GLASILO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO ( LANSKI POSLOVNI REZULTATI ) V prejšnji številki našega glasila smo se seznanili z doseganjem plana v naših proizvodnih obratih. Danes pa bi vas radi seznanili še z nekaterimi pomembnimi podatki iz proizvodnje in prodaje. Proizvodnja preje v predilnici Metlika in Novo mesto Surovinski sestav merska enota ustvarjeno v 1972 ustvarjeno v 1973 indeks 73/72 sintetika/volna kg 1.208.105 1.353.111 112 100 odst. volna kg 203.767 97.980 48 100 odst. sintetika kg 306 449 147 SKUPAJ kg 1.412.178 1.451.540 103 V obeh predilnicah smo v letu 1973 proizvedli za 3 odst. več enojne preje kot leto prej. Iz tabele je razvidno, da smo bistveno povečali proizvodnjo preje v mešanici poliester/volna, in to kar za 12 odst. Ugotavljamo tudi, da smo v letu 1973 naredili veliko manj preje iz 100-odst. volne. Za tkanine smo v tkalnici porabili 1.294.003 kg preje ali za 9 odst. več kot lani; od tega iz mešanice sintetika/volna za 19 % več kot v letu 1972. Preje iz 100 odst. volne pa smo porabili za 60 odst. manj kot v letu 1972. Iz evidence o slabi kvaliteti je razvidno, koliko procentov oziroma metrov tkanin je bilo izdelanih v nekoliko slabši kvaliteti defektni metri odst. na gotove Naziv v letu 1973 metre Predilnica I + II 17.380 0,52 Tkalnica 73.371 2,17 Oplemenitilnica 37.171 1,10 Pletilnica 5.116 0,15 Neregularno 11.971 0,36 145.000 4,30 Prodaja gotovih tkanin in pletenin Iz skladišča gotovih tkanin smo v letu 1973 izdali 3,5 milj. metrov tkanin in pletenin, oziroma 7 odst. več kot lani. Od skup-nih količin, izdanih iz skladišča, smo izvozili 620.224 m tkanin. Na domačem trgu smo prodali 1,2 milj, m tkanin, konfekcijam smo prodali 483.748 m, v naših prodajalnah pa smo prodali 184.019 m blaga. Naše konfekcije v Novem mestu, Trebinju in Vinici ter kooperanti pa so porabili za izdelavo hlač in kril 1.008.165 m tkanin, oziroma 123 odst. več kot v letu 1972. Prodaja konfekcije V letu 1973 smo prodali 773.744 kom. hlač in kril, oziroma 121 odst. več kot lani. Najbolj seje povečala prodaja hlač na domačem tržišču, in sicer kar za 92 odst. V lastnih prodajalnah smo povečali prodajo za 39, izvozili pa smo za 82 odst. več. Strešnik V lanskem letu smo pričeli tudi proizvodnjo in prodajo peščeno cementnih strešnikov. Izdelali smo jih 3.570.878 kosov, prodali pa smo jih 3.372.047 kosov. Za pokritje ene strehe se porabi približno 1.500 kosov; po tem izračunu je bilo pokritih v letu 1973 približno 2.250 streh. Prodajna vrednost in priznane kondicije Naše podjetje je doseglo v letu 1973 284.700.714 din fakturirane realizacije. Za boljšo primerjavo navajamo podatke tudi iz leta 1972, in sicer po dejavnostih: 1972 1973 Indeks Tkanine (v 000) 154.437 (v 000) 148.058 96 pletenine 18.911 17.669 93 preja 1.150 353 30 usluga preje 1.542 363 24 konfekcija 44.015 102.497 223 ostalo 2.022 4.331 214 Strešnik — 11.427 Skupna realizacija 222.077 284.698 128 Celotna realizacija se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 28 odst. Pri tkaninah in pleteninah pa je treba pripomniti, da je bilo le-teh več predelanih doma v naši konfekciji, in sicer za 72 milj. din, kar je vplivalo na znižanje prodaje tkanin in pletenin. Naše poslovanje s tujino je bilo uspešno, saj smo izvozili za 34 milj. din tkanin, kar je za 15 odst. več kot v prejšnjem letu, ter za 33,7 milj. din hlač, ali za 122 odst. več kot v letu 1972. Pri tkaninah smo pri bruto realizaciji na domačem trgu, ki znaša 155,3 milj. din, priznah za 15,2 odst. kondicij. Na domačem trgu smo dosegli 85,9 milj. din bruto realizacije pri prodaji hlač, priznali pa smo za 20 odst. kondicij. Lani je bilo priznanih za strešnike 648.761 din kondicij (5,4 odst), in sicer pri 12 milj. din bruto realizacije pri prodaji strešnikov na domačem trgu. Med kondicije prištevamo rabate, skonte, kvalitetne in komercialne popuste ter super rabate. O ostalih poslovnih rezultatih bomo poročali v naslednji številki tovarniškega glasila. Novo vodstvo mladih 3. februarja je bila v prostorih doma JLA tretja redna letna konferenca mladinskega aktiva tekstilne tovarne Novoteks. Po pozdravnem govoru je imela predsednica Marinka Miklič uvodni referat, ki se je nadaljeval v obširni razpravi. V razpravi so mladinci iz Novega mesta, Metlike in Vinice nakazali probleme, ki tarejo mlado generacijo. Seje sta se od povabljenih udeležila le Franc Pavlin in Mijo Kurpes. Po razpravi so sprejeli več sklepov in kot najvažnejše po idarili, da je treba temeljito preučiti, kakšne možnosti ima mladina pri uveljavljanju pravic iz stanovanjskega sklada, saj vemo, da so pri sedanjih pravilnikih le-te minimalne. Zadnja točka dnevnega reda so bile volitve po aktivih mladih delavcev. Predsednik AMD Tkanina je Stane Primc, AMD Metlika Jože Matekovič, predsednik sveta Tkanine pa Bogdan Mali. Predsedniki AMD Konfekcij so: Novo mesto - Majda Arko, Vinica - Vlasta Gornik in Tre-binje - Sadjida Erkočevič; predsednik sveta konfekcije je Alenka Zorko. Predsednik AMD Skupnih služb je Jože Blažič, AMD Strešnik pa Vlado Jalovec. Za predsednika IO konference mladinske organi- zacije Novoteks je bil izvoljen vnejši ter da bodo tudi v bodo-Mirko Nilič. če dosegali nove delovne uspe- Prepričani smo, da bodo he in zmage, mladi v novi organizaciji še akti- IN MEMORIAM Vsako slovo je težko. Še posebno takrat, ko spremljamo na zadnjo pot mladega človeka, ki je s svojim vzornim delom in duhom še vedno prisoten med nami. Neizprosna smrt je pred dnevi posegla v naše vrste in nam iztrgala sredi plodnega dela našega dolgoletnega sodelavca, dobrega tovariša, prijatelja in očeta štiričlanske družine, Bojana Kekca. Rodil se je kot četrti otrok trgovske družine pred 33 leti v Malem Okiču pri Ptuju. Osnov- no šolo je obiskoval v domačem kraju, končal pa jo je v Markovcih. Nato je odšel v Kranj, kjer je 1959. leta uspešno opravil vse izpite na srednji tekstilni šoli. Zelo mlad, saj je imel takrat komaj 19 let, je prišel v naš kolektiv, kjer je začel kot tekstilni tehnik svojo bogato in polno življenjsko pot. V prvih letih službovanja je delal v tkalnici, nato pa je delo nadaljeval v na novo organizirani službi načrtovanja in analiz. Med mnogimi zadolžitvami je bil dve leti tudi tajnik osnovne sindikalne organizacije v našem podjetju. Leta 1966 sije izbral življenjsko družico, naslednje leto pa je doživel srečni trenutek: rodil se mu je sin Bojan; takrat je postal tudi vodja službe. Ko je spoznal, da zahteva novo delovno mesto dodatno izpopolnjevanje, se je vpisal na višjo ekonomsko -komercialno šolo v Mariboru. Po rojstvu hčerke Polonce je tudi uspešno končal študij. Vendar mu to še ni bilo dovolj: v veliki želji po znanju je hotel še napredovati, toda vse načrte mu je prekrižala prezgodnja smrt. Vedno se bomo spominjali njegovega tovariškega odnosa do sodelavcev, saj nam je vedno priskočil na pomoč, kjer je bilo potrebno. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu, vedno ga bomo pogrešali, saj ni bil le dober delavec in tovariš, temveč tudi vzoren družinski oče in mož, skratka človek, brez kakršnih ni uspešne poti naprej. Naporno delo, skrb za družino in še vrsta drugih stvari gotovo ni bilo majhno breme. Morda celo preveliko, saj je ob že skoraj doseženih življenjskih ciljih prišlo do usodnega trenutka, ki ga je iztrgal iz naše sredine, ki jo je tako ljubil in ki ji je bil tako zvest. Dragi Bojan! Naj ti bo lahka svobodna domača zemlja, počivaj v miru. Med nami pa boš ostal še naprej s svojim delom Hlače potrebujeta oba, vaša deklica in deček. Praktično in ljubko bosta oblečena v dekliškem in fantovskem kombine-zončku. Modela se ločita le po kombinacijah svetlo-temnega jerseya. Fantovski model (10) je z zavihki in žepom s svetlo podlago in temnimi pikami, pri dekliškem modelu — (062) pa je kombinacija obratna. Taki modeli so primerni za vsakega otroka. T. M- 062 M HO Delavke konfekcije iz Trebinja so v Hercegnovem izročile mladim iz doma za zapuščene otroke 100 m blaga, darilo NOVOTEKSA Obdaritev otrok Zadnje dni meseca januarja so prebivalci majhne vasice Baošiči ob zalivu Boke Kotar-ske pričeli proslavljati vsakoletni ,,praznik mimoze". Tokrat je bila pokroviteljica prireditve tekstilna tovarna NOVOTEKS iz Novega mesta. Zadnjega januarja je bila v hotelu ,,Plaža" v Hercegnovem velika modna revija, katere pokrovitelj je bil prav tako NOVOTEKS. Na reviji, ki je popestrila letošnji „praznik mimoze", in s katero so se še poglobile vezi med pobratenima mestoma (Novo mesto in Her-cegnovi že vrsto let sodelujeta na najrazličnejših področjih), so bili prisotni številni gostje in tujci. Manekeni ljubljanskega Centra za sodobno oblačenje so prikazali 60 naših modelov iz kolekcije pomlad — poletje, nekaj večernih modelov ter hlač in kril. Program je sestavil Dušan Jarc, referent za propagando in reklamo pri Novotek-su, manekene pa je med nastopanjem spremljal zabavni ansambel beograjske Estrade. Med modno revijo je bila v dvorani še nagradna igra ,,Razširjenost Novoteksa po Jugoslaviji". Štirje najuspešnejši gledalci, ki so odgovorili na vsa zastavljena vprašanja, so dobili za nagrado Novoteksovo blago za moške obleke. Naslednji dan so delavke Novoteksovega obrata iz Trebinja, ki so bile z obratom konfekcije na sindikalnem izletu v Hercegnovem in Kotoru, obiskale dom za zapuščene otroke. Mladim otročičkom je NOVOTEKS podaril 100 metrov blaga. Veselja ni bilo ne konca ne kraja, v zahvalo pa so številnim gostom mladi zapeli in recitirali nekaj pesmic.... 4.710 dinarjev škode Na delavskih progah, na katerih se vozijo Novoteksovi delavci na delo, se zadnje čase dogajajo dokaj čudne in nevsakdanje stvari. Tako so n. pr. 7. februarja zamudili službo vsi delavci, ki se vozijo z avtobusom iz Kostanjevice, Bučke, Rake in Škocjana. 19 delavcev je zaman čakalo avtobus. Ljudje so se znašli, kakor so se vedeli in znali: nekateri so prišli na delo kakšno uro pozneje z avtostopom, drugi so se pripeljali v Novoteks z dveurno zamudo z rednimi avtobusi, tretji pa ta dan sploh niso prišli na delo v novomeško konfekcijo. Ker je avtobusno podjetje „Gorjanci" pogodbeno vezano z Novoteksom, bo tekstilna tovarna Novoteks prisiljena sprožiti proti ..Gorjancem" odškodninski postopek, ki niti ni tako majhen: 4.710 dinarjev! Toliko namreč znaša prodajna vrednost hlač, ki bi jih naredili vsi odsotni delavci v zamujenem času. To pa še ni vse: delavci se pritožujejo, da avtobusi ne ustavljajo na določenih postajališčih (vsa so določena v pogodbi). Tako morajo ljudje zaradi ..šoferskih muh" pešačiti tudi po nekaj kilometrov, da pridejo do svojih domov. Raznih pripomb in še česa pa so deležna tudi naša mlada dekleta, ki na veselje nekaterih starejših potnikov zardevajo in gledajo v tla. Vzrok za takšna in podobna ravnanja je gotovo monopolni položaj ..Gorjancev" na Dolenjskem; po samoupravnem sporazumu namreč SAP ali VIATOR ne smeta voziti na lokalnih delavskih progah. V primeru, da bi se stanje še poslabšalo, bo treba poseči še po kakšnih drugih predpisih ali zakonih, da bodo ljudje prihajali na delo točno in spočiti. NA PRAGU VOLITEV Z volitvami, ki so pred nami, začenjamo novo obdobje v naši samoupravni praksi, v kateri bo odbornika in poslanca, ki sta nastopala in odločala v imenu delavcev, zamenjal delegat, pooblaščeni odposlanec delovnih ljudi, ki bo nastopal po njihovih napotkih in dosledno zastopal interese sredine, ki gaje izvolila. Da bi bolje spoznali spremembe, ki nam jih je prinesla nova ustava na tem področju, si oglejmo nekaj značilnosti delegatskega sistema in delegatskih razmerij. Načela in značilnosti delegatskega sistema in delegatskih razmerij Uresničevanje delavčeve osnovne pravice in izpolnjevanje njegove osnovne dolžnosti, da neposredno, enakopravno in demokratično odloča o pogojih in rezultatih svojega dela, da neposredno ureja skupna družbena vprašanja, je osnovno vodilo, na katerem sloni delegatski sistem, in je hkrati osnovna naloga, ki naj jo ta sistem in delegatsko razmaje pomagata uresničevati. Eno osnovnih načel je, da delovni ljudje izvršujejo svoje pravice in dolžnosti ne kot neorganizirani posamezniki, razdrobljeni na volilne enote, temveč jih opravljajo povezani in združeni v svojih temeljnih samoupravnih skupnostih, kjer delajo in prebivajo. Klasična odbornika in poslanca, ki sta bila največkrat splošna politična predstavnika svojih volilcev, bodo zamenjale delegacije delovnih ljudi, organiziranih v temeljnih samoupravnih skupnostih. Te delegacije bodo temelj in sestavni del skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Namesto političnega odločanja in preglasovanja se bo vse bolj uveljavljalo samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje. Temeljna samoupravna skupnost je torej osnovna celica, iz katere se delovni ljudje vključujejo v celotni proces samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Ves sistem povezovanja delegatov in delegacij, ki se bodo iz vseh temeljnih samoupravnih skupnosti srečevale v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v drugih samoupravnih organizmih in s tem omogočale kar najboljšo in najhitrejšo povezanost samoupravnih skupnosti na vseh ravneh v skladno delujočo celoto, naj pripomore tudi, da se bo razvijala zavest o medsebojni odvisnosti samoupravnih skupnosti, zavest o tem, da delo in položaj sleherne skupnosti dopolnjuje celoto in da lahko le z dobrim gospodarjenjem, ustvarjalnostjo in odgovornostjo sleherne družbene celice hitreje napreduje celotna družbena skupnost. Samoupravni socialistični sistem se mora potrditi tudi po tem, da je sposoben zagotoviti optimalen razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela in kar najhitreje izboljševati splošne življenjske, izobraževalne, kulturne, socialne, zdravstvene in druge razmere delovnih ljudi. Delegatski sistem torej označujemo kot sistem odnosov v družbenem upravljanju, za katerega je značUno, da ljudje sodelujejo v procesu odločanja na določenih ravneh neposredno po svojih delegacijah oziroma delegaciji kot celoti. Katere temeljne samoupravne skupnosti bodo oblikovale delegacije Delovni ljudje bodo v skladu s pravico do samoorganiziranja izoblikovali in volili svoje delegacije v temeljnih samoupravnih skupnostih. diavolo •s t y 1 e- diavolo •s t y 1 e- diavolo •s t y 1 e- Najprej jih bodo oblikovali vsi delovni ljudje v TOZD. Na visokih in drugih šolah sooblikujejo delegacije poleg zaposlenih tudi študentje in dijaki, ki imajo volilno pravico, in to na način, ko bo določen z zakonom. Nadalje bodo izoblikovali delegacije kmetje, obrtniki, ljudje s svobodnimi poklici itd. Sem sodijo tudi delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno poklicno opravljajo umetniško ali drugo kulturno, raziskovalno, športno dejavnost. Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacijah in društvih, aktivne vojaške osebe ter civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ. Svoje delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje v krajevnih skupnostih. Oblikovanje delegacij v TOZD Pri oblikovanju delegacij izhajamo iz načela, da se delovni človek s pomočjo svojega delegata oziroma delegacije sporazumeva in dogovarja za zadovoljevanje vseh tistih svojih interesov in potreb, ki jih lahko zadovolji le skupaj z drugimi zunaj svoje TOZD. Posameznik se torej s pomočjo delegacije vključuje v celotni proces sporazumevanja, družbenega dogovarjanja in odločanja. Zato naj bo delegacija sestavljena tako, da bo na najbolj uspešen način zagotavljala prisotnost TOZD povsod tam, kjer se interesi njenih članov zadovoljujejo in kjer se upravlja s sredstvi, ki jih TOZD ustvarja in namenja za razširjeno reprodukcijo, za skupne in splošne družbene potrebe. Vsaka TOZD mora zato najprej spoznati potrebe svojega razvoja, svoj lastni položaj v združenem delu in v svoji ožji oziroma širši družbenopolitični skupnosti. Spoznati mora svoje Hzor iz predilnice v Metliki posebnosti, svoje inerese, p0. trebe in naloge in ni° tem nalogam, potrebam in interesom ustrezno oblikovati :voj° delegacijo. Kdo naj bo del©at, kako ga bomo izbirali, kakšna bo njeg»va vloga in kakšna to vloga delegacij Delegat naj bo zastopnik delovnih ljudi ^ njihovih interesov. Z njimi in živi ter neposredno z njimi doživlja vso življenjsko stvari°st, iz katere rastejo njihovi sl upni interesi in potrebe. Delef* je odposlanec, izvoljen in pooblaščen, da zastopa delovn« ljudi pri sporazumevanju z d(Jgimi skupnostmi pri družb£,em dogovarjanju in odločanju Ce upoštevamo la načela, vidimo, da naj bi delegacije zajele vse sloje delovnih ljudi iz vseh delov TOZD: od neposrednih proizvajalcev do visoko izobraženih strokovnjakov. Izjeme in omejitve, ki so predvidene v osnutku ustave, so naslednje (141. člen osnutka ustave SFRJ): Sušenje strešnikov v Dobruški vasi — v delegaciji TOZD ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje na vodilnih delovnih mestih v tej organizaciji, ki po ustavi ne morejo biti člani DS ali drugega samoupravnega organa; — v drugi delovni skupnosti ne morejo biti člani delegacije funkcionarji teh skupnosti, ki so jih izbrali ali imenovali kolektivni organi; — v krajevni skupnosti ne morejo biti člani delegacije delovni ljudje, ki so odgovorni svetu krajevne skupnosti oziroma drugemu ustreznemu organu upravljanja krajevne skupnosti; — nihče ne more biti hkrati član dveh delegacij (iz krajevne skupnosti in iz TOZD); — nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije iste samoupravne skupnosti. Upoštevaje torej bistvena načela, ki naj bi veljala za izbor delegatov, in pa dejstvo, da bomo slehernega delegata volili v svoji TOZD, kjer nam je bližji, kjer ga bolje poznamo po njegovi delovni plati, po delovnih rezultatih in tudi po njegovih čisto človeških lastnostih, nam dajejo tudi večjo možnost izbire. Poslej bodo manj pomembne nekatere kandidatove lastnosti, ko je le-ta večkrat zaradi velikosti volilne enote in prete- žno predstavniškega sistema moral biši široko popularen, dober govornik itd. Bolj pa bodo stopile v ospredje njegove druge lastnosti: delovna vnema in sposobnost, volja zavzeti se za uresničevanje skupnih ciljev in se stalno usposabljati za te naloge. Odgovornost delegata Nadvse pomembna sestavina delegatskega sistema oziroma razmerja je delegatova odgovornost. Glede na vsebino in značaj delegatovega mandata je delegat najprej odgovoren delovnim ljudem v svoji temeljni samoupravni skupnosti in svoji delegaciji, poleg tega pa je preko organa, v katerem deluje, nujno odgovoren tudi širši družbeni skupnosti. Funkcije in način delovanja delegacije Omenili smo že, da delovni ljudje preko svojih delegacij neposredno in organizirano uresničujejo svoje pravice in dolžnosti pri opravljanju funkcij in nalog skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Tako določa ustava. Hkrati pa ustava omogoča, da delovni ljudje pooblastijo delegacije tudi za izvrševanje drugih nalog in funkcij v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. V tako opredeljeni funkciji je torej glavna naloga delegacije: sodelovati pri opredeljevanju stališč, predlogov, pobud in pri oblikovanju interesov v svoji temeljni samoupravni skupnosti, da bi jih posamezen delegat iz delegacije nato mogel predložiti in uskladiti z interesi drugih temeljnih samoupravnih skupnosti. Za oblikovanje stališč, predlogov, pobud je dano več možnosti, ki jih je potrebno opredeliti v statutu TOZD. V njem bo treba zapisati: — da ob vseh najpomembnejših vprašanjih zavzamejo stališča vsi delovni ljudje, bodisi na zboru delovnih ljudi, na referendumu ali s pomočjo drugih oblik neposrednega odločanja; — nadalje bo treba zapisati, kdaj lahko delegacija zavzame stališča skupaj z delavskim svetom ali drugim ustreznim samoupravnim organom ali tudi s posameznimi samoupravnimi komisijami, odbori itd; — ob nekaterih vprašanjih pa bo stališča lahko sprejemala delegacija sama, zlasti takrat, ko bo treba konkretizirati in izvajati že dogovorjeno politiko. Ker se zasedanja skupščin in drugih organov ne bo udeleževala delegacija, pač pa delegat iz njenega sestava, je njena druga pomembna naloga prav ta, da določi delegata za sodelovanje na posameznih sejah v skupščinah in drugod. Rekli smo že, naj bi bil to tisti delegat, kije za obravnavana vprašanja najbolj družbeno usposobljen. Čeprav bo imela praviloma vsaka temeljna samoupravna skupnost svojo delegacijo, pa ne bo mogla imeti vsaka skupnost svojega samostojnega mesta niti v zborih občinske skupščine, predvsem pa ne v zborih republiške skupščine in tudi ne v skupščinah posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Zato bo potrebno delegacije združevati, da se pridobi delegatsko mesto v tem ali onem skupščinskem organu. Kako bomo združevali delegacije Kot smo že omenili v prejšnjem poglavju, bo združevanje delegacij prišlo v poštev predvsem za zbore republiške skupščine. Skupnega delegata bi izbirali na konferenci delegacij tistih temeljnih samoupravnih skupnosti, ki bi jih glede na omenjene kriterije in upoštevaje strukture skupščin združevali v neke vrste „delegatskih skupno-sti“. Kriterij za združevanje delegacij v eno delegatsko skupnost bi lahko bila medsebojna povezanost temeljnih samoupravnih skupnosti z delom ali z drugimi interesi. Na konferencah delegacij bi zasedale bodisi celotne delegacije vseh — v eno delegatsko skupnost združenih temeljnih samoupravnih skupnosti, bodisi posamezni delegati iz teh delegacij, in sicer tisti, ki so v okviru delegacije zadolženi za vprašanja, ki bodo v skupščini predmet razprave, usklajevanja in dogovarjanja. Kajti konferenca delegacij nima edine naloge delegirati sestava delegata za zasedanje skupščine, temveč mora nujno ob tem uskladiti tudi stališča in mnenja vseh sodelujočih delegacij temeljne samoupravne skupnosti, da bi jih izbrani delegat lahko pravilno predstavil. V novi krojilnici, ki je v bivši sejni dvorani, krojimo hlače za konfekcijo v Trebinju NOVOTEKSOVA AMBULANTA V letu 1973 je bilo v Novoteksovi ambulanti pregledanih 10.477 ljudi. Od tega jih je bilo na bolniškem dopustu 4126, kar znese okoli 29.826 delovnih dni. Porodilo o delovanju ambulante je sestavljeno za posamezne obrate, podatki pa so razvidni iz tabel. Poleg tega je število bolnikov in bolniških dni prikazano tudi grafično. Največ bolnikov in bolniških dni je bilo v naslednjih skupinah bolezni: 3 nevroze (belezni živčnega sistema), 8 bolezni dihal, 9 bolezni ustne votline, želodca in črevesja, 11 bolezni sečnega sistema in 12 genitalnega sistema, 13 komplikacij nosečnosti, 16 bolezni mišično-kostnega sistema, 17 razne poškodbe in 18 nega svojcev. Pri nekaterih od teh bolezni gre za sezonske bolezni (bolezni dihal -zima, poškodbe - poletje). Od vseh 434 poškodb (4654 bolniških dni) se jih je kar 25 odstotkov pripetilo na delu (111 ali 1444 bolniških dni). Zaradi tako velikega števila poškodb na delu je potrebno urediti varnostno službo z ustreznim kadrom in stalno povezavo te varnostne službe z zdravstveno. Precej visok odst. bolniških dni odpade tudi na komplikacije v času nosečnosti. Pojavlja se vprašanje, kakšno bi bilo to število, če bi imeli v tovarni ginekološko ambulanto. Pri boleznih mišično-kostnega sistema je veliko kroničnih bolnikov. Pri teh pride v poštev sprememba delovnega mesta in klimatsko zdravljenje v toplicah. Pri tem je pomembna tudi sindikalna pomoč podjetja. Za bolezni želodca in črevesja naj bi skrbela tudi menza, in sicer s kvalitetno in zdravo prehrano. Drugo največje število bolnikov in bolniških dni gre na račun nege svojcev (predvsem otrok). Za rešitev tega problema lahko v naši ambulanti storimo zelo malo, ker prihajajo opravičila za nego iz drugih dispanzerjev (otroški, šolski) in se pri nas samo potrdijo. Lahko si pogledamo še število nesreč, ki so se pripetile pri delu in na poti v službo. Največ nesreč je bilo prijavljenih v konfekciji - 23, slede pa predilnica II - 18, IVS, Strešnik - 16. predilnica 1-12 itd. Nobene nesreče pa ni bilo v sektorju trgovin. Lani je bilo prijavljenih 111 Izgubili smo 1.444 delovnih dni, ali nesreč, od tega 1 s smrtnim izidom. 13 dni na eno nesrečo. ŠTEVILO BOLNIŠKIH DNI 16- 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 ŠIFRE Krvodajalci v Nemčiji) POSLOVANJE V JANUARJU Novomeški koordinacijski odbor za krvodajalstvo je navezal stike z organizacijo odbora RK za krvodajalstvo iz Ditzin-gena v ZR Nemčiji. Sklep obeh odborov je bil, da se 8-članska delegacija Novega mesta udeleži krvodajalske akcije v tem mestu in si obenem ogleda delovanje nemške organizacije RK. Delegacijo je vodil predsednik koordinacijskega odbora za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK, v njej pa so bili krvodajalci-predstavniki delovnih organizacij, ki vsaj delno obvladajo nemški jezik. Naše podjetje je zastopal Bojan Florjančič, ki je že 20-krat dal svojo kri; hkrati je tudi zastopal mlade člane organizacije RK. Takole pripoveduje: „S precej bojazni smo odrinili na pot, posebno zato, ker je bilo predvideno, da bomo gostje aktivistov RK iz Ditzinge-na. Lažje bi nam bilo, če bi bili skupaj, nastanjeni na enem mestu, kjer bi se lahko dogovarjali in delali načrte za naprej. Na vlaku smo se še enkrat pogovorili o tem, kako bomo ravnali, kdo uradno predstavlja našo organizacijo in podobno; to pa predvsem zaradi tega, ker je v Nemčiji možnost, da bi naleteli na emigrantske izzivalce, ki jih je posebno veliko v Stuttgartu. Prijetno smo bili presenečeni, ko smo v Stuttgartu izstopili iz vlaka. Pričakah so nas krvodajalci s cvetjem v rokah. Z avtomobili so nas odpeljali v mesto, kjer nas je v prostorih RK pričakala večja skupina aktivistov. Program je bil sila naporen. Gostitelji so nam hoteli v kratkem času pokazati čim več. Ogledali smo si delo organizacije RK, zdravstvenih ustanov, nato delovno zaščito delavcev v tovarni Bosch, sanitetno službo ob avtomobilskih cestah, centralo za kri v Ulmu, centralo za elementarne nesreče v Kirchhei-mu blizu Stuttgarta, helikoptersko bazo RK in podobno. Ogledali smo si še nekatere znamenitosti, muzeje, bili smo na raznih sprejemih itd. Vsi člani delegacije smo se tudi udeležili krvodajalske akcije in dali kri. S tem smo potrdili, da je organizacija RK mednarodna organizacija, ki je v skrbi za človeka že zdavnaj porušila vse meje in predsodke. Krvodajalci si prizadevamo za mir, za ublažitev gorja ljudi, ki so prizadeti v vojnah, ki trpe lakoto in socialno razlikovanje. Človekove pravice in njegova svoboda je osnovno vodilo organizacije RK. Prišel je čas slovesa. Kot prva uradna delegacija organizacije RK Slovenije v Nemčiji smo bili izredno toplo sprejeti in ves strah, ki je bil v začetku med nami, je bil popolnoma odveč. Da pa je to res, so dokazali tudi gostitelji, ki so nas spremljali vse do Stuttgarta na vlak, ki nas je odpeljal nazaj v naše lepo Novo mesto. Z nekaj številkami vam bomo prikazali januarsko poslovanje konfekcije. Januarja smo izdelali 76.075 parov hlač in kril. Prodajo bomo analizirah vrednostno in količinsko: vrednost v mil. S din komadi domači trg 942.178 49.093 izvoz 204.527 — trgovine 39.211 2.255 SKUPAJ 1.185.916 Na domačem trgu pa smo prodali 37.460 parov moških hlač, 1.751 damskih hlač, 1.320 dekliških, 8.133 fantovskih hlač ter 429 kril; skupno kar 49.093 kosov. Kakšni sta bili fakturirana in plačana realizacija po področjih prodaje na domačem trgu, pa nam prikaže naslednja tabela: faktu plačana Področje rirana real. (v real. (v milj. milj. Sdin) Sdin) Slovenija 119 115 Dalmacija 114 41 Vojvodina 93 38 Makedonija 8 60 BiH 107 23 Ožja Srbija 155 123 Hrvatska 79 63 Južna Srbija 116 73 Z. Slov. in Istra 108 75 Osrednja Srbija 43 29 Skupna realizacija je bila 8.533.783 dinaijev. Tako lahko rečemo, daje bilo 72 odstotkov fakturirane realizacije v februarju tudi plačane. V prodaji konfekcije pričakujemo v bodoče še boljše rezultate. Z novimi organizacijskimi ukrepi bomo dejo še bolj sistematizirali. Tako sta sedaj zaposlena v prodaji dva referenta, ki sta si domači trg razdelila na dve področji. Prvi ima Slovenijo, Hrvatsko, Dalmacijo in Vojvodino, drugi pa Srbijo, BiH, Črno goro in Makedonijo. Glavni cilj njunega dela je čim tesnejša povezava z našimi predstavniki za posamezna področja oziroma s kupci na teh področjih. Tako bodo lahko v prodaji čim bolj ugodili kupčevim željam glede izbire blaga in dobavnih rokov. Iz izkušenj vemo, da je solidnost poslovanja odločilen faktor, ko se kupci odločajo za enega ali za drugega dobavitelja,.. Jasno je, da se ne bodo odločili za tistega, ki jim bo npr. zimske artikle, naročene za mesec januar in februar, poslal šele marca ali aprila; ali pa, da bo namesto 100 parov hlač različnih barv in velikosti dobil 100 parov hlač enake barve in velikosti. Da do teh nepravilnosti ne bi prihajalo, bosta odslej skrbela ta dva referenta. Zavedati se moramo, da je konkurenca na domačem trgu zelo velika in da sta solidna proizvodnja in korekten odnos do kupcev dva pomembna faktorja, ki prinašata Novoteksovi konfekciji prioriteten položaj na domačem trgu. Prav tega pa si ne smemo zapraviti! Brez otroškega igrišča ------------------------------ ■ \ V Novoteksovem vrtcu je našlo varno zavetje 65 predšolskih otrok. Vsako jutro pridejo v ustanovo ob 5,30 uri, da lahko njihovi starši brezskrbno odidejo na delo v tovarno. Po končanem delu jih vzamejo domov. Vrtec nudi varstvo otrokom do 18. ure, ostale vzgojno-varstvene ustanove v Novem mestu pa delajo samo do 16. ure. Otroci so razdeljeni v tri skupine: v starejšo, srednjo in mlajšo. Starejši otroci obiskujejo celoletno malo šolo. Tako jim vrtec omogoča uspešno pripravo za vstop v prvi razred. Vesele maske so se ob letošnjem pustu zabavale v tovarniškem vrtcu. . . . Za vsestransko vzgojno-izobraževalno delo skrbi tovarna s tem, da nudi vsestransko denarno podporo. Tako omogoča potrebne pogoje za nemoteno vzgojno delo. Otrokom je zagotovljena zelo dobra prehrana. Vsak dan dobijo lahko dve malici in kosilo. Za vse usluge vrtca prispevajo starši samo 150,00 din, kar ni v primerjavi z ostalimi vrtci v Novem mestu niti polovica prispevka. Ekonomska cena znaša 600,00 din. Dve vzgojiteljici plačuje Temeljna izobraževalna skupnost Novo mesto. Za sodobnejše vzgojno-izo-braževalno delo je veliko prispevala tudi Novoteksova sindikalna organizacija, ki je za novo leto obdarila otroke. Dobili so veliko novih sodobnih pravljic in slikanic ter drugih pripomočkov za vzgojno-izobraževalno delo. V imenu otrok se zahvaljujemo za materialno podporo. Poškodbe pri delu od 24. januarja do 25. februarja 1974 je bilo službi za varstvo pri delu prijavljenih 8 poškodb pri delu, 3 poškodbe na poti z dela ali na delo ter ena poškodba, ki se je pripetila na službenem potovanju Pri delu so se poškodovali: v predilnici: Franc Bogolin in Izidor Mrvar; v pripravi Slavka Juršič; v tkalnici Sonja Rizvič; v konfekciji Jože Resnar; v investicijsko-vzdrževalnem sektorju Peter Medle in Zdravko Sančanin; v predilnici v Metliki pa Marija Ribarič. Na poti z dela so se poškodovali; Majda Konda iz šivalnice ter Anica Grubišič in Branko Flajnik z viniške konfekcije. Na službenem potovanju se je smrtno ponesrečil Bojan Kekec iz skupnih služb. Največ delavcev se je poškodovalo zaradi nepazljivosti, nepravilnega načina dela ali pa zaradi neurejenega delovnega mesta. Prav zaradi teh poškodb je bilo približno 150 dni izostankov z dela, kar je okoli 14 dni na eno poškodbo. Zato: DELAJ PREVIDNO IN UPOŠTEVAJ VARNOSTNE PREDPISE! M. J. ZAHVALA Globoko užaloščena ob tragični smrti mojega dragega moža BOJANA KEKCA se iskreno zahvaljujem članom kolektiva Novoteks, ki so ga spre-mili na zadnji poti, izrazili sožalje in darovali cvetje. Najlepše se zahvaljujem sodelavcem, ki so mi v težkih trenutkih nudili pomoč. Iskrena hvala tudi govornikom za poslovilne besede. Žalujoča žena Tončka Novo mesto, 26. februarja 1974 V vrtcu se srečujemo z raznimi težavami. Zavod posluje v skrajno neprimernih, premajhnih prostorih, ki bi ustrezali največ za 40 otrok. Prav tako nimajo otroci otroškega igrišča. Majhen prostor, ki nam je dodeljen, ni varen zaradi prevoznikov, ki vozijo prehrambene artikle v menzo. Okolica je zelo onesnažena in bo v toplejših dneh lahko vzrok marsikateri bolezni otrok. Umazanija in neurejenost škodljivo vplivata tudi na vzgojo otrok. Potreba po varstvu otrok Novoteksovih delavcev je zelo velika. Danes bi potrebovali sodobno ustanovo za najmanj 100 otrok. Že eno leto čaka na sprejem 12 otrok; vseh otrok, ki čakajo za sprejem, pa je 25. Ti otroci bodo sprejeti v ustanovo v mesecu septembru, ko bodo nekateri cicibani postali šolarji. Kriteriji za sprejem so zelo strogi: oče in mati morata biti zaposlena v naši tovarni, otrok mora obiskovati vrtec predvsem v dopoldanskem času, starši morajo dokazati, da ne morejo zagotoviti otroku drugega varstva. Prednost pri sprejemu imajo otroci staršev, ki so zaposleni v podjetju nad 10 let, in otroci samohranilk. Želimo si, da bi se v letošnjem letu razmere čimbolj izboljšale v zadovoljstvo otrok in njihovih staršev. Ljuba Penko, vzgojiteljica Od 25. januarja do 25. februarja 1974 so v tekstilno tovarno Novoteks prišli: v konfekcijo: Mihaela Kavšček, Stanislava Pavček, Vesna Pantjan, Alojzija Povše, Anica Brulc, Anton Boltes, Marija Cvetan, Marija Derganc, Jožefa Dragan, Marija Dragman, Anica Kastelic, Zofija Klobučar, Jožica Kralj, Hermina Modic, Dragica Nagelj, Zdenka Puži-na, Majda Plantan, Martina Pleskovič, Martina Rukše, Jožica Strmec, Sonja Šinko, Slavka Šterk, Slavka Bele, Marija Božič, Amalija Zupančič in Ivan Radman; v oplemenitil-nico: Jaroslav Hočevar, Slavko Bogolin in Anto Kneževič; v skupne službe: Ibrahim Saračevič, Persa Zlomislič, Fadila Agič, Ivica Glavi-čič, Marjeta Primic in Julka Novak; v pripravo; Alojz Povše, Anton Ajdišek, Slobodan Popov, Franc Andrejčič in Stanko Križanovič; v tkalnico: Miran Božič, Drago Vaupotič in Anica Vitasovič; v predilnico: Jernej Bratkovič, Janez Kobe, Ciril Kukman, Jože Kraševec, Jože Lužar, Mladen Šimac, Viktor Potočnik, Duško Pomorišac, Slavko Nedič in Slavko Paič ter v pletilnico Alojz Potočnik. V istem obdobju pa so iz Novote-ksa odšli: iz predilnice Jože Mali; iz obrata Strešnik Jože Rangus; iz oplemenitilnice Jože Barbo, Jože Kranjčič in Jože Hrovat; iz priprave Mirko Djuranovič; iz tkalnice Janez Umek in Anica Vitasovič ter iz konfekcije: Lojzka Ratajc, Anica Gregorčič, Stanka Hrvatin, Majda Ivanež, Jože Mitag in Ana Barbo. Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! % Od 8. januarja do 29. januarja so na novomeški transfuzij- £ ski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Brane ^ | Štrumbelj (do sedaj že 4-krat), Marjan Bradač (11), Bojan ž \ Čeh (24), Franc Krakar (7), Jože Adlešič (1), Marija Božič \ (10), Pepca Šetina (4), Magda Zupančič (7), Mirko Bajec £ i (4), Leopold Gliha (4), Mirko Nilič (4), Marija Zarabec (13), | ^ Slavka Cujnik (7), Cveta Kavšček (4), Evstahij Janežič (12), ^ ^ Ana Kralj (8), Emil Parkelj (16), Milan Teropšič (6), Majda ^ \ Konda (1), Jože Staniša (1), Martin Avbar (12), Cvetka Ž ^ Tomšič (5), Alojz Blažič (6), Rudi Zupan (23), Jože Vrščaj £ | (18), Zvonka Kramarič (13), Jože Luzar (7), Anica Novak ^ | (6), Lado Potočar (14), Jože Berkopec (8), Marija Peterle ž | (2), Milena Žitnik (6), Konrad Mehle (2), Martin Dragan (2), ^ | Jožefa Zavnik (5), Srečko Srčič (5) in Anica Kocjan. Iz ^ | metliške predilnice pa so darovali kri: Ivan Škof, (3), Anica ž i Kastelic (2), Anton Štefanič (5), Miro Stopar (11), Monika ^ | Rostohar (1), Jože Matjašič (9), Ivan Pezdirc (18), Jože ^ \ Milavec (1), Božidar Bajuk (4), Jože Matjašič (4), Franc ž i Tajčman (3), Alojz Gregorič (1), Alojz Kocjan (2), Jože ^ ž Judnič (10), Angela Štukelj (2), Janez Pezdirc (1), Marija ž ^ Fortun (10), Vinko Lužar (3), Josip Jalševec (4), Ivan Ver- ž | got (11), Anton Ivec (12) in Ivan Bevk (10). ^xv^\.xwxwnxxssx\.xwwxxv\xxxx\xxxvvvxnxvxxwvnvxxxvw\xxn.nxxxxxvvxvx\',nxnx\xvxv\.nxs.xxnZ Odlična Legan in ■ ■ i Februaija je bila na Sorški planini XVI. zimska tekstiliada. Teh tekmovanj se je udeležila tudi Novoteksova ekipa. Ker nismo nastopili v vseh starostnih skupinah — tov. Turkova je zbolela, tov. Cujnik pa ni odpotoval z nami zaradi službenih obveznosti — je boljša ekipna uvrstitev splavala po vodi. V lepem in sončnem vremenu se je pomerilo 60 ekip, od tega pa je bilo uvrščenih v končni vrstni red le 18! Proge so bile zelo zahtevne, postavljene pa so bile za tri kategorije: na prvi so nastopali mlajši člani, na drugi so se pomerili starejši člani, mladinci in veterani, na tretji pa članice. Skupaj je nastopilo 512 tekmovalcev -tekstilcev, prireditev pa je organizirala Gorenjska predilnica. Pri mlajših članih je bila proga dolga 1000 m. S štartno številko 8 je startal Miha Legan; med 189 tekmovalci je dosegel s časom 45.53 odlično 20 mesto. Bogdan Zupančič je zasedel 59 mesto (53.04), Boris Ilovar je bil na 102. mestu (100.20), Andrej Počrvina pa je bil s časom 111.43 na 138. mestu. Vsi tekmovalci zaslužijo pohvalo, saj je bila proga zelo težka, pa tudi geslo „Važno je sodelovati, ne zmagati41 je pri pravih športnikih še vedno osnovno vodilo. Pri starejših članih je bila VOJAKOVO PISMO Kot član NOVOTEKSOVE-GA kolektiva sem se odločil, da napišem nekaj vrstic. Služim vojaški rok v Nišu. Kot vojak sem si že dokaj dobro ogledal to veliko mesto, med drugim sem bil tudi v tekstilni tovarni „Niteks“. Lahko vam povem, da je naša tovarna veliko lepše urejena in da smo v proizvodnji in uspešnosti izvoza za kakšen korak pred njo. Ob novem letu sem dobil denarno nagrado, za katero se najlepše zahvaljujem. Kljub temu da pri letošnjih uspehih ne bom veliko pripomogel, saj se bom vrnil domov šele septembra, vam želim letos še večje uspehe kot lani. Želim si, da bi bila naša tovarna še naprej med boljšimi v tekstilni stroki. Imam pa še eno prošnjo: če bi mi lahko pošiljali tovarniški list. ANTON RADOS Pripis uredništva: Antonu, ki se bo septembra vrnil v Novo-teks, smo že pred prejemom tega pisma poslali tovarniško glasilo. Prav tako ga redno dobivajo vsi naši fantje po Jugoslaviji, ki služijo vojaški rok. Želeli bi, da se nam vsi naši delavci, takoj ko pridejo na določeno vojno pošto, javijo in nam na kratko opišejo nekaj vtisov o novem načinu življenja, o domotožju in o raznih zanimivih dogodkih. Vsakega pisma bomo veseli, najzanimivejša pa bomo objavili Tn honorirali! proga dolga 800 m. S štartno številko 10 se je pognal proti cilju Bruno Koprivnik; s časom 33.04 je pristal na odličnem 21 mestu. Andrej Uhan je bil 104. (48.01), Jadran Novak pa je odstopil. V tej skupini je tekmovalo 139 tekmovalcev. Če bi nastopila v svojih kategorijah še Turkova in Cujnik, bi se lahko Novoteksova ekipa na XVI. tekstiliadi odlično odrezala. Uvrstitve na zimski tekstiliadi so vredne pohvale, vendar bi bilo lahko v tovarni za smučanje še večje zanimanje, saj imamo vsi na razpolago kočo na Veliki planini. M. L. Novoteksovi smučaiji na letošnji tekstiliadi. Na sliki manjkata Počrvina in Zupančič, ki sta prav takrat tekmovala f Dolgoletno delovanje l gasilcev Prostovoljno gasilsko društvo „NOVOTEKS“ je bilo ustanovljeno v Novem mestu 1946. Na začetku je bilo vanj včlanjenih 32 prostovoljcev. Do leta 1960 seje to število povečalo na 43, danes pa je v njem 53 ljudi. Predsednik društva je Stane Hudoklin, poveljnik pa Stanko Vavpotič. Gasilsko društvo deluje tudi v Metliki, kjer je v primeru požara pripravljenih za gašenje 13 prostovoljcev. Novomeški in metliški gasilci so lani obiskovali tečaj za izprašane gasilce in ga tudi uspešno opravili. Pred 28 leti je imelo gasilsko društvo staro angleško brizgalno ter nekaj platnenih cevi. Po letu 1960 je dobilo društvo cevi iz sintetičnih snovi, 1969. pa dve novi brizgalni Rosenbauer; eno imajo gasilci v Metliki. Vodstvo IGD „NOVOTEKS“ prireja trikrat na leto predavanja za vse desetarje, z gasilci pa ima redne vaje. Prostovoljci so zelo prizadevni, vendar vedno znova ugotavljajo, da jim primanjkuje podmladka: mladi ljudje sploh ne kažejo zanimanja za to težko, a nadvse koristno delovanje poleg rednega dela v službi. Lani se je v Novoteksu oglasila sirena le dvakrat; v obeh primerih so bili na kraju požara gasilci med prvimi, toda na srečo nas vseh so ogenj pogasili že delavci po obratih. V nasprotnem primeru bi gasilci takoj pričeli gasiti in reševati splošno ljudsko premoženje. IGD „NOVOTEKS“ bi si moralo v najkrajšem času nekoliko izboljšati osnovno opremo; gasilci bi morali imeti vsaj en avtomobil, še eno mo-torko ter voziček za njen prevoz. Le tako se bodo lahko uspešno spoprijeli z morebitnimi nezgodami in požarom v tovarni in zunaj nje. V lepo urejeni vitrini imajo gasilci spravljene pokale in priznanja, ki so jih dobili na raznih tekmovanjih NOVOTEKS — Triglav 73 : 68 V lanskoletnem prvenstvu so košarkarji Triglava premagali Novoteks v Kranju in na Loki. Tokrat pa je bilo drugače: No-vomeščani so bili ves čas tekme v vodstvu, gostje pa so se jim nekoliko približali le v zadnjih minutah srečanja. Z nekaj uspešnimi akcijami visokega Ivančiča pa je bila tekma odločena. Koše so za Novoteks dali: Splichal 10, Munih 4, Papič 4, Ž. Kovačevič 19, Kopač 4, S. Kovačevič 10, Ivančič 7, Poljšak 7, Piletič 6 in Seničar 1. Vrhnika — NOVOTEKS 75 : 65 Po treh zaporednih zmagah so igralci Novoteksa klonili v Vrhniki; premagalo jih je moštvo, ki je bilo že lansko leto v samem vrhu slovenske košarke. Moštvi sta se stalno menjavali v vodstvu: nekaj časa je vodil Novoteks, 3 minute pred koncem so vodili domačini le s tremi koši razlike, nato pa so gostje popustili. Koše so dali: Munih 1, Ž. Kovačevič 16, S. Kovačevič 19, Ivančič 6, Poljšak 21, Piletič 1 in Počrvina 1. NOVOTEKS — Ježica 76 : 69 V nezanimivi tekmi so Novo-meščani zasluženo premagali goste iz Ljubljane. Čeprav nastopa Ježica, v L B. ligi, so njihovi igralci na začetku srečanja kar namučili Novoteksove. Po nekaj zaporednih koših Splicha-la, Seničarja in Ivančiča so se gostje že sprijaznili s porazom. Tokrat so bili uspešni: Splichal 18. Ž. Kovačevič 8, Kopač 2, S. Kovačevič 13, Ivančič 16, Poljšak 3, Počrvina 4 in Seničar 12. thmtfoks NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 2600 izvodov. Urejuje ga uredniški odbor: Franc Pavlin, Teodora Kovačič, Konrad Mehle, Marinka Miklič, Anton Pezdirc, Slavko Polak, Miran Simič in Hinko Šintler. Odgovorni urednik: Miha Gošnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, tiska Knjigotisk Novo mesto.