rt^.f-vr^n +rt— '"l" n? b'1o vode. UgOtnvHi rt rt rt rt * r« * Razprava o veliki železniški nesreči. Užiško okrožno sodišče razpravlja o hudi železniški nesoeči. ki se je zgodila na Sar-ganu lani v noči od 2 na 3 aprila Pri tej nesreči je 7 ljudi izgubilo življenje, 16 pa je bilo mškodovanih Obtoženi so strojevodja Milič. kurjač Nenadič, vlako-vodja Simon in nad'ornik lokomotive Ka-radžič Vsi obtoženci odločno zanikajo vsako krivdo in odgovornost za nesrečo, oovzroč^no cd k^menia ki se je vsulo na nrogo S'r^jevodia M;lič. ki ima za seboj 'ze 14 let vestne službe, je pripovedoval, da je zaradi goste megle kamenje zapazil, ko je bilo že prepozno K razpravi so pohvali 57 prič ki pa se v svojih izjavah ne strinjalo in so med njimi tudi taki. ki po-nravliaio svoie Mave. dane takoj po nesreči in m"d nr°ick->vo Vsi. ki so prej pripovedovali da ie bil strojevodja videti vinjen to zdai orekticujelo. kar se oopnl-ioma ui^ma S nr:čDVarliem višjega svpfni-'ca Stevanov-'ča kl ie zaslišal strojevndio ^akni po ne^rf^i t^r že takrat dal na za* nicti'k da ie bil str^1°vodia oop^lrioma brezen Da ie b:1a v ugodni noči mpfif nenavadno po^ta za*ri"ip1n 7 vsemi obto-'enimi vred tudi mnoge priče. POZOR! Vsaho količino *tnre strojne Utlne po najvišjih dnevnih cenah kupimo. — Ponudbe pod »Zagreb« na ogl. odd. »Jutra«. * Udobno 8 dnevno p°to\anje po Italiji s tridnevnim oivanjem v Rimu od 14. do 21. maja Informacije daje in prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica. tel. 22-50. * Avtoizlet v Benetke od 29. t. m. do 1. maja. Prijave do 23. t. m. v Izletni pisarni M Okorn. Ljubljana, Frančiškanska ulica tel 22-50. (—) * »Putnikova« potovanja. Od 11. do 22. maja piiredi »Futnik« po izredno nizki eni prav ugodno potovarje skozi Italijo ter s parnikem ok:og Italije in po Jadranskem morju Ucle eženosm bo omogočen poset Firence Rma Napulja. Patrasa, Boke Kotrsike. Dubrovnika, Benetk in Trsta. Cena popolnega aranžmaja je 2640 din. udeleženci pa potujejo z 06ebn'm ali pa s kolektivnim potnim listam. Prijave udeležbe se sprejemajo v biletamicah »Put nika« do 3. maja. — Mednarodni velese-jem v Bud'mpe"ti bo od 28. t. m. dO 8 maja. Ob!. kovalci imajo pravico do polovične vožnje za potovanje v Bu.limpešto od 18 t. m d:- 8 maja za vrnitev iz Bu-d:mpešte pa za čas od 28 t m. do 18 maja. Taksa za legitimacijo znaša 50 din, vizum v Eu limrešti pa 2 50 penga. Vsa obvestila dajejo b;leta nice »Putnik«. * Stai iteva l*cča re bo več oskrbovana od ptncdoljka dne 23. tega meseca dalje, ker ni positnikev Triglavskega pogorja. Postojanka bo oskrbovana zopet v letnem času t. j. od iS. junija 1939 dalje. (—) KINO SLOGA — Tel. 27-30 Ob 21. url svetena predstava knamenltega kulturnega ln športnega velefilma RDEČI PLAŠČ I XI* OLIMPIJADA Festival narodov Conrad Veidt In Annabella. pod visokim pokroviteljstvom g. ministra sa telesno vzgojo. I I Monumentalni film močne impresionistične in dovršene igre DANES PREM IKRA! Po romanu A. NEUMANNA PATRIOT Pierre Renoir, Susy Prfm, Gerard Landry. tlčnl moment — dogodek na carskem dvoru, V razkošni tnscenacijl doživljamo drama-ko je največji ruski domoljub Pavel Pahlen žrtvoval svoje lastno življenje, da je rešil bodočnost velike Rusije! največjega francoskega umetnika sedanjosti HARRY BAUR/ Kino Union, tel. 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21 un Iz Ljubljane u— Novo državno cesto, ki se odcepi od Stare državne ceste pri Karlovškem mostu ob Gruberjevem nabrežju in teče po Pru-lah do šentjakobskega mosta, kjer se Izliva v staro državno cesto, so ta teden izročili splošnemu prometu. Odkopavali, na9i-pali, utrjevali in gladili so z velikim mestnim valjarjem to cesto po vsem Grudnovem nabrežju skoraj dva meseca, preden je bilo celotno delo končano. Ker so posekali tudi okrog dvajset kostanjevih dreves. je pridobila nova cesta mnogo na šir-javi. Ob hišah manjkata samo še kratek hodnik proti poštarskemu 2idu, za kar so pripravljeni že robniki. Ob obrežni strani bo treba leseno ograjo, s katero so 9ele pred nedolgim časom ogradili Ljubljaniči-no nabrežje, prestavil nekoliko više ker nasipni material sedaj gleda precej iznad nje. Edini oviri te lepe. prometne ceste je daleč v si edino cest;šče štrleča Koširjeva hiša in neokusno poštarsko zidovje. ki čakata skorajšnje odstranitve, nakar bo najnovejša zveza z Dolenjsko znatno poživila šentjakobski okraj. d— Trg t drvml bodo prestavili na Ambrožev trg? Pred nekako šestimi let) so trg z drvmi namestili na Grudnovem nabrežju, da bi ž njim nekoliko pož vi. li Šentjakobski okraj. Zaradi regulacije Ljubljanice, ki je terjala tod mnogo prostora, so morali prestaviti ta trg na nasprotno stran struT:nv do t'-r~:r,;h T-k^-at ip pp- kolilri tpr ip h:1 tudi b-MiP nri- nravljen Pno i^pooH vlši b m°st v tunrr-^n io vsoi^n^or 7a=5l""l. S^l-b ip kar^V+p- I-lrfM-a 'r-io rnnopt ItSDPb rnloi?'^ naš!b irn'«f-m; na naslodniiti mpofb in R 7 m°noi skun^i io * r3 rtrt rt — t»>i proinf-i'V rflPd t"TV\ Vn co T n*-!'r n"k i!ko V^V ;,„irt,J ni:V) ia rfrvVaTrv «?Voiorfa -n-^ni-i ^TrtlVnli »'tišino i To irna rnor-Ai m*^ T k? n« i® 5° ^(riir"n — Koo*'č 1P i^r-ii fur-ntr l^nr«- ro rtr,1 i 1. »rt I —. p^rt rt -.rt rtrt rt rt i ctrni.nn r> ^ rf n p rt ni* V T i Vi1;*»n! no i» ?nrv>t n"<"i"«IM' ti.r-rti-i., n rti. n i (nrtl Jrt-trtTf n mi-"1-! n' hiAin ViKnui« -— jVTo^' ?e do konca ni posrečilo, da bi se koncen- triral na igro. pa se je menlala moja igra od kola do kola Mislim, da sem po nepotrebnem zapravil precejšnje število točk. — Dva izmed zagrebških amaterjev. Avirovič in Filipčič, sta z rezultatam v turnirju že postala mojstra med tem ko bo za tretjega, Petka še treba reševati juridično vprašanje, če naj mu za naslov šteje tudi kontumac proti Furlaniju, ki mu manjka do mojstrske tretjine Po igri 30 tretjino vsi trije zaslužili Dr. Kal-bar je prišel na 4 točke samo s pomočjo kon-tumaca v izgubljeni prekinjeni partiji s Furlanijem in zmago proti Rož:ču. Sicer je za mojstrske turnirje preslab. Isto velja še mnogo bolj za Rožiča, ki je bil že 1 1929 v Rogaški Slatini preprTč?valno zadnji, tokrat pa je dosegel s še slabšo igro celo samo 10°'« točk. Da je na pr meni odvzel pol točke, pa le po mojem mnenju tudi samo dokaz, da je riskan^no vzeti preslabe igralce v turnir, ker slučajno lahko bistveno vplivajo na nravo sliko turnirja Rožič ie bil na 1'tb!leir\Pm hirnirlu svojega kluba sicer ed'ni ud°lp-ženec izmed ustanoviteljev kluba 1. 1911. Turnir le nekoliko elasno. toda v splošnem zelo d-bro vodil save7nl tajti'k g M Ma?dič Da bi kateri naSib turnirjev potekel brez vsakega zanletliala tr^n^i nf prav mogoče Slrpr le DHr^d'tPv *p1o dobro usopla fn ie bila dnbro --ira- na. za kar Pre hvala 7l*«ti nrM-vv^Vn Z. S k p dr Oaiu »n ta1n'ku e V Potkit. t^lažpnPe ^ hHrt vtbrno nrernl^iA Tn»>n!f i- H'1 (M (fOtOVO ne zadnji v lepem Zagrebu! Tuja Pire u— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20. seja upravnega oobora. Udeležba za člane in za načelnike tekclj je strogo obvezna. u— Po vsej Sloveniji imamo danes do 100 večjih ali manjših pevsk h druž n, ki se pečajo izključno le z mladinskim pstjem. Najvidnejša med temi družinami je Trboveljski slavček, imamo pa še razne druge družine, ki ne zaostajajo daleč za svojim vzornikom iz Trbovelj Med prvimi je mlada pevska družina z Rakeka, ki jo je zbrai med učenci tamošnje meščanske Sole njihov pevski voditelj Makso Pirnik Ta družina se razlikuje od drugih predvsem v tem. da je vse svoje delo posvetil/1 najnovejšim pevskim problemom in študira uko-ro i2ključrto dela naših najmlajših in najmodernejših skladateljev. V tej stroki je dosegla izredno lep uspeh, kar je doka.ial njen pevski nastop 19 marc^ na Rakeku. Doseženo višino hoče pokazati tudi Ljubljančanom in sicer na javnem koncertu ki bo v ponedeljek 24 t. m ob pol .». zvečer v veliki filharmon čni dvoran'. Pio laja vstopnic v knjigarni Glasurere Matice. u— Udruženje Jugoslovenskih inženjerjev In arhitektov — se' cija Ljubljara priredi za svoje čla-e in po njih vpeliane goste v četrtek 27. t. m. poučno ekskurzijo na Javomik in Jesen'ce zaradi ogleda cforatov Kranjrke industrijske družbe Potuje se z vlakom ki oflhaja z glavnega kolodvora v Ljubljani ob 11.45. Zbirališče pol ure preje pred koodvorskim po-s'opjem Povratek z večernim oseb-im ali brz'"m vlskrm. Ker je treba pravočasno ir obvezno prijaviti Kranjski industrijsk družbi čim točnejše število udeležencev s< sprejemajo samo pismene obvezne pri j - -ve do torka 25 t m. ob 12. v mestnem tehničrem odrelku. Nabrežje 20 sept 2/n. 80btt št. 27. OfcenPm s prijevo mora vsak plačati znesek din ki se mu br vrni med vožnjo. Ce pa se prijavijerec ekskuizi-e ne bo udeležil zapade ta ane. sek v koi ist društvenega Podpornega fon. da. u— Družbi sv. C!ri»a 'n Mct°da je daroval g Alb!n Lajovic iz Ljub''ane din 100 nsmesto venca na grob pok. Josipu Hnyku iz Tržiča Iskrena hvala! u—Diplomirani tehniki! Ponovno Vas opozarjamo da bo jutri ob pol 20. redn! občni zbor Udruženja diplomiranih tehnikov. sekcija Ljubljana, v salonu restavracije j>šectica«, Tyrševa c. 6- Razpravljalo se bo o mnogih aktualnih problem;h stanu. Be to je dolžno t slehernega diplom/ranega tehnika ,da se občnega zbora udeleži. u— Nesreča v Smars^em klancu. Mestni reševalci so včeraj pripeljali na kirurški oddelek 16-letrega mizarskega vajenca Ivana Hribarja iz Šmarja Po znanom šmarskem klancu se je peljal na svojem kolesu, pa se je iznenada zlomilo ogrodje pod njim, da je padel !n dobil zelo nerodne poškodbe po glavi ter po rokah in no. gah. u— Nezgoda Fl^ovčev« natakarice. Na Ty.šcvi cesti se je včeraj popoldne pripetila razburljiva prometna nesreča. Antonija Simčeva, znana natakarica gostilne pri Figovcu, je hitela čez cesto la v najbližji trafiki kupi cigaret. Pri živahnosti prometa, ki na Tyrševi cesti zadnji čas vzdržema ra te je ca lepem zašla pod tiamvajski voz da ji je zgrnilo desno nogo Ln so jo morali reševalci prepeljati na kirurški oddelek. u— Vlonrlca s trga aretirana. Včeraj smo poročali o vlom lskem obisku na trgu, kjer so tatovi vdrli v nekaj stojnic ln odrešil za okiog 4000 din blaga, policiji nI bilo treba dolgo iskati storilca. V nekem prenočišču v Krarju so namreč postali pozorni na Franceta žabjeka 5z Ljubljane, ki je hotel odnesti enemu izmed go. stov novo suknjo Ko so ga aretirali, bo iz Kranja povprašali ljubljansko poličko, kl je medtem če dognala, da je Zabjek ge z enim tovarišem roč poprej kradel na trgu. S tovarišem vred se bo žabjek moral zagovarjati pred sodiščem. Iz Celja e— Protituberkutozni teden !h ustanovitev boln<§kega oddelka za tuberkulozne v Celju. Odbor krajevne Protituberkulozne lige v Celju je imel v sredo zvečer sejo. na kateri je obravnaval nekatere važne zadeve Protitubprkulozni teden bo v Ce ju letos najbrž v začetku junija Liga bo naprosila dame sama ij^ne in Mtnarijanke. peW 20. v veliki dvorani Ce j-skega doma. «c dobijo vstopnice in sporedi v knjigarni K. Goričarja vdove na Kralja Petra ceiti. t— Pouten irtei v !*frr> bo r>rtred:!o IJud sko veeučili&e v Celju o binkoStih Člani društva, ki se želijo udeležiti tega izleta, naj M priglasijo do sobote 22. t Bi. pri tttjtkdei gd«. Zofki Dcbelftkort e— Obnova procesa zarodi umora Okrožno sodišče v Celju je 6 junija 1V35 .ibsodi-lo 25-letnega posestnikovepa sina Martina B ezovnika iz Šma tnega ob Dreti zaradi umora ljubice na dosmrtno robijo in traino izgubo čaatnih pravic. Bre/ovnik ie bil obtožen da je istega leta 10. marca v mraku na Šetejevem travniku tik gozda Mama v občini Bi/črn pri Ituruiem gradu po zrelem p eudarku m iz komtoljublja da bi se rešil plačevanja preživnine za pričakovanega otroka usmrtil svojo jub'to. 20 letno de lavko Heleno Repičevo Podtem ki ie bila 1 njim že nad osem mesecev noseča s tem. da ji je nataknil na vrat zanko m obe sil dekle na smrekovo vejo 5cdai pa »o *e poiavili novi momenti, na podlagi katerih je sodišče odredilo obnovo proceva Razprava se bo pričela v sredo 2b 1 ni nb 8 zjutraj p ed petč1an«k'm senatom okružneca sodišča v Celju Brezovn ka >*> že prepe-lja i iz mariborske kaznilnice v zapure okrožnega sodišča v Celju e— Za člane OL ZD v Ce'ju bo imel zdravniško dežurno s>!užbu v nedeljo 23 L m dr. Josip Cerin. e— Slinavka tn parkljevka Mestno poglavarstvo v Celju ra^gla a Zarad pojave slinavke in parkljevke v oo-ini Pristava, s ez Šmarje pri JeHah se odrejajo sledeči varnostni ukrepr 1 Začasno e prepovedan vsak dogon ali dovoz živih park arjev na mestno področje i? sledečih občin Smarske-sreza Pristava Podčetrtek Zib ka Sv. ^eter na Medv selu Rns) Slatina ^ma je >ri Jelšah in Žuscm 2 Dogon ali dovoz varklarjev iz ^marskega sreza na celiske ^ejme je do nadalir.jega prepovedan 3. Osebam, ki so se mudde v okuženi občini Pristava, je dostop na mestro področie dovoljen le. če so bile predh.jdno temeljito razkužene. 4 K šila te naredbe bodo kaznovani po čl 111 — 115 zakona < odvračanju in zatiranju živalskih kužnih b *lezin e— Udruženjp četnikov. ood dbor Ljubljana izjavlja da g Hojnik B iz Celia lima pravice nabirati članstva za Udruženje četnikov kakor tudi ne denarnih Drispevkov za naš Dod dbor Naš zaimnik v Celju je br Golobic Josip on k^ter^m dobite vse informarije in se tudi lahko ntere~enti včlanim Uprava O— Koncert AP'L jutri 'i. 1 m '»ti 'O v »Unionu« nam bo nudi. umetn,šk! užitek. Okoličani. preskrbj'e si vstopni« ? pravočasno, da ne bo pr. d konceiiu.r pri blagajni prevelikega prerivanja Naj ne bo človeka v mestu aa ne bi prisostvoval tako pomembnemu dogociku ki bo pomenil manifestacijo kulture preteKiost' n obenem današnjega prizadevanja - na ptas-benem reproduktivnem poiju Sp»em"mo naš Akad. pevski zboi dostojno in veličastno! (—) Iz M&rl^ra a— Poroka. V Zvorniku ob Drini se je poročila gdč. Jelka FIu.x-ova, hčerka tukajšnjega višjega poštnega kontrolorja z g. Zarjem Petrovičem, trgovcem in posestnikom v Zvorniku. Iskreno čestitamo! a— Lepo uspel literarni večer. Predsnoč-njim je bil v polni dvorani Ljudske univerze kot tretja prireditev letošnjega umetnostnega tedna literarni večer naš'b obmejnih književnikov Globoka miselna proni-cavost se odraža ob »Befedi<*, posebnem poglavju povesti Matija Sulec, ki ga je bral Rudolf Golouh. ki je potem še dodal pesmi, »Klešem« in »Pesem ceste« Duh življenjske stvarnosti p repa a dela Je na Ledine, ki je čital »Zlato jabolko«, »Blazne verze« in »Poletni dan«. Socialna motiv-nost prepeta črtico »Splavar Vetužnik«, ki jo je čital A. Ingolič. Toplo prisrčnost čut;mo ob svojevrstnem »So-lskem izletu« dr. S. Cajnkarja. Globoka refleksivna lirika zveni lz pesnitev Branka Rudolfa »Baročni vrt«, »Mora« in obeh sonetov o Michelangelu. Lirika Ruže Lucije Petelinove, je deloma refleksivna, de oma razpoloženjska (Soncu. Idiot, Čarovnik. Krotilka. Tako mi je itd.) Franjo Roš je čital dve črtici. Prvo »Skozi življenje« preveva eros. življenjsko razočaranje, »nov za drugo »Tovariši« pa č pa iz trpke stvarnosti naših dni Sočen realizem našega Pomuija ter njegovega življenja je odlika del Milana Kajča. To velja tudi za niegovo najnovejšo povest »Stnjerc«. Par odlomkov iz te povesti je bral M. Kajč. na literarnem večeru Nežna. mladostno iskrena je lirična nota V. Žitnika. Mestoma prevladuje soc-alno narodna poanta (Kopači. B ezposelni Naša bolečina Itd.). Kot zadnji je nastopil Radi-voj Rohar. Iz njegovih 'iričro navdihi jenih pesmi veje deloma duh trpkih življenjskih spoznani, de'oma pa jim je vtisnjen pečat toplega rodoljubja (Vso noč Zdaj sem dozorel, Moje življenje, Hans Velak. Svoboda). Literarni večer je otvoril s primernim nagovorom v imenu Ljudske univerze p-of. F. Bunc. v imenu Umemiškeea kluba klubov predsednik dr. MiVso Snudcrl. a— Pri Abrahamu. Danes se sreča z Abrahamom znani in popu'arni mar boiski gostilničar g. R^do Stirman. zai-unnik znane gostilne »Trza ki dvor« na Tržaški cesti. Slavljenca je neizčrpen humor oh anil do petih »kržev« v pris*n mladosti Rado Starman pa je tudi izborcn pevec in pri-goden sk'adi'elj Ob previstu se je neustrašno boril kot Ma strov borec Popularni SavPenec pa obh.nva istočasno tudi jubilej s ebrne p^r A-e. 25 ktnico srečnoga zakona z ljubeznivo gospo Marijo, pa tudi 15-letnico, odkar se je odlolil za gost;lni-čarstko stroko. Kot dodafek tem jubilejem naj še omenimo, da je tudi 20 let naročnik »Jutra«. Vrlemu slavljenru že"mo metuza-cm«5ko »farost v vsej šegivi ra"' ba-osti mladostni prožnosti ter neugnani ž'v!jenj- -akl energiji, kakr"- !';k:uje ob 50 let- nici. a— Sreska organizacija JNS U Maribor mesto ima jutri v soboto ob M v mar dvorani .\arudnojja doma svoj redni ittm ni zbur. .Na unevuem redu je tudi poručt-lo 3c..atoija g. ivaua Puci,«. a— Jutri jMvm.Kra. ob takljuCku letošnjega umetnostnega tedna bo jutr ave^et v .Na»ounun gitniauscu piemierg »fotop-ljenega sveia«, drame g. dr 5tauka Utju-karja, ki je du^iveia ob prutki ljubljanske premiere p>ep ičevaien uspeh Jutranja picimera Do *au.nj& pnruduev v omvitu letos.. j^ga uiueniuotiiegd tedna. u— u ta*tnu*nh m ulihku strupenih plinov t>u prtniavai M. t. m. ob po. 8, v St. Lju v s.o v enakih goricah banoVluSKi in-šuLt.N.,.01 ca piui.p ii.»m> ubtaniDo g. lir. Ivan Ju.ecKo frcdavai bu tud- o uveaui oigaiii-zac.jc u-D^anioe proti punom Ub J. popoldne bo talinam praktična gasilska Vaja. a— »Lepa l iua« na krctvirukem mitu. V nedeijo 15. t. m. ob 15. upriionjo vrli šmaijc^Ki 5oi*.o.i v kitevu.rtKi »011 »Lepo \ lilo«. Iz Kratila r— V. redni 0001.1 tu ur sreskega odbora uuocc^a tvx-.ža v »vra.iju se je vršil ne-davao. fieaseaiiik g ur. igo Hiiai', ki je vouil zboi, je izrcKej vuanoo.nj izjavo naj-vuijeinu pui.iovi.e.ju diii^Lva i\j. vel Kralju Peli a II. in p.e-asean-ku drtlolVa NJ. \ i^. Kiiezu uaiue-ui.ku PaViU. L>a bi se dv»-gn-io zaiiiiuanjfc za UK je p.iieau sieski o^boi le los v tednu KK jav-io m^niiesi-a-cijo s puinočjo miadine, ki je v sprevodu z goauo na Oeiu šia po trgu do gimnazije, k,e» je ime. pieUsedn.k g. dr. Igo biiar Ua udeležence nagovor o pomenu in naiogan RK. istočasno je bil piue.,en cveui^m uan. Lob.o se je ooaesla tu Ji nabuama akcija za ceš.vod.uv a~ke begunce, i^ii voi.ivcth ou-bora je bil »oglasno ponovno izvoijen za pieusean.Ka g dr Igo siiar, a za poupieti-Seiaiiika sreski načeinik g Lipjv~tk. Taj-mske posle je piev^ei učitelj g. Vidic Eu vara blagajnike ravnatelj meočanske šole g. Lampe Jožko, osta.a odborniška mesta pa gg. dekan akerbec Matija, predsednik mestne občine češenj, di.ektor gimnazije Korbar Franc, dr. Bežek, sreski sanitetni leferent dr Fajdiga, dr. Pance, Potočnik Peter in Polenc Anton. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. inž. dr. Hočevar, Vodenik Franja in Nosan t rane. Novi odbor si je nadel za bodoče poslovno leto važne socialne naloge, zato se obrača prebiva. stvo za vsestiansko naklonjenost in pouporo, Kei le v tem primeru mu bo mogoče izvesti zastav^ene si naloge. Iz Litije 1— Svengali, slavni itiepat ln jasnovidec i^i ide tudi v L.tijo. Danes 00 g. Sven- gaili tudi pri nas v Litiji prired.l poizkusni večer s svojim najizbianejšim sporedom Po naš.h informacijah pride g. Svengali v Litijo danes popoldne in se 00 nastanil v res.a.raciji »i oš.e« pri kolodvoru, kjer h.i tudi na ra^po age za g afolofke i^ave. K p. eUstavi ki bo v kmu ^Litija«, naj 00-č.nstvo p ineje s seooj majhne piedmete, iz kaienh bo Svengali na osnovi svoje jasnov. nosli tekonstruiral dogodke, ki so v zvezi s temi predmeti Na edinstveno go tov^n.e slovitega jasnovidca opozarja mo vse p. ebivalce Litije in oližne okoliot s posebnim poudarkom, da je to redka pri lika. da mo.e občinstvo prisostvovati tako za iinivemu eksperimentalnemu večeru (—J Iz Novega mesta n Kino »i>o.o« v fcfolb' eiu uoniu bo p .k z„val danes v petek in jutri v sobo. to obrkrat ob 10.15 ter v ne..eljc ob 15 18 in 10 15 zvoJni velefi m »Marija Stu-a t s Pie gia; Paramountov zvočni tednik. > ★ SV PAVEL PRI PREBOLDU NnSe so kolsko društvo je v nedeljo, 16. t m. vpn zor lo veseloigro »Enajsta zapoved«. Vloge so bile izvrstno zasedene 'n so vsi igrale povsem zadovolji 1 Publika se je razved'1 la prav iz srca. Sicer igra ne rešuje nika kih problemov, toda če vpi števamo dei stvo da je življenje itak polno resnobe in tragedij, potem je povsem razunvjivo da so g.c-dalci zadovoljni, če se lahko tu in tam nasmejijo. Če bi rabilo še katero drugo društvo ig o. ki naj predvsem zabava, potem priporočam »Enajsto napoved« Delo v telovadnici gre svoio redno pot. da se pravočasno pripravimo na domači nastop in okrožne tekme Naši cilji nam ne dopuščajo odmorov in težki časi nas ne ovirajo, ker smo trdno prepričani, da gremo k jub vsemu boljšim časom nasproti Zdravo! KOČEVJE. Sloviti Akademski pevski zbor iz Ljubljane nas tudi leto9 obišče v Kočevju Odobravamo namero APZ. ki bo med prebivalstvom vzbudila veselje. Saj nam je, vsem še dobro v spominu sijajni zborov nastop lansko leto. Datum ln čas koncerta še nista točno določena, vendar ta dogodek ni več daleč. V kratkem bomo na tem mestu sporočili vse potrebno. Občinstvo pa opozarjamo že dans9. da sprejme naš APZ v polni dvorani, kakor lansko leto. ( -) BP.A"? OVCE. Prav pestro Je bilo zad- dnje dni življenje na polju. Obiezovali so hmelj, postavljali hmeljevke ln trosili umetna gnojila Brez teh hmelj nič več prav ne obrodi. Če bi le bila cenejša, žal je bil lanski pridelek tako pičel, da denarja ni dovolj. Upamo pa, da bo cena hmelju letos dobra. Samo dežja je treba, da bo pridelek letos večji. Tudi ozimina in travniki so že silno potrebni vlage. Načrt novega hmeljskega zakona, o katerem je bilo že toliko preiekanja, v celoti ne Ugaja hmeljarjem. Ko drugod nasade širijo, naj jih tu krčimo? In prisilna organizacija? Savinjčan je rad svoboden v svojem delu. Z zakonom naj bo hmeljarju res pomaga-no, da ne bo molzna krava neštetim. — Sicer pa teče življenje pri nas mirno in nas ne razburjajo nobeni dogodki, ki dajejo zaslepljencem toliko posla. — Bras'ov* &e je zapustil priljubljeni zdravnik in de-lavni odbornik Sokola dr. Lovšin. Preselil se je v Štore Rdeči križ, katerega pre^-e-imk je bil, ga bo tudi zelo pogrešal. Dr. Lovvinu v štorah in novodošlemu dr. Ruprechtu želimo mnogo uspehov. Dne 18. t. m. jt Umrl V bolnišnici V Slovenjem Graicu marljivi naraščajnik našega Sokola peto^olec Cilenšek Ivan. Pre-peHan je bil na dom v Podvrhu. V četrtek je bil pogreb iz tukijšnjega Soliol-kega doma. ker je bil položen zadnji dan. Na zadnji poti so ga nosili naraščajniki. Ob grobu se je od brata Ivana poslovil načelnik Toplak Juro Bodi mu b'ag spomin! — Na *p!o v Braslovčah je bil it Apač premeščen g. žel Janko Da bi se počutil med nami prav dobro! - šolska kuhinja se je konča'a l t. m. Dnevno je prejemalo zajtrk — mleko s kruhom — 46 otrok. I <■ ospodar s t vo Suzor daje državi posojilo 25 milijonov din za bolnišnice I V torek dne IS t. m. je bila v Zagrebu druga redna seja ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ki ji je pi - -dedoval piedeednik g Marko Bauer. Se,, so prlsoBtvcvali odposlanec ministra za socialno politiko ln narodno ždr&vje g. D -o ljub Jankovič. nadalje člani nadzorstvenega odbora Suzorja ter predstavniki Zdravniškega sveta Suzorja. Na seji so razpravljali predvsem o posojilu, ki ga je zaprosilo tninlstrstvo za socialno politiko na breme ?anitelnega fonda. Finančni zakon ta leto 1939-40 pooblašča ministra 26 socialno politiko in narodno ždravje. da ?tne skleniti posojilo v višini 1.5 mMl.fona din za odplačilo obveznosti dr"ave nasproti zakladni bolnišnic! v Zagrebu in sicer na breme narodnega sanitetnega fonda Nadalje pooblašča ministra za socialno politiko, da sme okleniti pri Državni hipotekami banki v Beogradu ali pri O^redn <=m uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu nadaljnje pocoiilo na breme natrdneea snnffetne^a fonda ali na breme proračunskih kreditov, !n sicer: ll za Izgraditev, dovršitev in ttred'fev dr-?avrv"h bolnišnic v Ljubljani, Sa^aievu, SpHtu. Rerg*-adu in N'šu ter otroškega zdravil;šča na Tari 10.5 miliiona d1'n. 2) za odkup zemljišča zaradi ra7š'rjenia državne bolnišnice za c' ševne boVzni v Novem Celju OOiflOO d;n. 3> za odknn zemljišča za ra^š?ripnie državne bo^išnice v Splitu 1.247 ion ^'n 41 7p odVop zem^šča za ra?S'r4pnip d^avne boln;5n?ce V Sara-ieVii 4*'5 OHO za r*rr>dnw novega rir\- nri d»-savrir>m zd^viHščil v Novem Mh^fu 9 rflUMotia rTn. in ta no-mpf nri evprt-ntj in 3 milijone din, skupaj 18.076.C00 fpv. O vn^aSatriu toVi tv*oW le Sn70r1a podobno r-a^^avlialo ctvo ''a sn(">'nn nr>'H'ko Iti nsrp^nn 7r1rav-ie ^e r«a orr>^vi čH^tif-Pa p^ob^^tila iz § 108 -»nkona Z.P toVnfo r> n^tr-nfllr. JStiTpf f«Vf> tmffi'1 Q 7 5 mill-iona d;n za ndrfn^^n ohv^-^nncfi nri zaklfdni boip!?n'ri V Za^^bit. knkor tur?t »a o^t0^ marina ra urPd'tPV ni-h hninišnic in ?a pomrif bnin^nirotn v ^Vi-nnl 1R07fi70n d'n. bVn fla i> v raKrmlln »a |W«(i"lft y višini 25.576.700 din, V tej višini je rav- nateljstvo odobrilo ministrstvu za socialno politiko žahtevano posojilo i obrestno m«-ro 6% in t Odplačilnim rokom 15 let Stavilo Je le pogoj, da se pri gradnji novih bolnišnic upoštevajo interesi članov Suzorja in da se bolnišnice, kl bodo imele koristi od tega posojila, obvežejo, «a?!gu-ratl v svojih zavodih določeno Itevilo po* stelj za zdravljenje članov Suzorja. Ravnateljstvo je nadalje sklenilo naprositi ministra za socialno politiko ln narodno zdravje, naj izposiuje pri finančnem ministru, da se bo obligacija, ki bo izpostavljena za gornje posojilo 25 6 miHjctia din, smatrala kot vrednostni papir, k! se po uredbi o poslovnih rezervah in delnem nalaganju teh rezerv v državne papirje in po pravilniku k tej uredbi lahko uporabi za na'(rbo rezervnih fondov Suzorja V tej zvezi je Suzor tudi sklenil naprosit! krallevko vlado, naj znl?a kvoto 00% razpoložljive imovine kapitalnega kriijo in premijsk;h rezerv, ki jo mora po imenovani uredbi na^eati v državne paplfe. Znižanje te kvote je potrebno, da bo mogel Suzor izvaiati socialne naloge ustanov delavskega zavarovan la. Glede dodelitve hipotekarnih posojil bonskim upravam, mestnemu ooslavarstvu v Zagrebu in !e nekaterim druelm občinam. ie bilo sklenjeno, da se bo o tem vprašanju razpravilalo n' prihodnji seli ravnateljstva, mrdtpm pa bo Suror prol-nie podrobno proučil Zarad! pobMania tuberkitlrre otrok 'e ravnateljstvo sklenilo. da bo razširilo zdravstveno službo pri svollh krejevn'h or?an'h s pospbnim oz!-rom na lePenie tub°rkuioze of-ok jn sicer z ustanovitvijo otroških ambulant ter posvetovalnic za matere. V tem po»1edu bo Suzor sodeloval z državnimi otroškimi dispanzerji. šolskimi po^klln^ami itd., kakor tudi z ustanovami bratovskih sklsdnle in o^ta^h bo^n'šk;h ustanov PavnateljMvo je odobrilo zakMuček bo^iške blaPSine »Mer-knt-ia« ?1Pde gradnie p-s^bnefa pavUlona 15 miliiona din) pri državnem zdravilišču za zdravljenje otrok v Strmcu - 9u-metlici Končno 'e oklenilo, da se bo dogradila zgradba ekspoziture Htibl.isnsheffa okro»nega urada v Celju in da se radta-termftino zdravilišče v La«bpm t uvedbo oen^alne kurjave uredi za obratovanje V zimi. Propagandna vož«ja iriitornih vo$il 2 domačim gorivom Odbor za pnpaffando domačih oogon-;kih goriv pri ministrstvu za gozdove in rudnike bo priredil s sodelovanjem avtomobil -kega kluba kr^lj^vine ju-o-lnvije drugo DrO"a"andno vožnjo m^torn!h VnZ'1 z uporabo domač'b snriv v času od 9 do 10 junija t. 1. Namen te vožnje je populariziranje naših domačih goriv za pogon motornih vozil Razen tega bodo pri tej oriložnosti ocenili motorna vozila glede na uporabo razn;h vrst d ~>mačih goriv, "'lede na razne konstrukcije naprav za njih uporabo in glede na d sp?pni efpkt v rajnih terenskih razmerah Ta vožnja naj bo nov dokaz, da morejo domača goriva uspešno nadomeščati tuja goriva. Vožnje se lahko udeleže- 1) tvrdke, kl iridobivajo domača goriva aH se bavijo z ijih prodajo, odnosno njihovi zastopn'kl: 2) tvrdke. ki izdelujejo naprave za uporabo domačega goriva in njihovi zastopn -ki; 3) lastniki vozil, avtobusov itd., ki iporabljajo za pogon domača goriva Vožnja poide po progi Zagreb—Pod^used -Rrapinske Topl'ce—Rogate^—Piuj—Maribor— Slovenska Bistrica — Celje — Ljubljana— Kranj—Naklo—Tržič—Bled—Ljubljana — Ribnica—Kočevje—Delnice—Sušak —Delnice—Karlovac—Zagreb. Dne 9. junija bo treba prijaviti vozila na pregled v Zagrebu. 10 junija bo odhod iz Zagreba v Maribor. 11 junija odhod iz Maribora v Ljubljano (ogled vele-sejma), 12 junija odhod lz Ljubljane na Bled in vrnitev v Ljubljano. 13 junija odhod iz Ljubljane na Sušak. 14 junija bo dan odp^čitka na Sušaku z morebitnim izletom v Crikvenico (proga Kočevje— Delnice je zelo težavna, hribovita ln polna ovinkov in je za tovorne avtomobile precej naporna, prav zato je določen dan odpočitka na Sušaku) Dne 15 junija bo odhod s Sušaka v Zagreb. 16 iunija pa bo pregled vozil po končani vožnji Vozila, ki uporabljajo lesno oglje, ga dobe zastonj od odbora. Odbor za propagando domač:h oogon-=skih eoriv Pri ministrstvu za gozdove in rudnike in Avtonr-bMski klub kr-11avin° Jugoslavije b^-sta izdala pnspbne rt^^me lastnikom vozil, ki bodo po pravilih končali vožnjo, razen tega pa še posebne spo-nrnske značke in plakete. Kdor se želi udeležiti te vožnje !n še n! dobil posebnega vabila, naj se obrne na odbor za propagando dom-čih pogonskih goriv pri ministrstvu za gozdove in rudnike. Odbor mu bo poslal obrazec za prijavo, pravila ln spored vožnje s skico proge. Iz nje bo farbral vse podrobnejše okoliščine in pogoje za udeležbo pri tej vožnji. Prijaviti se je najpozneje do 5. maja t. L _ Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 15 t. m. kaže, da še ni popustila napetost na našem denarnem trgu. Ze v tretji četrtini marca se je zaradi mednarodnih političnih dogodkov pojavila večja potreba po gotovini in se je obtok bankovcev pevečal za 275 milijonov din; v prvi četrtini aprila se je nadalje dvignil za 39 milijonov, najno-ve;ši izkaž pa zaznamuje novo povečanje za 85 milijonov, tako da se je obtok bankovcev v zadnjih treh tednih povečal za 400 milijonov din in je znašal 17. aprila 6930.5 milijena din (lani 57382). Vžpored-nO š povečanim obtokom bankovcev so se zmanišale obveznosti na pokaz za 30.1 na 1748 8 milijona din (lani 2706 9); kakor prejšnje tedne so tud! v drugI Četrtin! aprila med obveznostmi na pokaz nazadovala predvsem privatna ?lrovna dobroimet-ia. in sicer za 26.1 na 811.9 milijona din (lani 1586 3) Zlata podlaga se je v drug! četrtin! aprila povečala za 0.1 na 1916.0 milijona din (lani 180?), devize Izven podlage pa so na- zadovale za 23 6 na 403.2 milijona din (lani 407.1), medtem ko se Je postavka raznih aktiv povečala za 7.7 na 2064.3 milijona din. Menična in lombardna posojila so znova narasla za 30.5 na 1716.3 milijona din (lani 1586.9). Vrednost zlatega zaklada skupaj z ofi-cielno premijo je znašala 19 t m. 2462 1 milijona din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v višini 28.30% (prejšnji teden 28.54%). Gospodarske vesti — Zastopstvo mednarodnega kartela za kalijeva gnojila v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da je trgovinski minister odobril ustanovitev posebne delniške družbe za razpečavanje kalijevega gnojila z glavnico 1 milijon din. Družbo ustanavljata nemški sindikat za kalij v Berlinu in 8o-cietč de Pottasche v Mulhouse na Alza-škem. Nova družba bo uvažala kalijeva gnojila kot zastopnica mednarodnega kartela za kalij. = Bat»a v ZUnu znižuje giavnlcO. Ia Prage poročajo, da je družba Bata d. d v Zlimi na Moravskem sklicala iaredtti občni zbor. ki bo sklepal o dopolnitvi upravnega sveta in o znižanju delniške glavnice, kar je v zvezi s potrebno reorganizacijo podjetja glede na teritorialne spremembe. V kakšnem obsegu bo znižana glavnica družbe Se ni znano. Sedaj znaša 5262 milijona KČ. — Nemški Vpliv v češkem gospodarstvu. Pred dnevi smo poročali o spremembah pri češki eskomptni banki v Pragi ki je prišla pod vpliv Dresdner banke, medtem ko je bila prej pod vplivom živno-stenske banke in Banque de BruxeV.es. Sprememba v vodstvu je prišla do izraza pr! nedavni Izvolitvi novega upravnega sveta, ko je bil za predsednika banke postavljen Član uprave Dresdner banke dr. Parel Rasche, za poslovodečega ravnatelja pa ravnatelj Dresdner banke von Liidiflg-hausen. Ta sprememba pri češki eskomptni banki je Imela za posledico, da so prišla tudi nekatera večja podjetja težke industrije pod nadzorstvo nemškega kapitala. Te dni je bil postavljen nov upravni svet pri znani železarni Poldina hut" (Poldlhtlt. te) kjer je bil za predsednika družbe postavljen novi predsednik češke eakomptne banke dr. Karel Rasche. V upravni svet pa je prišel tudi novi direktor čeflke eskomptne banke von LUdlnghaueen. — češkoslovaška zunanja trgovina V prvi polovici marca. Praški državni statistični urad je te dni izda! poslednje poročilo o zunanji trgovini češkoslovaške republike, ln sicer za čas od 1. do 15. marca t. 1. to je do dneva, ko je Nemčija zasedla češko in Moravsko. V tem času je znašal češkoslovaški uvoz 541 milijonov, izvoz pa 611 milijonov K skupni promet torej 1153 milijonov K. To je znaten Znesek če upoštevamo, da je bil za ves mesec februar izkazan promet 1720 milijonov K. Zadnje poročilo o zunanji trgovini češkoslovaške kaže aktivni saldo v višini 70 milijonov K. =r Povečana madžarska produkcija Železne rude. Poročali smo že, da je Madžarska dobila v južnem delu Slovaške večje rudnike železne rude in da bo odslej uvažala manj rude Is naš« drtave. Po najnovejših podatkih se je madžarska produkcija železne rude v januarju in februarju povspela na 98.600 ton, medtem ko j« znašala lan! v istih dveh mesecih le 47.020 ton. Uvoz rude it inoaemstva pa je bil v januarju in februarju aa 31.650 ton manjši nego lani. Licitacije. Dne 26. t m. bo pri ekonom, oddelku gen. direkcij« dri. železnic v Beogradu licitacija za dobavo papirnatih trakov za brzinomere, raznega tapetniškega materiala in krovnega platna. 28. t. m. ta ! dobavo bakrene pločevine, spojnih oevl, železnih vijakov ln zatikaflav, 27. t m. aa dobavo dvootttfn in •UriOflttfe gotaiftift | HLBUS terpentinovo milo varuje Vaie perilo! Dobiva m povsod! Pazite na Ime Aibus! vagonov in 1. maja za dobavo raznega tekstilnega materiala. Dne 25. L m. bo pri §tabu ia Utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo večje množine opeke in Žlebnja-kov. Borze >0. aprila Na jugoslovenskih borzah noti rajo nemški klirinški čeki nesp; emenjeno (13SO). prav taJ2« 220 - 230; >5« «MI *IU >6- 18; IPO •?« 150 -160; »8« 112 50 - 116 Fižol« baški in sremski beli brez vreč 272.50 - 276 Otrobi: baški 110 - 112, sremski 104 - 106. banatski 101 — 103. -t- Bud)mpeit«nsk« termin*ka b°rza (20. t, m.). Tendenca slaba Koruza: za maj 16.77 — 16 78. za Julij 17.20 — 1721. BOMBAŽ -f Llverpooi, 20. aprila. Tendenca mirna, Zaključni tečaji: za april 4.66 (prejšnji dan 4.71), za sept. 4.36 (4.38). Ka] se god! na Jesenicah? Potrebne opombe k redukcijam pri KID Kadar so resni časi, nj nobenemu dobro; ljudje, kl se zavedajo odgovornosti pred sedanjostjo in bodočnostjo, se trudijo, da bremena težkih dni enakomerno porazdele na vsa ramena, da se v množicah ne pojavi malodušje, občutek zapuščenosti, manjvrednosti ali negotovosti pred bodočimi dnevi, ker taka čuvstvena zavest slabi odpor, širi obup in ustvarja zmešnjavo ali nepotrebno udarnost in nedisciplinirano razpoloženje. Resni časi, ko nimamo opravka samo ž domačimi nevšečnostmi, krizami in krizi-cami, temveč zlasti z nevarnim! pojavi, ki le^e in se ustvarjajo izven našega lastnega hotenja in območja, potrebujejo cele ljudi, z veliko razgledanostjo in umerjenost-jo ki znajo malenkosti ločiti od usodno važnih stvari in ki se predvsem zavedajo svoje zgodovinske odgovornosti pred na-redom ln pred dolgo bodočnost :o, ki je pred nami Resnično, v resnih časih so vsakemu narodu potrebni veliki ljudje, ki so z dušo !n srcem udan! samo koristim splošnosti in ne enostranskim dnevnim koristim. ki so minljive aH samo na videz za večjo ali manjšo skupino ljudi važne. Tako so tudi na Jesenice prišli zelo resni časi. ki imajo predvsem gospodarski značaj Toda to ne more ovirati, da ti časi ne bi imeli duševnega vpliva na splošno duhevno življenje in razpoložen;e našega delovnega človeka, ki ima svoje domačije neposredno pod grebeni, po katerih teče držaja meja velike sosedne dr*<»/« —- Ozračje na Jesenicah „ repihujejo najrazličnejši vetrovi in tokov!, ki sedaj legajo na zemljo, sedaj se zaletuiejo kvišku sc^aj teko mimo. potem plešejo V vrtincu V naš kraj se vtihotapi ja ali se kar javno prikazuje nevarna gospodarska kriza, ki imfl svoje otroke vsepovsod. Ml to razumemo: f ji Nismo s^epi za dogodke Tovarne mo-rrjo svoj delovni tempo zadrževati, naročil ni, konzum peda. Pred takimi pojav! smo brez moči. Treba pa je za take čase biti vedno resno pripravljen: z organizacijo d -rePa zavarovanca za primer brezposelnosti in z uvaianjem takih mezd. da si more dejstvo za slabša leta kaj prište-diti. Štednja je velevažen socialni in go- spodarski činitelj, ki mora pri moderno vodenem podjetju igrati veliko vlogo. Črni dnevi so včasih neodvrnljivi. Toda tudi za neobhodno potrebno redukcijo je treba biti pripravljen — na obeh straneh, na strani delavcev in podjetnika Na prvi strani je potrebna uvidevnost, resen pogled v neodvratno usodo, mirna in trezna presoja položaja, zaupanje v samega sebe in — vera v pravičnost onih, ki v težkih časih za u.odo delovnega človeka odgovarjajo. Na tehtnico moralnih in duševnih vrlin mora svojo k ^kejšo utež položiti podjetnik, ako je časom dorasel in legitimiran, da nosi naziv modernega podjetnika, ki zna cenit! in varovati usodo svojih sodelavce- tudi takrat, ko je tek strojev počasnejši. Podjetnik mora za težke čase postaviti celega moža. ki ima polno dobre volje, da s skupnim prizadevanjem in s pravično porazdelitvijo bremen odvzame krizi časa ostrine in vzdrži tako ozrač;e, ki je za podjetje tiajno pctrebnft: ozračje vere m zaupfl'j$eu in njega napravah. Tako je pričakovati, da bodo Dol. Toplice pridobile polagoma le ti*tl t»1ove». kakršnega po svoji zdravlfl.nl moči zflsluJIJo. Iz p-ijav in vpraSanj. kl Jih korav1 ial *lu*b6 ktv pališkega zdravnika dr. Reja iz Št. Jerneja, ki že sedaj prihaja tedensko dvakfat v Dolenjske Toplice, da pregleda kopališke go^ ste. V kratkem bodo Dolenjske Toplice dobile tud! e'ektrično razsvetljavo, za kar je pač re« ie skrajni čas. Z deli so Kranjske deželne elektrairne že pričele in bo konec m«)« že svetila električna luč po rnh Topflteah. Tudi z regulacijo potoka Sušice bodo pri- čeli v najkrajšem času. Z regulacijo no-to/ka Susice je v načrtu tudi preureditev najbližje okolice zdraviliškega pos'opja. s čimer bodo Toplice na olepšanju kraja mnogo pridobile. Tudi sokolsko društvo namerava svoj novi Sokolski dom ometati, kar bo dalo okolici prijaznejši izraz. Za olepšan je zdravilišča bi bilo zelo potrebno odstraniti sedanjo stavbo gasilskega doma, ki stoji na zelo nep-ik'adnem mestu in kazi celotno Itee kopališča. Naj bi se vsi prizadeti že enkrat resno zavzeli, da pride gasilni dom na mesto, ki bo za gasilno društvo primerno ter da bo mogoče na mestu sedanjega gasilnega doma urediti prostor, ki bo ustrezal kopalšču in zdravilišču. Med velikonočnimi prazniki je občinski sluga na U-Šnih selih zaplenil 7 (sedem) g'av goveje živine, kl jih je gonil neki gonjač brez živinskega potnega lista iz okuženih krajev po skrivnih potih proti Ljubljani. Zaplert;ena živina je bila pripeljana v Dolenjske Toplice, kjer so jo spravili v neki hlev ter o tem obvestili sresko načelstvo v Novem mestu, živino je otrledal sreski žlvlnozdravnlk ter ugotovil, da je živina sicer zdrava, vendar mora ostati na opazovanju 14 dni. N« lastnikovo prošnjo je »reško načelstvo dovo ilo, da 6o živino v soboto 15. t. m. » tovornim avtom prepeljali na železniško postajo v Straži, od koder je bila prepeljana v Ljubljano, kjer bo zaklana. Sskol Sokol LJubljana-Siika priredi dnevi ob 20. Cankarjev večer, članstvo im ostala javnost vljudno vabljeni. Postani in ostani *'an Vodnikove družbe! V njihovih rokah je danes usoda sveta ..... Roosevelt Chamberlain Daladier Sprejel ]e fcnooo Albanije Italijanski kralj Viktor Emanuel in cesar Abesinije s kraljico potem ko je sprejel albansko krono IzguMl tekmo, dobil nevesto Borba za lepo Joyce Hitler Mussolini Stalin Vojaška moč velesil Nemčija In Rusija sta najboljše oboroženi državi na svetu V londonski založbi Gollancz je pravkar izšla knjiga o vojaški moči velesil. Neznani avtor govori s posebnim poudarkom o ruski armadi, ki jo smatra za izredno močno in naravnost nezmagljivo. Piše: Rusija si lasti najmočnejši vojni potencial, najboljšo motorizirano vojsko in najmogočnejša napadalna orožja.« Rusko vojno silo ceni med drugim na 10.000 tankov, a že 1. 1937. je imela 15.000 do 17.000 letal. Navaja mnenje nemškega vojaškega pisatelja von Btilowa, po kate-tem je ruska zračna vojna sila po kakovosti kakor tudi po številu prva na svetu. Poljska ima posebno močno konjeništvo. Po mobilizaeji razpolaga lahko s 60 do 70 divizijami, kar se pa tiče streliva, je slabo založena. Nemško armado ceni za primer vojne na nič manj nego 300 divizij, pri čemer odpadeta dve tretjini na čete prve linije. Vprašanje pa je, ali ima Nemčija za vse te divizije potrebno opremo. Nemško tankov-sko orožje je silno razvito in šteje nič manj nego 7000 strojev. Taktično je izšolano za drzne napade v velikih skupinah. Nem "ko zračno brodovje bo letos štelo 700C ' 0.000 aparatov. Avtor razmotriva tudi položaj Francije, Anglije in Italije ter piše, da bi s francosko mornariško pomočjo moglo angleško sredozemsko brodovje izvesti učinkovito blokado v Sredozemskem morju. 24 krat »da« v 4 jezikih Poseben rekord si lasti neki Belgijec, ki živi v New Yorku. Mož je te dmi v štiri in dvajsetič izrekel svoj svečani -»da«, še prej pa je svoji novi izvoljenki obljubil .»■večno ljubezen«. Z ostalimi svoj'imii 23 ženami je imel možakar 14 otrok. Nekateri teh zakonov so trajali komaj nekoliko mesecev. Med ženami je bilo samo šest njegovih rojakinj, deset je bilo Angležinj, pet Rusinj, dve sta bili Nemki, ženaf s katero se je sedaj poročil, pa je Ameri. čanka iz Hollywooda. Mraz se ponavlja Rusijo je zajel nov val mraza. Kakor poročajo iz Ukrajine, je tam padlo »rebro na 22 stopinj pod ničlo. Propaganda za obrambo v Varšavi Isti dan sta se rodila in umrla V Boltomu na Angleškem sta umrla te dni istega dme zakonca G-rundyjeva, oba v starosti 90 let. Pred 90 leti sta se isti dan tudi rodila. Ronnie Jones in Billy Thomas sta si bila vedno največja prijatelja, dokler jima ni stekla na pot 18-letna Joyce Williamsova. Oba sta se zaljubila v dražestno dekle in Joyce je bila dovolj Evina hči, da ni dajala prednosti ne temu ne drugemu. Billy pa je bil v toliko na boljšem, da je stano- Lindbergh je nastopil službo Ameriški vojni minister VVoodring je dal izjavo, v kateri pravi, da bo zmagovalec Atlantika, polkovnik Charles Lindbergh, ki se je pred kratkim vrnil iz Evrope v Ameriko, pozvan v aktivno službovanje. Lindbergh je bil med tem že dodeljen letalskemu poveljstvu kot inšpektor ajmeriškeiga letalstva. Njetgovo sodelovanje je dragoceno, ker se je v zadnjih letih osebno seznanil s stvarnim stanjem letalstva v vseh evropskih državah. Maske proti vetru Na pariških dirkališčih se je pojavila nova moda, ki je izjemoma smotrna. Letošnja pomlad je precej vetrovna in vsepovsod so se obnesle celofanske kapuce zoper dež. Zakaj bi teh kupec ne uporabljali tudi za zaščito kože? Tako si pritrjujejo celctfanske ščitnike na klobuke ali v lase pred obraz. Videti so kakor prozorni sladkorni stožci, a niti kapljica dežja in noben veter ne prideta več do šminke. Tsrnado v Ameriki Mrtvi, ranjeni, opustošeni kraji, milijonska škoda Pred nedavnim smo poročali, da pričakuje Amerika nove, vsakoletne sezije tornadov. iz New Yorka poročajo zdaj o prvem silnem viharju te vrste. Tornado, ki je bil prej v Oklahomi povzročil veliko škodo, je nadaljeval potem svojo pot skozi Teksas, Lousiano in Ar-kansas Razdejal je več vasi in povzročil povsod strašno opustošenje. V Haysvilleu je sredi poslovne četrti izoral pravo širo. ko cesto, vse hiše je na svoji poti podrl. Doslej so našteli tu 47 mrtvecev in 218 ranjencev, gmotna škoda pa gre v milijone. Iz vseh držav, ki jih je obiskal strašni vrtinec, pciročajo o razdejanju, zveze pa so deloma prekinjene, tako da bodo sledila gotovo še hujša poročila. V Collinsu v Ankansasu je zračni smrk zrušil cerkev, v kateri je bilo 200 oseb. Doslej so izpod ruševin izkopali trupla župnika in 30 vernikov. Zogu na Dunaju Spomini na atentat v februarju 1931 — Kraljev dvojnik, žrtev revolverskih strelov — Zogova ljubavnica, hči dunajskega vrtnarja Na Poljskem se vrši v vseh mestih intenzivna propaganda za obrambo pred letalskimi napadi iz zraka. Ta slika prikazuj- propagandiptični objekt, ki zbuja pozornost vseh fflfcBSMlošUl Dunajski listi so o priliki zadnjih dogodkov v Albaniji pogreli spomm, kako so se pred osmimi leti, v februarju 1931., seznanili z albanskim kraljem Ahmedom Zo-gom. Kralj je prišel na Dunaj, da bi ga tamkajšnji specialisti ozdravili trdovratne zastrupitve z nikotinom. Tja so mu pa sledile tudi sence njegove dežele, oziroma so ga bile prehitele in čakale. Ko je kralj Zogu v spremstvu treh gospodov stopal proti operi, da bi si ogledal predstavo »Aide«, sta ga pričakala dva albanska emigranta in oddala proti njemu nekoliko strelov iz samokresa. Streli niso zadeli kralja, temveč njegovega adjutanta, majorja Lesa Topolaja, ter dvornega ministra Ekrema Libohavo. Topolaj je ostal na mestu mrtev, drugega so prepeljali težko ranjenega v bolnišnico. Samo slučaj je hotel, da tedaj ni bilo več mrtvih med pa-santi, kajti kralj in njegovi spremljevalci so bili takoj izvlekli svoje samokrese in začeli streljati na oba napadalca. To sta bila bivši stotnik albanske vojske Ndok Dželoši in bivši orožniški poveljnik v Va-loni, Azis Kami. šele po tem dogodku so Dunajčani zvedeli, da imajo v svoji sredi albanskega kralja in jasno je, da je postal tudi popularen. Oblasti so bile sicer v zadregi in so mu v bojazni, da bi se kaj takšnega utegnilo še kdaj pripetiti, nasvetovale, naj Dunaj čim prej zapusti. Kralj pa se ni dal pregovoriti. »Popularnost« mu je dobro dela in rad je videl, da se Dunajčani zanimajo za njegove zadeve. Marsikaj je bilo, kar je moglo zbujati to zanimanje. Pred vsem to, da se je varnostna služba okrog albanskega kralja po tem dogodku še znatno poostrila. Podnevi in ponoči je sedelo v veži hotela, kjer je kralj stanoval, po dvanajst gospodov, ki jih je po določenem redu zamenjavalo dvanajst drugih gospodov in ki so imeli prijetno nalogo da ni mogel priti do kralja noben rojak' iz Albanije, ki si je izbral Dunaj, mesto ob Dunavu kot kraj svojega izgnanstva. Kadar je kralj zapustil hotel, so ga ti detektivi vzeli tako rekoč v svojo sredo. Nekoliko jih je šlo neopazno naprej, nekoliko ob obeh straneh, ostanek pa % njim, tako da ti se mu od nobene strani ne moglo zgoditi kaj hudega. Sicer je bila dunajska policija že pred atentatom organizirala slično varnostno službo, ta pa se je izkazala za nezadostno. Drugi ukrep je bil učinkovitejši. Kralja Zoga je spremljal vedno mož, ki mu je bil na las podoben, tako da bi ju morebitni atentatorji mogli zamenjati. Na Dunaju se je ta metoda z dvojnikom izkazala v polni meri, kajti atentatorja sta bila v resnici ustrelila ubogega Topolaja in pozneje sta pri zaslišanju priznala, da sta ga smatrala za kralja, ker mu je bil tako podoben. Dunajčani so se takrat živo zanimali tudi za prijateljico, ki jo je privedel Zogu iz Tirane s seboj. Zanimali so se zanjo tem bolj, ker je bila hči vrtnarskega pomočnika iz nekega dunajskega predmestja. Bila je lepotica, imenovala se je Frančiška Janko in se je Zogu seznanil z njo nekoliko let prej v Italiji, kjer je nastopala v majhnem varietčju kot plesalka. Kralj Zogu je bil takrat še navaden Ah-med-beg Zogu. Na Dunaju je stanovala v drugem hotelu in zvedeli so, da sta hotela atentatorja počakati kralja tukaj, ko bi obiskal svojo prijateljico. Njiju pogosto po-zvedovanje pa je zbudilo sum in se je kralj na nujen nasvet odločil svoje obiske rajši opustiti ter sprejemati prijateljico v svojem apartementu. Na večer atentata je bil kralj naročil v operi dve loži zase in za Janko-jevo ter njeno spremljevalko, ženski sta se bili odpeljali naprej, potem sta pa čakali na kralja zaman in sta zvedeli za dogodek, ki je kralju preprečil ta obisk opere, šele po telefonskem pozivu. Zaradi popolnosti naj še dodamo, da so atentatorja sodili pol leta pozneje v malem mestu Riedu in ne na Dunaju. Na Dunaju se niso upali, ker je bilo treba poskrbeti za obsežne varnostne ukrepe, kar je bilo v Riedu lažje nego v prestolnici. Sorodniki umorjenega Topolaja so bili namreč Dželoši ju in Kami ju prisegli krvno maščevanje in da se takšne grožnje lahko izpolnijo, se je bilo že Izkazalo. Proces se je končal brez posebne senzacije. Atentatorja sta dobila le nekoliko let ječe, pa še to le zaradi videza. Ko je čez stvar zraslo malo trave, so ju poslali enostavno čez mejo • • • val v istem kraju kakor Joyce, in sicer v Maestegu v angleški grofiji Glamorganu. Ronnie je prebival v sosednem Gaerauju, a zadnje tedne je živel skoraj stalno pri Billyju. Oba prijatelja sta si bila dovolj prijatelja, da se zavoljo dekleta nista sprla, toda na zadnje je bilo treba na kakšen način odločiti. Nekega dne sta se odkrito razgo-vorila, marsikatera grenka beseda je padla pri tej priliki na račun mlade ženske, ki se je dajala razvajati enakomerno po obeh. Končno sta si segla v roke in se dogovorila za boksaški boj. Zmagovalec naj bi odvedel dekle kot ženo na svoj dom, ne da bi se prijateljstvo med obema pri tem razbilo ali skalilo. Tako sta se dogovorila. Boksaški mateh naj bi se izvedel javno v Maestegu in sicer do popolne izčrpanosti enega izmed borcev. Umljivo je, da ie ta prireditev privabila množico radovednežev in kakor pri kakšnem velikem boksaškem matehu je deževalo tudi ob tej priliki iz prostora za gledalce spodbudb, odobravanj in očitkov. Joyce sama pa ni bila med gledalci. Zdelo se ji je pametneje, da počaka na izid boja zunaj »arene«. Pozneje so ji poročali, da je bil boj nad vse trd in da je bil Ronnie ves čas v napadu. Billy je moral prenesti mnogo udarcev. V četrtem kolu je tudi omagal. Prizor gotovo ni mogel biti preveč veličasten, ko je Billy zapustil bojišče, da bi se čakajoči Joyce predstavil kot poraženec, med tem ko so zmagovalcu Ronnieju še viharno ploskali. Toda kdo more uganiti žensko srce ? Pretepeni Billv, ki se je komaj še držal na nogah, se je zbudil nenadno v novo življenje. Joyce mu je segla z roko pod pazduho in ga z vso pazljivostjo odpeljala čez cesto. Ko je prišel Ronnie na sestanek in je hotel pobrati svoj dobitek, ni bilo zaročenke nikjer več. Danes ve Joyce za gotovo, da že od vsega početka ni ljubila nikogar drugega razen Billyja. Sočutje s poražencem ji je odprlo oči, tako da se je lahko odločila. Ronnie se je temu presenetljivemu dejstvu uklonil. Po njegovem mnenju je bil dvoboj izpolnil, kar sta si bila z Billvjem od njega obetala, samo da je bil konec pač malo drugačen. Oba prijatelja sta si ostala prijatelja. M - Ižarski obisk v Rimu Zgoraj: grof Csaky, spodaj grof Te!eky, predstavnika Madžarske, ki sta v Rimo obiskala Mussollnija ANEKDOTA Ko je igralec Matkowsky nekoč spet a neprekosljivo umetnostjo utelesil Othella, ga je po predstavi mlada igralka vprašala, na kaj je bil med davilnim prizorom mislil. kajti njegova igra je bila grozotno resnična. »Predstavljal sem si samo, da imam svojega glavnega upnika v rokah,« je odgovoril igralec. VSAK DAN ENA »Samo še trenutek počakaj, takoj bo ura udarila dvanajst.« &»Ric et Rac«£ fliulfurni pregled Tri glose o znanstvenih knjigah Knjige, ki smo jih izbrali iz naše knjižne produkcije zadnjih mesecev, niso značilne samo po strokovni vrednosti, marveč tudi po svojem splošnem kulturnem pomenu. Medtem ko bo o strokovnih kvalitetah razpravljala znanstvena kritika, v kolikor ni med tem že spregovorila o tej ali oni knjigi, bi hoteli na tem mestu opozoriti širše občinstvo samo na splošni pomen treh izbranih knjig. Zgodovina mesta Kranja Prav v teh dneh so uspešna izkopavanja Ilirskih selišč v Kranju opozorila širšo javnost na prastaro zgodovino gorenjske metropole. Po zaslugi Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani je dobilo mesto Kranj v začetku tega leta svojo zgodovino, obsežno knjigo na 530 straneh, z mnogimi ilustracijami na posebnih prilogah. Delo je izvršil prof. dr. iur. et phil. Josip ž o n t a r, ki je pritegnil k sodelovanju še graškega univ. prof. dr. W. Schmi-d a in umetnostnega zgodovinarja profesorja. dr. Ft, S t e 1 e t a. Medtem ko je pivi prispeval arheološki uvod, je drugi obdelal poglavja iz umetnostne zgodovine, vse diugo pa je spisal prof. dr. žontar sam, tako da smemo smatrati knjigo za njegov chef-d oeuvre. »Zgodovina mesta Kranja« je s splošno kulturnega vidika važna in pomembna predvsem kot vzoren primer krajevne zgodovine. Kot taka ima celo v naših razmerah več predhodnic, tako n. pr. Kovačičev »Trg Središče«, Orož-novo Celjske zgodovino, dalje starejše Vr-hovčeve spise i. dr. Vse dosedanje poizkuse pa prekaša Zontarjevo delo po smotrni izgrajenosti, modemi historiografski metodi in znanstveni temeljitosti. Mesto, čigar preteklost se tu obravnava, ni prikazano kot umetno izoliran zgodovinski objekt, marveč je v vseh svojih razvojnih dobah spojeno s svojim plastično vidnim zgodovinskim ozadjem. Velika prednost te krajevne zgodovine je v tem, da bolj kakor vse druge naše lokalno zgodovinske monografije upošteva poleg zemljepisnih • iiiiteljev predvsem gospodarske in so-< ialne silnice zgodovinskega razvoja. Zato je delo dr. žontarja pomenljivo tudi za vso našo zgodovino, saj nahajamo v njem ne le metodološko zanimive, marveč tudi za splošno slovensko zgodovino poučne opise kolonizacije naše zemlje, nastanka in razvoja naših mest in primere za njih gospodarsko, socialno in kulturno funkcijo od srednjega veka tja do naših dni. Po svoji obdelavi in svoji stvarni zgodovinski vsebini presega cir. žontarjeva »Zgodovina mesta Kranja« daleč okvir krajevno zgodovinske publikacije in se uvršča med najpomembnejše monografične spise slovenske zgodovinske vede Francoski in nemški resumč ob koncu knjige omogočata tudi tujcem vpogled v njene poglavitne izsledke. Obilno, skrbno izbrano ilustrativno gradivo ni med zadnjimi odlikami tega dela, ki ga lahko Kranju zavidajo vsa ostala slovenska mesta, vštevši našo prestolnico Ljubljano, »Probleme a u s der Friihge- schichte der Slovvenen živimo v dobi izredno napetega zgodovinskega dogajanja, v času, ko se vsiljuje zgodovinskemu razvoju nekaka umetna dinamika, ki je samo drug izraz za samovoljo in brezobzirnost močnih ali onih, ki mislijo, da so močni. V tem času se skušajo obnavljati pod raznimi sodobnimi gesli stare zgodovinske predpravice, ki imajo samo toliko zveze z modernim življenjem, kolikor utegnejo biti v skladu z interesi kakšne na golo moč se opirajoče skupi ne. Zato je v sedanjem času velikega pomena proučevanje zgodovine. Nadaljevalec Grudnove »Zgodovine slovenskega naroda«, avtor mnogih zgodovinskih razprav dr. Josip M a 1 je izdal v nemškem | jeziku (pri Novi založbi v Ljubljani) zbirko svojih razprav »Probleme aus der Friihgeschichte der Slovvenen« Knjiga, ki je plod dolgoletnega dela pri skopih virih in dosedanji literaturi o naši zgodnji zgodovini, je namenjena domačim in tujim Zapiski PROF. LACROIK O FRANCOSKIH HUMORISTIH V sredo, 19 t. m. zvečer je Francoski institut zopet privabil v svojo predavalnico v Narodnem domu lepo število občinstva, ki ga zanimata jezik in duhovna kultura velikega francoskega naroda. V navzočnosti konzula g. Remčranda, podžupana dr. Ravniharja, univ. prof. dr. Borisa Furlana, mnogih profesorjev romani-stov in drugega odličnega občinstva — častno je bila zastopana tudi mladina — je direktor Francoskega instituta g. prof. Jean L a c r o i x predaval o francoskih humoristih okrog 1. 1900. V obliki neprisiljenega kramljanja, ki je tako značilna za francoske konferencierje, je predavatelj predvsem pokazal, da ironija in komika tvorita bistveno pomembni del francoske literature. To razodeva njima bogata tradicija, ki sega daleč nazaj ne le k Rabelaisu. marveč celo k takim avtorjem kakor je Pascal (»Provinciales«), pa k Racinu, Corneillu. Voltairu: tudi romantiki jima niso bili tako tuji, kakor bi se zdelo na prvi pogled. To pa nikakor ni čudno, saj predstavljata ironija in humor izraziti kvaliteti duha, da, celo filozofskega duha. Kazalo bi, da se je francosko s1 ovstvo našega stoletja izneverilo tej tradiciji. Predavatelj pa je pokazal, da so imeli Francozi na prelomu stoletja ple-jado odličnih humoristov, ki so nadaljevali blerčeča izročila in visoke kvalitete francoske komične literature. G. prof. La-croix se je posebno zaustavil pri najznačilnejših: Julesu Renardu, Georgesu Cour-telinu, Trs^nti Bernardu in Alphonsu Alla'su ne da bi prezrl vrsto drugih, mani znanih imen. Za vse te humoriste na začetku našega stoletja je značilno, da so potekli iz province, iz malomeščanskih rodbin in da so se v Parizu gibali v tip:čnem okolju in ozračju malih kavam in gostiln, kar je nedvomno vtisnilo njihovim humorističnim spisom, med katerimi prevladujejo drobne povesti in kratki odrski komadi, značilno obeležje malomeščanske <*a človeka in njegovega okolja. V svojih nadaljnjih izvajanjih je g prof Lacroix razvil zanimivo, »filozofijo humorja« in postavil nekatere teze, ki bi bile vredne podrobne osvetlitve in dteku- zgodovinarjem Ln tudi po jeziku ne apelira na pozornost širšega občinstva. S splošnega kulturnega vidika je zaradi tega vredna pozornosti, ker obravnava nekatera najosnovnejša vprašanja naše narodne zgodovine, vprašanja, ki so najmanj jasna in dopuščajo tudi tako interpretacijo, ki ni v prid slovenskemu narodnemu interesu. So to vprašanja prihoda Slovencev v novo domovino z Avari, dalje razmerje med Slovenci in hrvatskimi priseljenci ter državni in družbeno pravni položaj Slovencev pod nemško nadvlado v srednjem veku. Tem trem problemom je posvetil dr. Mal tri obsežne razprave, ki se imenujejo: »Avarski jarem«, »Hrvatsko gospodstvo« in »Pod nemškim go-spodstvom«. V njih obravnava pisec celo vrsto manjših vprašanj in pojavov, ter kaže zlasti v svojem tolmačenju obreda ustoličenja, da je mogoče z novo kritično razlago virov, najsi so sicer tako skromni, postaviti v novo luč zamotani položaj Slovencev v doba, ko so se naši predniki prilagojevali spreminjajočim se situacijam, kakor jih je ustvarjal geopolitično težavni položaj slovenskega življenjskega prostora. Vsekako ne gre v tem primeru za same strokovne probleme, ki bi imeli zgolj znanstven pomen, marveč gre za osvetlitev nekaterih bistvenih zgodovinskih pogojev slovenskega narodnega življenja. Strokovnjaki pa bodo morali presoditi, koliko so piscu uspele njegove, delno povsem nove in nasproti nekaterim dosedanjim izsledkom, zlasti nasproti prof. Ljud-milu Hauptmannu. polemično zaostrene teze. Posebno pomemben bo odgovor prof. Hauptmanna, ki ga že pripravlja za neko slovensko kulturno revijo. Vebrov »Nacionalizem in krščanstvo Nova knjiga profesorja filozofije na ljubljanski univerzi dr. Franceta V e b r a »Nacionalizem in krščanstvo«, se že po predmetu izmika znanosti v pravem pomenu besede in prehaja iz njenega hladnega, nezainteresiranega področja na vroče poprišče današnjih bojev za »novega človeka«. Pisec ostaja tudi v teh svojih »kulturnih pismih Slovencem« zvest svoji filozofski metodi in celotnemu pogledu na svet, ki ga dovolj poznamo iz prejšnjih knjig. Skušal pa se je po duhu in slogu približati širšim čitateljskim krogom in jih zainteresirati za svoje gledanje dveh sil sodobnega kulturnega življenja: nacionalne in krščanske misli. Za motto je vzel Masarykove besede »Jezus, ne Cezar«. V njih je v dobi naraščajočega ce-zarizma z njegovo nacionalistično krinko izraženo stališče dveh svetov, ki si lahko stojita nasproti kot dva nasprotna tečaja političnega, socialnega in kulturnega življenja. Knjiga prof. dr Vebra je zanimiva po svoji globoko človeški vsebini in zlasti še po odločni obrambi duhovnega, osebnostnega, etičnega in moralnega nazora o človeku in družbi, kot apologija platonovsko-krščanskih načel nasproti tistemu napadalnemu »materializmu«, ki se le prepogosto spreminja v navaden — brutalizem. Vprašanja, Ki se jih dotika pisec ali ki jih obravnava ponekod celo s temperamentom in ono bojevito odločnostjo, kakor je dana vsem idejnim apologetom, so preveč zraščena z mnogolično človeško naravo in z raznimi socialnimi institucijami, ki so jih ustvarili vekovi razvoja, da bi se dala razpravljati samo z enega ali dveh zrelišč. Zato bo nova kujiga prof. Vebra s svojo aktualno in človeško vsebino izzvala diskusije in kritike v revijah — delno jih je že — in tako dosegla svoj vzpodbujevalni namen. Kajti v času, ko prihajajo bolj kakor kdaj prej navzkriž sekularna nasprotja idej in socialnih interesov; ko se v dramatičnem nemiru prevrednotujejo tolike vrednote m ko leži usoden, često nepotreben vprašaj na vseh trdnih resnicah in gotovostih včerajšnjega dne, je filozofska diskusija o poglavitnih vprašanjih našega bitja in žitja žgoča potreba vseh, ki še imajo voljo in pogum do odkritega in jasnega mišljenja. sije. n. pr. da ironija in humor izvirata i? pesimističnega gledanja sveta in življenja in da so humoristi nekaki sodniki življenjske stvarnosti. Predavanje g. prof. Lacroixa je s svojo obilno in duhovito vsebino marsikaterega poslušalca opozorilo na nove, doslej malo znane kvalitete naroda, ki združuje v sv'> jem karakterju toliko racionalizma s tako vitaliteto in temperamentom živahen aplavz ob koncu predavanja je pričal o zadovoljstvu pozornega občinstva. IZ ČASOPISOV Planinski vestni K, iriarce april. Obe številki prinašata ptstro gradivo iz peresa svojih stahdh sotrucrikov Maičevi številki je priložena tudi poučna karta »Geološki pregled zahodne Slovenije«. V 3. številki je na uvodnem mestu objavljena študija Viktorja Petk ,-vška »Planinsko cvetje v nižini«. Tudi vsa naslednja števLka je posvečena tej študiji v kateri nas avtor podrobno in izčrpno sezna. nja z naš m .ilaninskim cvetjem. — Tretja številka prinaša še opis zime na Pri-sojniku, ki ga je prispeval Uroš županč č, Marjan Lipovšek pa je pop sal vožnjo na smučeh okrog Zale in Iške. Nadalje prinaša številka člar.ek Pavla Kunaverja .»Bela smrt«, o p:j~vu, ki postaja z vedno večjim številom smučarjev vse bolj pogost. Pisec članka seznanja čitatelje z vrstami bolj ali manj za smuko ugodnega snega, navaja vzioke plazov, ob koncu pa daje navodila, ki naj bi si jih prečita! in zapomnil vsak planinec — Obe številki krasijo lepi fotografski posnetki. ženski svet prinaša v aprilski številki na uvodnem mestu daljšo pesem mlade pesnice Brne Muserjeve »Matjaž naš kralj«. Pesem le prav dober opomin, da zaman pričakujemo rešitve in pomoči od legendarnega junaka, če si sami ne bomo vedeli pomagati in najti resnice ln pravice. Ina Slokanova je prispevala kratko črtico »Soince je zasijalo«, kjer popisuje izpreobmitev starega kmeta, ki ne dovoli svoji edini hčeri, da se poroči s hlapcem ln jo rajši prežene z doma. »Tema na grobovih« je prevod iz čfSilne, prevedla Milka Martelanc, Pavla Hočevar jeva pa je prevedla kratko črtico bolgarskega pL gatelja Nikolaja Rajnova^ »Velika krot- 1tocU. Anica Oerncjeva seznanja atatelji- ce »ženskega sveta« • pokojno hrvaško pisateljico Ivano Brlič-Mažuraničevo, ki je po svojih odličnih spisih znana kot mladinska pisateljica svetovnega slovesa Angela Vodetova pa je v članku, »Kako živi naša kmečka žena« orisala življenje naših kmečkih mater, gospodinj in delavk. Izmed ostalega gradiva naj omeni-mo še prispevke Antona Debeljaka »črno-gorke v anegdotah«, prav dobro kritiko Katje Cernejeve o brošuri Ran. V. Bosilj-ka »žena kao činovnik« in Erne Muserjeve »Nekaj besed k našim ženskim strokovnim šolam«. Zvonce*, tretja in četrta številka nudita svojim majhnim čitateljem polno pestrega, zaba/vnega kakor poučnega čtiva. Pesmice, ki so že vse v pomladnem na-strojetnju, so prispevali Vinko Biteoc, Lojze Zupane, E. L. Gangl in drugi. Obe številki prinašata nekaj Izvirnih zgodbic izpod peresa Ine Slokanove, Manice Romanove, Da/vorina Ravljena i. dr. še več pa prav mičnih pravljic in pripovedk iz arabščine, kitajščine, portugalščine, pa tudi slovanskih avtorjev, od katerih naj omenimo samo Nikolaja Rajnova v prevodu Fr. Bevka. Tudi cslaU najkasneje do 20. t- m. do 12 opol-.ne na naslov Jeglič Franc, Ljubljana, .kongresni trg 2. Prijavnme in nagrad ni. Spored in vrstni red disciplin je nasled-,iji: skok v daljino (seniorji, omladinci in jim. C) met kopja — 800 gr — (sen., j mlad., jun. C), tek 200 m (sem, omlad, jun. C), skok v višino (omlad., jim. C), met diska 2 kg (omlad., sen.), met diska 1.75 kg (jun. C), tek 1500 m (sen., omlad, jun. C), tek 2000 m (omlad.), tek 100 m i sen., omlad., jun. C), tek 1000 m (Jun, B in C). Razpis j ocenjevalne vožnje za avtomobile in . motocikle v izvedbi motosekcije AKKJ. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, priredi dne 30, aprila t. L ocenjevalno vožnjo za avtomo-bJe m motocikle. To bo po daljšem presledku spet prva športno-turistična avtomobilska prireditev v naši banovini. Prireditelj je kot posebnost uvedel tudi ekipno tekmovanje vozil. Avtomob.listi se že zdaj živahno zanimajo za to tekmovanje. Podrobnejši razpis se dobi v tajništvu kluba, Ljubljana, Kongresni trg 1-1. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek damskega odseka je danes v petek ob 19. v damski sobi kvarne Emona. Motoeekcija avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, poziva članstvo, da se zanesljivo udeleži članskega sestanka in seje motosekcije zaradi skorajšnje prireditve Avtokluba. Seja bo drevi ob 20. — Načelnik Zbor lahkoatletskih sodnikov LJubljana. Jutri ob 15. bo na Stadionu na Tyrševi cesti propagandni lahkoatletski miting v priredbi Planine. Obenem bo tudi poskus rušenja jugoslov. rekorda na 2000 m. Odrejajo se naslednji gg. sodniki: geom. čer-ne. dr. Bradač, Gorjanc, D. Sancin, Ker-mavner, Trtnik, Hvale, Cuderman, Vidic, Stropnik Megušar, Wmdisch in pom. sod. Vahtar, Safošn k, štok. šalehar. Zaradi hitrega razvoja tekmovanja se prosijo gg. sodniki, naj se javijo na Stadionu (dohod iz Vodovodne ceste) točno ob 14.45. Predsednik ZLA. Naše Gledališče DRAMA Petek, 21.: Kaj je resnica? Red B. Sobota, 22.: Potovanje v Benetke. Red A. Nedelja, 23.: živi mrtvec. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 24.: Zaprto. Pirandellovo igro »Kaj je resnica?« bodo ponovili v premierski zasedbi drevi za red B. Francosko veseloigro »Potovanje v Benetke« bodo po partedenskem presledku ponovili v soboto 22. t. m. za red A. Delo je napisano v zdravem francoskem humorju in ima veliko privlačno silo. Shakespearejeva tragedija »Othello« pride ponovno v repertoar naše drame v režiji prof. šesta. Othella bo igral Levar, Desdemono Boltarjeva. Emilijo Gabrijelči-čeva, Jaga Skrbinšek, Cassija Jan, njegovo ljubico Levarjeva. Ostale vloge so v rokah najpomembnejših članov naše drame. OPERA Petek, 21.: Zaprto. Sobota, 22.: Falstaff. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 23. ob 15.: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Vse za šalo. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 24.; Akademija Ljubljanskega Sokola. Izven. Vprizoritev Verdije«© opere »Faistaf« bo pomenila močno obogatitev našega opernega repertoarja. Z izvedbo te opere bo imela Ljubljana v svojem stalnem repertoarju vsa najpomembnejša dela enega največjih opernih skladateljev vseh časov ln narodov Verdija. Vprizoritev te opere bo po pripravah sodeč pomenila višek letošnje operne sezone, čeprav je »Faistaf« izredno težka opera, je v vsakem pogledu dovršeno pripravljena v vseh najmanjših podrobnostih. Kakor rečeno, dirigira in režira »Faistafa« ravnatelj Polič, naslovno vlogo bo pel Primožič. Ostale vloge bodo v rokah: Vidalijeve, Ribičeve, Po-ličeve in Kogejeve ter Banovca, Janka, Marčeca, Sancina in Zupana. Na premier o v soboto 22. t- m. opozarjamo in upravičeno pričakujemo, da bo gledališče pri tako važni in najskrbnejše pripravljeni premieri razprodano do poslednjega kotička. Premiera bo za premierski abonma. Nedelja v operi Popoldne ob 15. bo skoraj gotovo poslednja popoldanska operna predstava. Peli bodo Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«. Zvečer bodo ponovili domačo opereto »Vse za šalo«. Pri obeh predstavah bodo veljale znižane cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 21.: Zaprto. Sobota, 22. ob 20.: Potopljeni svet. Premiera. Red B. Nedelja, 23. ob 20.: Dijak prosjak. Znižane cene. R I O Petek 21. aprila. Ljubljana 11: šolska ura: V Slovenski krajini (gdč. Julija šušteršič). — 12: Naša pesem (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: Letošnje modne novosti (ga. Marija Mehle). — 18.20: Francoske popevke (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Stari francoski potopisci o Jugoslaviji. — 19.50: Pomladanske planinske ture (dr. Arnošt Bri-lej). — 20: Po domače (plošče). — 20.30: Koncert s sodelovanjem gdč. Štefke Ko-renčanove in Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Beograd: 16.45: Petje in plošče. — 20: Kakor Zagreb. — 21: Zvočna igra in plošče. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20- Lahka godba. — 20.30: Klavirske skladbe — 21.30: Plošče. — Varšava 21.20: Moderna glasba. — 22.30: Lahka godba in ples. — Sofija: 17.30: Vojaška godba. — 19: Skladbe za čelo. — 19.30: Operni prenos. — Dunaj: 12: Delavski koncert. — 16: Mali orkester. — 20.15: Kmetov koledar za april. — 21: Orkestralni in pevski koncert. — 24: Nočni koncert. — Berlin- 20.15: Večer Verdijeve glasbe. — 22.30: Za zabavo in ples. — 24: Orkester in klavirski duet. — Munchen 19: Opereta, zvočni film in ples. — 20.15: Pfitznerjeve orkestralne skladbe. — 22.30: Mali orkester ia fcamli. L. WINDER: 50 "Jmopištd Roman o Franco Ferdinandu (Avtortzlran prevod) Imel jo je za nenavadno častihlepno in odločno žensko, ki je bila zmožna vsega. Vendar se ni več upal omeniti grofico v pogovoru. Nadvojvoda je bil po zadnjem pomenku na vožnji iz Prage v Budjejo-vice izpregovoril s svojim komornim načelnikom le nekaj strogo službenih besed. Drugi dan se je Franc Ferdinand v civilni obleki odpeljal v Prago. Bil je deževen, ne zelo mrzel, a temačen novembrski dan. Zavit v topel kožuh, je sedel Franc Ferdinand v oddelku prvega razreda. Zeblo ga je, kurilna naprava je slabo delovala. Ker ni hotel, da bi ga spoznali, se ni pritožil. Skrbelo ga je samo nekaj: ali bo vlak za časa, brez zamude, pet minut pred tremi dospel v Prago. Morda je bilo nerodno, da sta se bila novembra meseca zmenila za snidenje pod milim nebom; a razumel je, da si je bila grofica za to izbrala mestni park, ker se je bala, da ga ne bi na postali ali v kavarni kdo spoznal. »Ako bo imel vlak zamudo«, je mislil, »bo morala v dežju, na novembrskem vetru, v tem ostudnem vremenu čakati name; to bi bilo strašno. Ce bi šlo za navadno potovanje, bi lahko poslal Wurmbranda k strojevodji, in mu sporočil, da bo joj, če bo imel vlak zamudo, pa naj bo tudi samo minuta. A to ni navadno potovanje. To je najlepša vožnja v mojem življenju.« Vlak je dospel v Prago brez zamude, pet minut pred tremi. Franc Ferdinand je jadrno zapustil postajo in zdirjal v bližnji park. V širokem drevo- redu je že po prvih korakih zagledal grofico. Srce I mu je burno razbijalo. Vrtoglavica sreče ga je gnala, da bi objel ljubljeno postavo in jo krepko stisnil k sebi, jo vso ovil s svojo nežnostjo ter pozabil, da komaj poznata drug drugega, da sta se šele enkrat srečala, v okviru uradnega veseličnega večera, kjer je prežalo na njiju mnogo ljudi, premnogo oči. Pričakovanje sreče, ki si je ni bilo moči predstaviti, ga je delalo omotičnega Ko je obstal pred njo, se je sklonil nad njeno roko in poljubil sivo usnje njene rokavice. »Nemarno vreme imava«, je rekel ves zasopel, »hvala vam, da ste vzlic temu prišli.« — »Kadar kaj obljubim, ostanem brezpogojno v besedi«, se je nasmehnila. Potem sta nekaj časa oba molčala; zadrega jima ni dala govoriti. V golem drevju je šumelo, mrzli novembrski dež je tiho curljal z neba, Franca Ferdinanda je izpreletaval mraz, ne da bi se ga bil zavedal. »Da se le ne bi prehladili, cesarska visokost«, je rekla grofica in mu skrbljivo pogledala v bledi obraz. V črnem kožuhu, ki ga je bil živčno odpel, je bil videti bolehnejši kakor v uniformi, ki jo je imel ondan na sebi. »Oh, prosim, nikar me ne ogovarjajte s .cesarsko visokostjo', to zveni tako napeto«, je poprosil. Nasmehnila se je, odgovorila pa ni. »Oton«, je pomislil, »Oton se zdajle na mojem mestu ne bi obotavljal, ampak bi jo kratkomalo potegnil k sebi in jo tako burno obsul s poljubi, da bi jo minila zavest. Jaz tega ne morem. Najbrže bi mogel to samo kak rutiniranec ljubezni, ki ne ve, kaj je ljubezen.« Tisti mah mu je prišlo na misel, da bi bil zmožen umoriti Otona ali koga drugega, če bi hotel objeti grofico. Med tem sta bila prišla na konec drevoreda. Neodločno je vprašal: »Torej kam — v kavarno na primer menda ne moreva?« — »Mislim, da ne, cesarska visokost,« je odgovorila in se udarila po ustih, ker ji je bil spet ušel ogovor »cesarska visokost«. »Saj ne bom več rekla cesarska visokost«, je dodala in ga koketno pogledala, »a kako naj vas drugače imenujem, res ne vem.« Na jeziku mu je bilo, da bi rekel: »Moj najbližji mi pravijo Franci.« Pa ni rekel. Ni se še upal reči. Mestni park se je iztekal v cestno križišče, kjer je stalo nekaj iz-voščkov. »Če vam je prav, grofica«, je predložil, »sediva v takšenle voz in se popeljiva na okrog.« Prikimala je. Stopila sta v zaprt voz. Kočijaž jima je pogrnil rdečo odejo čez kolena in vprašal, kam naj pelje. »Kamor hočete. Ven iz mesta.« Peljala sta se, sama ne vedoč, kam. »Ali vas ne zebe?« je vprašala grofica in porinila rdečo odejo nekoliko na levo, tako da je imel kolena dobro pokrita. »Nikarte, tako vesel sem, da tičiva pod eno odejo«, je odvrnil, »saj je dovolj široka za oba.« Odrinil je odejo, jo pogrnil grofici čez kolena in vzdrhtel od sreče pri tem dotiku. »Ali niste bili nejevoljni, ko ste dobili moje pismo?« je vprašala ona. »Pisala sem, da bi na vso moč strogo pazila, ko bi imela možnost gledati na to, ali živite pametno. To je bilo prav za prav drznost, jelite da?« — »To je bilo zelo ljubeznivo«, je odvrnil. »Vse, kar ste mi pisali, je bilo zelo ljubeznivo. In vse, kar ste mi rekli na namestništvu, je bilo zelo ljubeznivo. In to, da sedim zdaj tu — zraven vas — v tem starem, strašanskem vozu, ki naju pelje Bog si ga vedi kam — saj ne veste, kako sem srečen. Pa nikar ne bodite hudi, ker vam povem tako brez ovinkov.« — »Nisem huda«, je dejala. — »Če niste hudi, grofica, dajte, prosim vas, vsaj eno roko iz mufa«, je poprosil. Smehljaje se je položila eno roko na krilo. Franc Ferdinand ji je slekel rokavico z mrzle roke in jo vzel med svoji dve. »Tako mrzla je, tako mrzla, uboga ročica«, je rekel in pritisnil usta na belosinje, rdeče nadahnjene prste. »Ti ljubi prstki. Takoj jih pogrejem.« Držal je njeno roko objeto in dejal: »Tako srečen sem.« Grofica se ni ganila. »Saj ne vem«, je pomislil, »saj vobče ne vem, ali sem ji simpatičen. Morda je prišla sa- mo zato, ker sem nadvojvoda, morda misli, da sem zoprn človek in da bi bilo lepše sedeti v kočiji s kom drugim, ne pa z zoprnim nadvojvodo, ki mu je težko odbiti skromno željo.« Pogledal jo je in videl, da so bile njene oči vesele in srečne. »Ne, nisem ji zoprn«, je blaženo pomislil, »morda me ima celo malce rada.« Nežno jo je pobožal po roki in rekel še enkrat: »Tako srečen sem.« »Spet je malce pomolčala, nato pa rekla, tako tiho, da je bilo komaj slišati: »Jaz tudi.« — »Tako srečni, kakor sem jaz, ne morete biti«, je dejal, jo objel okoli vratu in jo poljubil na usta. Voz je tako močno od-skakoval, da je trajal dotik ustnic samo trenutek, nato je vrglo Franca Ferdinanda nazaj na njegov sedež. »Ta koreta«, se je v zadregi zasmejal, »še morsko bolezen bi človek dobil.« Potem ga je iz-preletela misel: »Poljubil sem jo. Poljubil sem jo. To sicer še ni bil pravi poljub, a poljubil sem jo vendarle.« »Nobene ženske še nisem ljubil. Vi ste prva,« je rekel. — »Jaz sem pa nekoč ljubila moža,« je rekla in se nasmehnila. — »Kdo je bil to?« je vzrojil. — »Moj učitelj petja, bivši tenor, ki je poučeval nas dekleta. A bilo mu je gotovo več ko šestdeset let, snežnobele lase je imel in zelo mnogo gubic, morda mu je bilo že več ko sedemdeset. Tisti snežnobeli lasje so mi bili takrat tako všeč. In glas seveda tudi. Vse smo bile zaljubljene v njegov glas in v njegove dolge bele lase. jaz in moje sestre. A dišal ni lepo, mislim, da je pil časih žganje, moja najstarejša sestra ga je nekoč poljubila, ta mi je povedala.« — »V lep strah ste me pripravili,« se je nasmehnil. »Mislil sem že, da ste res koga drugega...« »Ali bi vas bilo tako hudo užalilo?« Prikimal je in zajecljal: »Vi tega morda ne razumete... Ko sem vas pa vse življenje čakal.« — »Mene? Saj niti niste vedeli, da živim.« — »Vas, vas, prve, ki jo ljubim.« POSLUŠAJ ME! Ce dobrih štrukljev sirovih želiš, v petek vsak opoldan v gostilni pri Lovcu jih dobiš. Ko pa čutil boš zvečer, v želodcu že nemir, tja k Lovcu brž poglej, pristnih žiikrofov idrijskih se najej če pa ribe ti dišijo male in velike, opoldan al zvečer pri Lovcu se dobijo. POMNI! Točno in solidno tam postrežejo te pridno. Express kava Din 1.— Gostilna pri »Lovcu" _RIMSKA CESTA 24. M AU OGLASI Beseda 1 din, davek i din za šitro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši ?ne<;e!š 17 din Brivski pomočnik dobra moč, dobi takoj mesto. Lornbar, Celovška cesta 34, Ljubljana VII. 8166-1 Lovski čuvaj vesten in strog, samski od 30—50 let, dobi mesto. Po nudbe na: Brcgana, p. lenjsko. Josip Kalin, Jesenice, Do- 8095-1 Služkinjo veščo fine kuhe in pospravljanja. čisto in pošteno — sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobra plača«. 8125-1 Mehanika dobrega in poštenega, izvež-banega pri kolesih, sprej-mtm. Naslov: Karlovška cesta 4. 8161-1 Hišnik poročen, brez otrok, dobi mesto. Prosto stanovanje, kurjava in mesečna plača. Ponudbe z osebnmi podatki na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik št. 11«. 8150-1 Perfektno frizerko za na morje, ki tudi nemško govori, sprejmem. Nastop takoj, plača 300 din meseč no in vsa druga oskrba v hiši. Kovačič, frizer, Hvar, Dalmacija. __ 8154-1 Natakarico čedne zunaniosti, t znanjem nemškega jezika za hotel v letoviškem kraiu, sprejmem. Ponudbe s sliko in navedbo plače pod »Boljša« na ogl. odd. Jutra. 8049-1 Vsaka beseda 50 par davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din Brivski pomočnik mlajši, dober delavec, išče službo Nastopi lahko tako] Titan Franc. briv. pomočnik, Murska Sobota, Mojstrska 7. 8141-2 i Hotel na morju v neposredni bližini Sušaka, v idealni legi. z lastno plažo in veliko teraso na morju, kompletnim inventarjem in restav- ______ racijo, vse čisto, kompletno urejeno. Hotel ima 33 sob z dependanco, krasna vila ob morju z 10 sobami, vsaka z loggio. Odda se takoj ugodno v zakup ali tudi proda. Ponudbe na odvetniško pisarno dr. Boschi. Zagreb, Tomislavov trg 19. G. T. Rotman: S Psgazosn -sveta RrrSk! — je prihrumelo sidro, popadlo pevca s svojimi železnimi kavlji, in že je plaval nad šumečim valovjem. Lahko si mislite, kako strašen je bil njegov položaj. Ne glede na to, da vožnja ni šla domov na Tirolsko, ampak v nasprotno stran, kajti gospod Vrtačnik je bil namenjen na Angleško! Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din 6 hidravličnih stiskalnic proda Franc Belič pri Jugo- lutz, Liubljana VII. 8168-6 Cepljeno trsje večje množine, nudi žiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjci. Zahtevane cenik! 8io4(, U Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najman' šl znesek 17 din DKW Maister limiHno. skoraj nov prodam za 22.900 din. ker nujno potrebujem denar. — Ponudbe z osebnimi podatki pod šifro »Iz prve roke«. 8160-10 mtutntm Seseda 1 din. davek 3 lin za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani SI znesek 17 din Mlekarno na prometnem mestu, ugodno prodam. Naslov: Depa, Postojnska cesta 11. 8162-19 Sobo odda Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Opremljeno sobo čisto, zračno, oddam solidnemu gospodu. Ogled od 12. do 2. ure in od 5. do 7. ure. Aleksandrova 7-II., levo. 8151-23 Vdova neodvisna, dobrosrčna urad. z dohodki, sprejme nad 60 let starega upokojenca na stanovanje ev. tudi skupno gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra in skrbna«. 8159-23 Razno Beseda 1 din. davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani šl znesek 17 din Od Vas j« odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 frataici — Svetlolikalnio HMOGH/1H1A JMOB LlJfi" ima naprodaj vsako hišo, vsako stavbišče in vsako vilo, ki se resno prodaja, in Ima organizacijo za upravo posesti, dolgoletno poslovanje, prvovrstne reference. SNAGA K ZDRAVJU POMAGA! — čokert, klepar, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5, telefon 24-70, nudi trpežne in cenene kopalne kadi že od 130 din dalje. 3,000.000 GOTOVINE in 1,000.000 hipoteke, donos 480.000 tako da donaša po odbitku vseh izdatkov hiša preko 10% čistega. Hiša je ena najbolj luksuznih palač prestolnice, zidana vsa v betonu in marmorju, stavba ima 6 lokalov in mnogo stanovanj, vsa s sodobnim komfortom, parno kurjavo, toplo vodo itd. 2,000.000 GOTOVINE in 400.000 hipoteke, donos din 360.000; nova palača v strogem centru, z lokali in komfortnimi stanovanji ter parno kurjavo, toplo vodo, razkošnimi stranskimi prostori v pločicah in tako dalje. 1,200.000 GOTOVINE in 550.000 hipoteke, donos din 220.000 impo-zantna palača v eni najprometnejših ulic z lokali in sodobnimi stanovanji. „IMOBILIJAu KNEZ MIHAJLOVA 17, telefon 26-167 in 28-260 — Beograd □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I ZA DEŽEVNE DNI Poltovorni avto Veliko izbiro dežnih plaščev najnovejših fazon — in sicer: od din 198.— naprej od din 190.— naprej prodam. — Vprašati pri Smrkolj, Komenskega ul. 30 8008-10 za gospode ala Balonska svila . damske v vseh modnih barvah . nudi tvrdka Denarni zavod malega človeka ie firanilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana Dvorakova ul. 8. Poso-a, ugodni pogoji. - e vioge — obresti 178-16 F. I. GORIČAR - Ljubljana Sv. Petra cesta 29* ''niiiiiinMimuliliiiiniiniiiiMMniniiinmuunimmilnilmiMinnimnilmiuiiuiiiiiiiiiiiniininiriiiniiiiiiiiMiMroii RUDARSKI INŽENJER mlajši, kot obratni asistent, jugosl. držav., zanesljiv jamomerilec z vsaj enoletno prakso na rujavem premogu, poznanjem rudar, parnih in elektr. strojev, SE SPREJME. Ponudbe z navedbo prakse in zahtev poslati na ŠENTJANŠKI PREMOGOVNIK, p. KRMELJ (Dravska ban.). nnmitniiumiiiiiiriuimitiiiijiuiifiiitiitiituiiu Ksilolitni tlak je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd. Izdeluje ga: Material trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, T1RŠEVA C. 36/b. Telef. 27-16. — Brzojavi, »Material«. POSTANITE ČASNIKARSKI REPORTER * Iščemo za nam priključene dnevnike in tednike primerne GOSPODE in DAME kot stalne sotrudnike za poročanje dogodkov, dobavo aktualnih lokalnih poročil in važnih dogodkov, za gledališka in modna obvestila, potopise, kakor tudi pripovedke, pesmi, fotoreportaže, itd. za izgradnjo naše časnikarske službe. — Stalen in trajen zaslužek. Dopise na CERCLE DE PRESSE (Serv. 909) 10 rue Pauquet, Pariš 16 . Dopisi Vsaka beseda 2 din. davek 3 din, za dajanje naslova 5 din, najmanj-ši znesek 20 din Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe! Agilna 36, Akademik. Big-buggs. Bivši trgovec, Boljša dama, Diskreten, Dober za služek, Dobrosrčna, Davščina plačana, Draocenost, Dobra skrbna moč, Dobra diužica, Dokazano rentabilnost, Gostilničar, Gospodar, Gospodinja, Jamstva zmožna, Iskrenost in zvestoba, Izleti, Iščem srečo, Kipper, Kompanjon, Kmetska. Karakter, Lepa prilika. Lokal, 18 let, Ljubezniva in pridna, Lepo in mirno življenje, Logarska dolina. Mobilizacija, Malo posestvo. Mlad trgovec, Navedba plače Navesti ceno, Oskrbnik, 3 osebe, Prvovrsten mojster, Prvovrstna moč, p0*_n. Poceni najemnina, Poštena vajenka, Promet 60.000 din, Prijeten dom, Posredovalci izključeni. Pomladanska idila, Poštena, Priden, Pošten hišnik, Plačam, Sezona, Samec tujec, Stalna, Skupna sreča 19, Takoj, Triglav, Tehtnica, Tekač, Uradnica 20, Ugodno 878, Ves dan odsoten. Vestna in poštena, Vestne ure, Vzorna skrbna gospodinja, Vrtnar, Varioci, Weekend, Zanesljiv, Zaupno mesto, 22, 77, 333, 48, 650 INSERIRAJTE V »JUTRO« ! HALO! Gospodinje, pozor! Ali Vam je že znano, da je otvorjena nova trgovina s tekstilnimi ostanki in cenejšim oblačilnim blagom v LJUBLJANI, PRI ZMAJSKEM MOSTU ZA LJUBLJANCO, SV. PETRA NASIP 29, (kjer je krompirjev trg). Ravnokar na zalogi velika izbira ostankov svile, pralnih krepov, delenov in raznih tiskovin za obleke in predpasnike. Ostanki za predpasnike mt od 4.— din; ostanki za obleke boljše blago od 7.50 naprej, ostanki svile od din 10.— naprej itd. Trgovina je last znane ljubljanske tvrdke F. I. GORIČAR, za to že njeno ime jamči za ugoden nakup! BLAGO ZA POHIŠTVO s, * v e r, LJUBLJANA, vedno najnovejši vzorci v veliki izberi kupite pri MARIJIN TRG Maor oglašal® ta napredki et Točno plačuj »Jutru« naročnino, varuj svojcem zavarovalnino! . . •i - * - Gospod je poklical našo preblago gospodinjo, gospodično MINKO PETERNEL po težki in mučni bolezni danes ob 3. uri zjutraj, prevideno s sv. zakramenti, k Sebi. Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 22. aprila, ob 4. uri iz mrtvaške veže splošne drž. bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. LJUBLJANA, dne 20. aprila 1939. Kavarna Vospernik \ ' • •• J-VS SV- d JOSIP ŠOLAH včeraj nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob pol 4. uri od Leonišča do mitnice na Dolenjski cesti in v soboto iz župnišča v 2alni na pokopališče. Žalujoči brat FRANCE z družino; sestra KATI, sestra IVANKA — in ostalo sorodstvo. « Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za fcoozgrcH »Jutra« Stanko ViraaL — ga Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja Fran Jeran. — ga inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vaj s Ljubljani, j