PRIMORSK c,'fc,Sf,“£i£,,ortu Cena 60 lir Leto XXV. St. 88 (7282) TRST, sreda, 16. aprila 1969 V POSLANSKI ZBORNICI RAZPRAVA O DOGODKIH V BATTIPAGLII Hestivo opravičuje streljanje policijskih agentov Humor pa odklanja razpravo o razorožitvi policije > d i df > n ) (0: ) 0 ) (« l d 1 (« 1:22 ? 2:21 !:28 j 2:25 5:21 3:23' 1:25 j 5:21 2:22 5 3:31- 15. — v poslanski zbornci se je danes pričela razprava o 3:28 ania*ičnih dogodkih v Battipaglii, kar so zahtevale vse poslanske 1:31 jPlner ki so vložile tudi razne interpelacije. Vlada je na vprašanja 3:21 "ov°rila in to izredno ostro. Govorila sta notranji minister Restivo, ?:3o le opravičeval streljanje policijskih agentov in predsednik vlade 3:29 n'0r’ je šel še dlje in je odločno zavrnil vsako možnost razprave 5:44 /^orožitvi polioiie v zvezi s socialnimi in študentskimi manifesta- r*nji minister Restivo je v svo-Dovoru omenil resnične razlo-Urv« J^oifestacije in dejal, da gre za 0'J! socialni položaj in speci- so pr- Notranji minister je govoril o «že vnaprej pripravljenih načrtih za upor», predsednik vlade pa o «gverili» in «delovanju izzivačev» - Govor tajnika PSI Ferrija in ogorčene izjave komunista P/ajette - Razprava se danes nadaljuje eli» J® c|oveške pogoje«, ki - B?-j> . n' razlog za izgrede, liezti >istlVo je nato govoril o i® naraščanja manifestacije, pri ner je _ morda nehote — v bi-l“ Potrdil prvotne vesti, da se je spopad med policijo in predivom pričel, ko je «okrog 1500 I in0?stranlov prišlo v stik s poli-(0: 5‘ sn ko je policija pričela z na-l (2:lnn?.“Predno so bili dani tradi-/0: h, znaki s trobento«, ki jih ... leva celo fašistični zakon o jav-'Jlmosti. Notranji minister v na-djJ^nnjti nravi, da je bilo že ob 1 M>iPrv-em spopadu ranjenih več 1 ^ >daH ^ a8čntov- zaradi česar so 'il:, na področje nove močne po-i:lfi2v oddelke. i:16 »■ je govoril tudi o nekate na vprašanja javnega re- jC ^ t tlHi n nplfftt.C- le«, j® v 16 * 'ltt» redU. ki ga je treba zagoto (O^ttoMh socialnih vprašanjih. Rutu-. J® v tej zvezi govoril o «jav- 17 'lu' ki "■ 0 gosnodarskem položa-v bistvu pozitiven, ven-i ^ tZ treba delovati samo v okvi-» It^Ppložljivih sredstev«. I 'OtioSff jemlji ve so kritike na vse, 23 ' *t| teo ^ne negacije vse;a in zla-22 ter so ustvarile demo 29!Kbl,v>ade. kar so ustvarile demo- * -var,, • .vlade. Napori vlade ne * ,°r6i U . j° in je potreben odgo- pevek vsel> odločilnih sil: , a |1 "Nttiu ’ produktivnega sveta in ii .D Drprklmtnil-mi ! Pteri« Predstavnikov l4 (||| iednlk vlade Rumor je za-| .gl '"""UIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII J* Battipaglii J $ Vč, nUfj 9a odgovor notranje- 1 ?i 3e o yra in predsednika vla-dogodkih, v Battipaglii e t veliko presenečenje: W s*cUšQi zvali smo, da bosta K«,®« bo?, °Pravičevati policijo, 0il> n°teiiJ'a skušala ohraniti rav-rfA ninu med različnimi politič-jA % a l^arni italijanskega kivije- Pr„/, ilz‘nn(ia nikakor ne bosta pre- ^torfrZoritev, napada mirno uti1 ne' Pni0 delavk tobačne tovarni te9a nam je notranji <( VJeni « dokazal», da je po- i , br0«?rmahio, da se polici-: 0 s strelnim orožjem, >e>" Vini J}lSo sposobni z drugač ■6$ PreJ),dstvi vzpostaviti reda. n P1 ltrejSi'SC(inik vlade je bil o-lr,aVti .° njegovem je treba Vh krnVls°ke dobičke določc-j. ?P(oštii°.0v in je treba utrditi lre(isenia,vni red- Zaradi tega # ^°S£ vlade zanika mož ?? bi Td*oTožitve policije», češ i},0raitine ■s tem policija tudi Ul ‘ila. 0 «n psihološko razoro- 0& *Pe po-policija * PriJ^.cPa’ sodelovanje lju-š?ri k as£i* vsestranski na s >e30a življenje, se ' li,/Virnai?vetiti 2 nasiljem ... il 2 organiziranim na- 4 i°aVov^-ave- Gre za proces 1 l vnJa, Pri reševanju bist-> Pridni in torej za pro h, udelP^terer>i ne morejo bi-rutQIne (ri! dejavniki državne sile. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel včeraj delegacijo SZDL Jugoslavije, s katero se je pogovarjal o aktualnih družbeno - političnih nalogah, posebno o skupščinskih volitvah. Tito je pozval člane Zveze komunistov, naj se čim bolj angažirajo v delu socialistične zveze, poudaril, da delovni ljudje Jugoslavije pričakujejo sedaj, da se odloki novoizvoljenih skupščin čimprej uresničijo sklepi, sprejeti na IX. kongresu ZKJ. Tito je ugotovil, da so tuiii v preteklih osemnajstih letih samoupravljanja iz vrst delavcev zrasli številni sposobni ljudje, ki bolje kot mnogi ravnatelji podjetij vidi-negativne pojave, in je dodal, da bi se tem ljudem morala posvetiti večja pozornost in jim dajati večjo podporo. Predsednik republike je očital, ker pri sedanjih volitvah za poslance in odbornike niso kandidirali več delavcev iz neposredne proizvodnje, in je pozval socialistično zvezo, naj v svojem bodočem družbeno - političnem delovanju vključi čim več delavcev iz neposredne proizvodnje. Voditelji, je poudaril Tito, morajo biti vedno v neposrednih stikih z delovnimi kolektivi in neposrednimi proizvajalci, sicer ne morejo pravilno obravnavati problemov in sprejemati pravilnih sklepov. «Kar se mene tiče, je poudaril Tito, bom vedno, ko bom obiskal posamezne kraje in delovne kolektive, skušal priti v stik s čim širšim krogom ljudi. Tako bi morali ravnati tudi drugi tovariši na vodilnih mestih, ker bodo na ta način laže opravili svojo dolžnost in vsestransko uveljavili svoje sposobnosti.« Predsednik republike je sprejel danes popoldne osebnega odposlanca predsednika Sudana, člana vrhovnega sveta Kedira Hamada, ki mu je izročil poslanico predsednika republike Sudana Azharija. Zaposleni državljani v Srbiji in Črni gori so volih danes odbornike za svete delovnih skupnosti v občinski skupščini. V Sloveniji so zaposleni izbrali odbornike za svet nelovnih skupnosti že 9. aprila, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini 11. aprila. V Makedoniji bodo volitve za te svete jutri. Sedaj se bo končala prva faza volitev \ sredo, 23. aprila bodo novoizvoljeni odborniki občinskih skupščin skupno z delegati delovnih skupno sti za posamezna delovna področja izvolili poslance za svete delovnih skupnosti pokrajinskih, republiških in zvezne skupščine. V dokončni fazi volitev od 5. do 12. maja bodo novoizvoljeni poslanci republiških in pokrajinskih skupščin izvolili poslance za svet narodov zvezne skupščine. Okrog 2000 železničarjev Beogra da je danes z zborovanjem prosla vilo spomin na generalno stavke železničarjev Jugoslavije leta 1920 ki je popolnoma paralizirala železniški promet. Slovesnost je bila organizirana v okviru proslave 50 letnice Zveze komunistov Jugoslavije. Na zborovanju je govoril član sveta federacije Svetozar Vukmano vič, ki je med drugim ugotovil, da so železničarji že takrat z zahtevo po nadzorovanju dohodkov in datkov postavili zahtevo po uvedbi samoupravljanja. To danes zahtevajo vsi delovni ljudje na svetu med drugimi tudi delavski razred v Franciji in Italiji. V tej zahtevi delavcev Češkoslovaške je po mne nju Vukmanoviča tudi dejanski razlog intervencije petih sil varšav skega pakta na Češkoslovaškem. B. B. tanski otok Montserrat, kjer so nastali neredi. Otok Montserrat je oddaljen približno 100 kilometrov od Guadalupe. V Londonu je predstavnik britanskega zunanjega ministrstva potrdil da so na otoku nastali neredi m da je tamkajšnji vladni komisar razglasil izjemno stanje ter uvedel policijsko uro. Prebivalcem otoka so prepovedali nositi orožje in zbirati se na ulicah. Montserrat ima 14 tisoč prebi valcev m spada v skupino otokov Lseward, v katero spada tudi otok Anguilla, ki so ga prejšnji mesec zasedli britanski vojaki. Otok je leta 1493 odkril Krištof Kolumb. Po dveh nočeh neredov je sed-ij na otoku mirno. Neredi so bili. v noči med soboto m nedeljo in na slednjo noč. Komisar Gibbs je izjavil, da je nerede povzročila skupini «pijanih mladeničev«, ki so napadli policijske agente, ki so prišli z drugih Karibskih otokov. Napadli so tudi komisariat. Montserrat je britanska kolonija, k: jo upravlja angleški upravnik in ta sodeluje z izvršnim svetom, ki ga deloma imenujejo, deloma pa ga sestavljajo člani zakonodajnega sveta. Na Karibskem področju so štin neodvisne države (Gvajana, Barba dos, Trinidad, Jamaika). Poleg te ga so nekatere »pridružene« države ki imajo delno avtonomijo, in otoki, kakor Montserrat, ki so še vedno britanske kolonije. nika «gverile» in ko gre za »delovanje provokatorjev«, ko se šibijo sile »javnega reda«, ni mogoče «sprejeli na znanje predloge, ki bi imeli predvsem značaj moralne in psihološke razorožitve.« Pred nastopom Restiva in Ru-morja je sejo odprl predsednik poslanske zbornice Pertini, ki je dejal, da postavljajo dogodki v Bat-, tipaglii poslancem kot predstavni--kom naroda jasno nalogo: »preprečiti, da bi se podobni dogodki še ponovili in da bi bila težavna pot delovnega ljudstva še omadeževana z nedolžno krvjo«. Poudaril je tudi potrebo, da se popolnoma uresniči ustavna listina, ki priznava vsem državljanom pravico do delovnega mesta. Po govorih vladnih prestavnikov je misovski poslanec Almirante v očitni želji, da hi spravil vlado v zadrego, predlagal, naj bi se deba ta zaključila z glasovanjem, da b izvedeli, »če se vsi člani vlade stri njajo« z izvajanji Restiva in Ru morja. Zahtevo je podprl tudi mo narhistični predstavnik Covelli, ve čina pa jo je odbila. Spregovorili so nato poslanci Avolio (PSIUP), Guarra (MSI), tajnik PSI Ferri in Giancarlo Pa-jetta (KPI), potem pa so razpravo odložili na jutri zjutraj, ko bo spregovorilo še kakih petnajst poslancev, ki je v zvezi z dogodki v Battipaglii postavilo vprašanje in interpelacije. Poslanec Avolio je izrazil mnenje. da pomenijo izjave vladnega predsednika «odločen preobrat na desno v politiki vlade«. Odbil je tudi tolmačenje dogodkov v Battipaglii, ki ga .je podal minister Restivo ter zaključil s trditvijo, da misli vlada vztrajati «na stari poti obrambe gosnodarske oblasti in do bička v škodo družbenih in gospodarskih zahtev delavcev«. Po intervenciji miscvca Guar-c (ki je govoril o skrajno levičarskih provokatorjih!) je prevzel besedo tajnik PSI Ferri, čigar nastop bi lahko označili z neuspelim po skusom, da zadovolji vsem strujam izjave notranjega ministra «sramot ne«, ministra samega pa je obtožil «laži, pretvarjanja dejstev in zata jevanja resnice«. Dodal je, da vse buje hvalnica policije «neizrečeno pooblastilo, da še strelja in še ubi ja«. Obtožil je dalje Restiva, da »hodi po sledovih Scelbe, ki ga je vsilil vladi«. Pajetta je zahteval popolno razorožitev policije in odstavitev notra njega ministra, ki po njegovem mnenju «sili sedanjo sredinsko levičarsko vlado na poti represije«. Kritiziral je končno socialistična ministra De Martina in Brodolinija ki »se vedno, po prvih protestin dajo pomiriti«. NOV PRIMER «PUEBL0»? Sestreljeno ameriško letalo nad severnokorejskim morjem Ameriška vlada zaprosila SZ, Južno Korejo in Japonsko za pomoč pri iskanju letala in posadke - V Severni Koreji poudarjajo, da je letalo bilo na «izzivalnem» poletu TOKIO, 15. — Severnokorejska tiskovna agencija je javila, da so danes ob 13.30 po krajevnem času sestrelili ameriško izvidniško letalo. ki je prekršilo severnokorejski zračni prostor. Agencija pravi, da je bila naloga sestreljenega letala napraviti izzivalne izvide ob demarkacijski črti med obema Kore-jama. Letalo je sestrelila neka enota vojaškega letalstva. Predstavnik ameriškega departmaja za obrambo je izjavil, da gre za letalo «EC-121», ki je odletelo včeraj ob 23 .uri po srednjeevropskem času in da je imelo ukaz, naj se ne približa manj kakor 50 morskih milj severnokorejski obali. Ameriško poslaništvo v Moskvi je danes zanrosilo sovjetsko vlado, naj sodeluje pri iskanju letala V krogih Pentagona trdijo, da je štirimotorno letalo, ki je letelo nad Japonskim morjem, bilo na rednem izvidniškem poletu nad mednarodnimi vodami. Predstavnik a-meriškega državnega departmaja je izjavil, da je ameriška vlada takoj stopila v stik s sovjetsko, japonsko in južnokorejsko vlado in zaprosila za njihovo pomoč pri iskanju letala in posadke. Ameriški državni tajnik Rogers je opoldne povabil k sebi sovjetskega poslanika Dobrinina in zaprosil moč sovjetske vlade upoštevajoč možnost, da so na omenjenem področju sovjetske ladje. Predstavnik je nato izjavil, da bodo pozneje zavzeli stališče, kar se tiče diplomatskih korakov s tem v zvezi. Za sedaj se omejujejo na iskanje sestreljenega letala in njegove posadke. Po nekaterih informacijah je sestreljeno letalo verjetno imelo na- logo prestrezati sovjetska in in kitajske radijska sporočila v zvezi z nedavnimi obmejnimi incidenti med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Področje, kjer je bilo letalo sestreljeno, je oddaljeno 320 kilometrov od reke Usuri v bližini meje med Severno Korejo, Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Seveda zatrjuje Pentagon, da naloga letala ni bila izzivalnega značaja. ....................................................mini.lunin............i..nnnininnnninnin..m NOV TOPNIŠKI DVOBOJ OB SUEŠKEM PREKOPU Husein: palestinsko vprašanje je pravo bistvo problema Oolda Meir je ponovila izraelsko stališče - Komentar lista «Sovjetska Rusija» KAIRO, 15. — Danes ob 12.3C se je vnel ob Sueškem prekopu nov topniški dvoboj na fronti 80 kilometrov, predvsem na področju Port Tevfika, Sueza in Ismailije. Streljanje je trajalo do 16. ure, ko so posredovali opazovalci OZN. Kakor običajno, se ena in druga stran obtožujeta krivde za spopad. Na egiptovski strani pravijo, da so Izraelci utrpeli velike izgube, Izraelci pa pravijo, da niso imeli izgub. Ob reki Jordan pa so se Izra- " elei znova spopadli z Jordanci. I ozemlje. rne^e. ali svoboda plovbe Jordanski " vojalkf "predstavnik je palestinsko vprašanje. Dokler bodo v celoti vzpostavljene pravice palestinskega ljudstva, ne bo pravega miru. Palestincem je treba dati možnost izbire, ki so jo določili Združeni narodi pred 21 ieti: povratek v niihove domove ali pa odškodnina za izgube. Predsednica Izraelske vlade Gol-da Meir je v intervjuju ameriški izjavil, da so Izraelci začeli streljati s topovi in iz tankov na jordanske enote ob Galilejskem jezeru. Jordanci so na streljanje odgovorili. Spopad je trajal 35 minut. Pozneje so Izraelci začeli znova streljati in streljanje je trajalo ool ure. Izraelski vojaški pred-v lastni stranki. Ferri je trdil/ da I stavriik je izjavil, da so z jordan- je nevzdržno stanje delavcev v Bat [skega ozemlja streljali na neko i- - , . T . tipaglii sprožilo protest, »ki pa vc.zraelsko patruljo m da so izrael- agenciji Ul i izjavda, da je Ižrael nedvomno šel preko mere«. Gov->' «U vojaki odgovorih na strelja-| sau^pieSn^U Huseina, Jordanski kralj Huisen je izla- p”S7’bom inob“ne^^akcDe ^roti vil sinoči v New Yorku. da bouo ‘,'ni-Jpni nolKne aKCL€ Pioti prihodnji trije meseci kritični za ../-‘'"ir' H-isein ie iz-avila Gol- rešitev na Srednjem vzhodu in če ; 1 munisti in njihovimi voditelji, ki prav gotovo ne gledajo naklonjeno na intervencijo lanskega avgusta in še danes ne morejo razumeti trajnih omejitev, ki se postavljajo avtonomiji njihove vlade in njihove partije.« Boffa dodaja, da se prav okoli intervencije na Češkoslovaškem o-sredotočuje glavni očitek Ivanova. »Danes, nadaljuje Boffa, se komunist upravičeno sprašuje, kako ..se je .moglo zgoditi, da je v odnosih med socialističnimi državami prišlo do take napetosti da se je spremenila v oborožene spopade in v vojaško intervencijo. Nasprotna propaganda vpije, da je to v sami naravi socializma. Mi vemo, da ni tako. Toda prav zaradi tega je naša dolžnost, ko imamo opravka s spori, ki imajo oddaljen in zapleten izvor in se več let zaostrujejo, kakor spor s Kitajsko, da resno razmislimo o vzrokih, ki so pripeljali do tega, kar se je zgodilo, in o načinu rešitve.« Boffa piše zatem, da so italijanski komunisti razvili in razvijajo svoje «avtonomno kritiko kitajskih Ženevska konferenca ŽENEVA, 15. — Predstavnik ZAR na razorožitveni konferenci je govoril o napadalnih dejanjih Izrael* na Srednjem vzhodu, ki ogrožajo mir ter onemogočajo izvedbo splošne in popolne razorožitve. Govoril je o palestinskem vprašanju in je zatem ugotovil, da neka država, kr se še vedno pripravlja na napadalna dejanja, ni podpisala pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. Zatem 68 je izrekel za prekinitev podzemeljskih jedrskih poizkusov in dejal, da podpira za sedaj delno rešitev, ker ni še mogoč sporazum o nadzorstvu. Po mnenju ZAR bi morali dati prednost prekinitvi pridobivanja atomskega materiala v vojne namene ter demilitarizaciji morskega dna. V Bonnu je načelnik demokrist-janske parlamentarne skupine Bar-zel izjavil, da je »nerazumljivo vztrajanje nekaterih socialnih demokratov«, naj bi Bonn podpisal pogodbo proti širjenju jedrskegi orožja. Barzel je izjavil, da je kanclerju Kiesingerju uspelo doseči nekatera izboljšanja vsebine pogod-be, toda potrebna so še nekatera pojasnila. Dodal je «Nismo pod nobenim pritiskom in neumno bi bilo izvajati pritisk na nas same gleda tega.« Barzel je trdil, da pogodba v sedanji obliki predstavlja »prn-vo odpoved lastne suverenosti«. S podpisom pogodbe bi Bonn zapečatil to prepoved tudi do Sovjetska zveze. Ker je Sovjetska zveza odbila podbudo bonske vlade za sklenitev nenapadalne pogodbe, se Barzel sprašuje, ali je umestno za Bonn prevzeti do Sovjetske zveze take obveznqsti kakršne vsebuje omenjena pogodba. Vodstvo socialdemokratske stranke pa je danes soglasno- sprejelo resolucijo v zvezi s to pogodb'). Resolucija poudarja, da se nemški podpis ne sme nepotrebno zavlačevati, če se hočejo izogniti n-samljenosti Zahodne Nemčije. Neodgovorno bi bilo uporabljati pogodbo za spletke notranje politike. Resolucija poudarja tudi, da socialdemokratska stranka nasprotuje izdelovanju nakupu in lastnini a-tomskega orožja. Toda glavni pogoj za nemški podpis je zagotovilo, da se ne bo ovirala mirnodobska uporaba atomske energije m da zahodno zavzeništvo še dalje jamči nemško varnost ter da se neprepreči evropska združitev ter stališč«, toda so izrekli tudi svoje pridržke vsakikrat, ko se jim je zdelo, da se ne izvajajo dosledno. da se storijo nadaljnji koraki gle-smeri, ki izhajajo iz dvajsetega | de omejitve in nadzorstva nad obo-kongresa KP SZ«. rožitvijo. «liliiillillliaaai*ailiiiiiaftitiMla>il>lilllili>«i>i**«***i»*ii****iM»aal*>sa,Bfl,*aa,l|IIBIIallaalini>lll>al,f llal>II,l,ll,lll,>laalll,ilt,i,>lll,>allal,ll>lll"lltl,lll,lllft>’a>>B,l>IIBtll'"l>l>B 0 POTOVANJU DUBČKA V MOSKVO ŠE NIČ JASNEGA Zanimiv članek Smrkovskega v glasilu KPČ «Rude pravo» Kljub določenemu samokritičnemu tonu vsebuje članek programsko osnovo naprednih sil v centralnem komiteju KPC, ki se bo sestal jutri PRAGA, 15. — Veliko zanimanje vlada po vsem Češkoslovaškem za jutrišnjo sejo centralnega komiteja KPč, na kateri bo kot vse kaže — prišlo morda do osebnih sprememb v vodstvu. Oči vseh češkoslovaških naprednih sil so uprte v Josefa Smrkovskega, ki je — kakor vedno — priljubljena tarča sovjetskih časnikov in praških konservativnih krogov. Ni slučajno torej, če je današnje »Rude pravo«, uradno glasilo CK KPČ objavilo daljši članek, ki ga je podpisal Smrkovski. V tem članku se Smrkovski izre- Nercdi na otoku Montserrat GEORGETOVVN, 15. — Angleška vojna: ladja »Minerva« je zapustila področje Anguille in odplula na bri- bi.* ka za partijsko linijo, kakršna izha ja iz novembrske resolucije CK KPČ o stanju v državi, sprejema nase nekatere kritike ter priznava, da je podcenjeval moč in politično nevarnost »desničarskih sil«, hkrati pa obnavlja vsa načela, ki so veljala za pojanuarsko politiko, čeprav zaključuje z ugotovitvijo, da bo oblast morala «zaradi izrednega stanja, ki je sedaj nastalo« sprejeti več «negativnih» ukrepov, ki bodo «še poglobili prepad med vlado, oblastjo in ljudstvom, javnim mnenjem«. Članek je izšel v uradnem partijskem glasilu prav istega dne, ko bi moral partijski tajnik Aleksander Dubček odpotovati v Moskvo, na razgovor in posvetovanje z najvišjimi sovjetskimi partijskimi in državnimi voditelji. Potovanje, ai bi vsekakor ne trajalo več kot nekaj ur, še ni bilo javljeno in je zavito v megli govoric, ki se širijo po Pragi in Moskvi a jih nihče ne more potrditi, pa tudi zanikati ne. Smrkovski začenja svoj članek s trditvijo, da ni »nikoli mislil popravljati smisla in ocene trenutnega položaja, ki ju vsebuje novembrska resolucija KPČ«, o kateri trdi, «da jo sprejemam, pa čeprav.bi lahko tudi mislil, da more škodovati partiji in naši druž- Ker je v uvodu omenil protisocialistične sile, jih Smrkovski nato tudi definira. Zato trdi, da popolnoma jasno, da so za socializem nevarne tiste sile, ki mu nasprotujejo. O tem sem govoril vedno, od januarja 1968 dalje«. Do nedavnih dogodkov 28. marca, tj. do demonstracij ob priliki hokejske zmage češkoslovaške narodne reprezentance proti ekipi SZ, trdi Smrkovski, da je «bil prepričan, da so za našo družbo nevarni sektaški in konservativni elementi*. To tudi potrjuje, ko trdi, da so »mnogi podcenjevali vlogo sektaških in konservativnih, tako imenovanih «levih» skupin. Posebno po smrti Jana Palacha sem bil prepričan, da so desničarske protisocialistične sile povsem osamljene in blokirane. Pri tem so nam pomagali sindikati, ki so brez pomislekov sledili partijski liniji in njenim dokumentom in hkrati zahtevali, naj se nadaljuje s pojanuarsko politiko«. O pojanuarski politiki trdi Smrkovski, da je njeno bistvo v »gospodarski reformi, sprejemu novih osnovnih zakonov, rehabilitaciji o-seb, ki so bile preganjane zaradi deformacij v petdesetih letih, pripravi novih volitev ter partijskih kongresov in — končno — postopne izboljšave odnosov s Sovjetsko zvezo«. dejal Husein, niso dala, da bi Izrael znova zmagal, ! če bi se sovražnosti obnovile. Zatsm :e obtožila Sovjetsko zve- i zo In dejala, da »je morda še, bolj odgovorna za vojno, kakor j Naser.« Zatem je »obžalovala, ker. Francija ni bila nevtralna na tem . področju«, in dodala, da bo sovjetska in francoska politika na Srednjem vzhodu spodkopala se-1 danje štiristranske razgovore. Na koncu je ponovila izraelsko zahte-jvo po neposrednih pogajanjih, j Sovjetski list »Sovjetskaja Ro-j sija« obsoja stališče Sirije, ki vztra-i ja pri vojaški rešitvi na Srednjem vzhodu. Med drugim ugotavlja, da Kairo m Bejdut govorita o vojaški rešitvi samo v primeru, da bi Izrael onemogočil politično rešitev, Damask pa se usmerja izključno no vojaško rešitev. List pripominja: «Kakor zgodovinske izkušnje kažejo, je zelo poredkoma levičarska revolucionarna faza v dejansko pomoč v politiki. Jasno je na primer, da njihovo geslo «ne vojne ne miru« — ki sicer služi samo Izraelu, ki tudi zavrača, čeprav z desnice, resolucijo od 22. novembra 1967. Glede svojih stikov z voditelji organizacije »Al Fatah« izraža člankar simpatijo do osvobodilnega gibanja, toda izraža dvom v realnost njihovih metod borbe. Pri tem poudarja, da bi težko bilo zaustaviti zgodovino in da je škoda, da nekateri voditelji te organizacije ne upoštevajo sedanjega stanja na Srednjem vzhodu In tudi ne odnosa sil na svetu. llllllllllllll■lll||||||lMll«^|||■■|||Mlllllllllllllllllllllullllllmutlllltlllllll|lllll||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||| ZASKRBLJUJOČ POLOŽAJ PRED REFERENDUMOM Izbruh nestrpnosti v Franciji ob odprtju volilne kampanje Napad na delavca, ki je lepil lepake komunistične partije Napadalce je vodil bivši kandidat na golistični listi V zvezi z nedavnimi demonstracijami v noči 28. marca trdi Smrkovski, da so ga prepričale, kako je zgrešeno podcenjeval silo protisocialističnih in skrajno desničar skih sil«. Od tod potreba po »prijateljstvu s Sovjetsko zvezo in z vsemi naprednimi silami v tujini«. Smrkovski zaključuje svoj članek, ki je — kljub določeni samokritiki — dejanska osnova progresivnih sil v centralnem komiteju in še enkrat poudarja osnovne smernice pojanuarske politike, katere pobornik je bil, z ugotovitvijo, da je stanje pač tako, da bo morala vlada podvzeti vrsto »odločnih in negativnih« ukrepov. «Ne skrivam dejstva« — zaklju čuje svojo misel Smrkovski — »da smo v nekem smislu prišli do kritičnega trenutka v odnosih med partijo in ljudstvom, vodstvom države in javnim mnenjem, toda o-hraniti moramo hladno kri. Vodenje državne oblasti bi ne smelo — in ne sme — pomeniti povratka k dobi pred jaunarjem, ko je vlada šla preko ljudstva. Ukrepe je treba usmeriti proti tistim, ki kršijo državne zakone!« Srmkovski priznava torej v svojem članku utemeljenost vladnih ukrepov in posredno kritizira tiste, ki so v njegovem imenu zavračali utesnitvene ukrepe, ki so bili podvzeti ob sovjetskem pritisku, hkrati pa odločno opozarja proti politiki «zaprtih vrat« in nevarnosti povratka v prejšnje čase. Jamstvo zakonitosti vidi Smrkovski predvsem v delavskem razredu in jasno in nedvoumno poziva v tem smislu sindikate, naj bodo odločni. PARIZ, 15. — že takoj po odprtju volilne kampanje za referendum o regionalni reformi in reformi senata je prišlo v bližini Pariza do izredno hudega dogodka, ki vzbuja utemeljeno zaskrbljenost, da bo volilni boj v Franciji nad vse oster in mogoče celo dramatičen. V pariškem predmestju Drancy-ju je skupina sedmih mož napadla delavca, ki sta lepila propagandne lepake komunistične stranke Enega od njiju, 39-letnega Daniela Fribourga, so z nožem prebodli v hrbet. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico v Bobignyju, kjer je zaradi hude poškodbe na pljučih v smrtni nevarnosti. Eno uro po brutalnem napadu je policija aretirala sedmorico, kr je na furgonu še vedno krožila po Boffa odgovarja Ivanovu RIM, 15. — «Unita» bo objavila jutri pod naslovom «Odgovor tovarišu Ivanovu« članek, ki ga je napisal Giuseppe Boffa. člankar omenja, da jc Unita objavila v ponedeljek v celoti članek Ivanova v »Pravdi«, ki polemizira z Boffo. Ta pravi, du se mu večina utemeljevanj Ivanova zdi čudna. Boffa ugotavlja, da če bi italijanski komunisti sprejeli utemeljevanja Ivanova, čigar sklicevanje na vlogo SZ v zmagi nad fašizmom se lahko zdi poziv «naj utihnejo dvomi, ki so nastali zaradi nekaterih dejanj sedanje sovjetske politike«, ne bi izpolnjevali svoje mednarodne dolžnosti in odgovornosti. V zvezi s polemiko o sovjetsko-kitajskih spopadih piše Boffa: »Najhujša polemična potvorba Ivanova je, ko me sprašuje, ali hočem morda, naj se SZ o d nove obrambi svojih meja. Tovariš Ivanov ve namreč, da nisem nikoli trdil kaj podobne- Molorni čolni okoli Damanskcga? MOSKVA, 16. — Položaj na sovjetsko - kitajski meji na področju otoka Damanski sredi reke U-suri se bo v teh dneh verjetno spremenil. Tako vsaj namiguje glasilo sovjetske vlade »Izvestlja«, ko v zelo podrobnem poročilu t Dalnjega vzhoda poročajo, kako se zaradi pomladanske temperature led na reki začenja taliti in drobiti. Usuri, preko katere so do-seda’ lahko vo,ili tud' s tar’’* n kem plovna. Seveda lahko v tem ulicah Drancyja. Eden od njih, lasf primeru pričakujejo močnega ki-nik furgona, je bivši golistični kan tajskega napada, kakor pa lahko didat na političnih volitvah leta {U(j| sovjetski obmejni oddelki o-1968 Guy David. Policija je ugotu bor0žij0 0tok s svojimi oboroženi-vila, da je bila sedmorrea oboro J žena z noži, pendreki in drugim orožjem . Na političnem prizorišču je medtem še vedno v središču pozornosti včerajšnji nastop bivšega finančnega ministra in predstavnika ne odvisnih republikancev Giscard.i d’Estainga, ki je izjavil, da bo gla soval proti reformam in da je re ferendum nesmiseln. Da je bil to za goliste hud udarec, priča pisanje glasila UDR «La Nation«, kr izredno ostro napada bivšega ministra, češ da je »menjal zastavo« Podoben napad je po mikrofonih radia «Evropa 1» sprožil notranu minister Marcellin, voditelj goli-stične struje neodvisnih republikancev. K napetosti položaja pripomorejo tudi trgovci in obrtniki, katerih protest traja že več dni. Za jutri je bila napovedana splošna stavka trgovcev v vsej Franciji. Odprte bodo samo lekarne, veletrgovine in ,ga. Ni govora o vprašanju meja. bencinske črpalke. mi motornimi čolni. Boji v Juz. Vietnamu SAJGON, 15. — V 52. dnevu ofenzive FNO so osvobodilne sil« napadle preteklo noč in danes zjutraj preko dvajset vojaških oporišč v vsem Južnem Vietnamu, Najbolj silovit napad je doživelo ameriško oazrro taborišče «Patrol base diamond«, samo en km oddaljeno od kamboške meje. Po večurnem boju so bili napadalci odbiti, 14 a-meriških vojakov pa je bilo ubitih. Napadeno je bilo tudi veliko ameriško oporišče v Long Binnu, ker je sedež glavnega štaba ameriške pehote, kakih 30 km od Saj-gona. Intenzivna je bila tudi dejavnost ameriških strateških bombnikov «B-52», ki so izvedli številne akcije nad pokrajinama Tay Ninh in Binh Long ter nad južnim delom 1 demilitariziranega pasu. L Milan. «Upomike» iz San Vittora so čvrsto oklenili in jih pod strogim nadzorstvom nremesti druge zapore Množic ni up|Oi v Milanu, Turinu, Genovi, Firencah, Bariju in drugih italijanskih jetnišnicah Povsod iste zahteve pripornikov: reforma kazenskega zakonika in jetniškega pravilnika Tudi v videmskem zaporu demonstracija brez nasilja - Ogromna škoda v milanski in v drugih jetnišnicah - Večino pripornikov premestili v druge zapore srednje in južne Italije ter na Sardinijo MILAN, 15. — Ogromne policijske in karabinjerske sile, ki so pozno ponoči in v zgodnjih jutranjih urah vdrle v zapor San Vittore, so prisilile zapornike k predaji. Upor, vsaj najhujši protest zapornikov, ki so zahtevali reformo jetnišnic in boljše postopanje z njimi, se je začel včeraj popoldne, ko so v tretjem in petem delu razbili vse, kar se je (Alessandria, Saluzzo, Possano, Asi-nara, Sassari, Alghero, Porto Azzur-ro, Parma, Padova, Benetke, Trst, Videm, San Gemignano, Firenze, Messina, Palermo in Caltanissetta) skupno 757 zapornikov. V turinskih zaporih, in sicer v kliničnem cen-tru 'n v kazenskem odseku, je ostalo še 300 pripornikov. Dr. Di Piazza je rekel, da zapor- nem aetu razom vse, Kar se je . s od 1931. leta, vendar pa so v zad- druge dele. Zaporniki so se zabarikadirali v notranjosti zapora, ka mor policijske sile niso mogle vdreti. Močne skupine jetnikov so s strehe obmetavali policijske sile z opekami in jim tako prepre čevale vdor v notranjost. Ponoči pa so policijski in karabinjerski odredi vdrli v notranjost. Orožje so morali vsi pustiti v primernem prostoru, bali so se namreč, da ne bi to padlo v roke jetnikom, in so bili oboroženi le s solzilnimi granatami, ki so jih metali brez prestanka. Po poldrugi uri borbe z jetniki, so policijske sile vzpostavile okoli 7.15 red. Po še ne točnih podatkih, je jetnišnica San Vittore skoraj neuporabna in bodo popravila stala približno pol milijarde Ur. Zato so sklenili premestiti zapornike v druge italijanske jetnišnice. Zapornike z lisicami na rokah, ki so jih nato vklenili po štiri ali pet skupaj, so naložili na avtobuse ali na tovornjake in jih odpeljal; na železniško postajo, kjer so že sestavili posebne vlake s potniškimi vagoni drugega razreda in tudi manjšim številom jetnikih vagonov, kamor so spravili najbolj razborite pripornike. Vsega skupaj bodo premestili nad 700 pripornikov. Prvi posebni vlak je odpotoval iz Milana kmalu po 16. uri z 200 zaporniki, ki jih je spremljalo 150 oboroženih karabinjerjev. Spotoma bodo izkrcevali pripornike in jih premestili v razne jetnišnice v Volterri, Piombi-nu^ Civitavecchi m še nižje do Sicilije! Vest o zadušitvi upora je sporočil novinarjem namestnik direktorja dr. Santamarina, ki je označil dejanje kot «upor pijanih«, ker so nekateri najprej vdrli v shrambe in se napili. Nekateri priporniki so rešili razne laboratorije in infermerije, precej oddelkov pa je bilo popolnoma u-r.ičenih. V zaporih je bilo do u- njih časih uvedli razne novosti. Tako so uredili šolski, kulturni in rekreativni center, v Turinu imajo tudi športno igrišče, kino in gledališče. Nerodno je, je rekel dr. Di Piazza, da je premalo prostorov. Turin bi potreboval jetnišnico z 2000 mesti, medtem ko jih trenutno lahko sprejme malo več kot 700 zapornikov. GENOVA, 15. — Kakih sto zapornikov je kljub mrazu preživelo noč na notranjih strehah jetnišnice stavbe Marassi. Da bi se segreli, so si pripravili ogenj, tu pa tam pa so tolkli s strešnimi opekami in kričali «reforma, reforma«. Policija je na zahtevo državnega pravdnika sproti premeščala nekatere zapornike. Okoli 10.30 je državni pravdnik imel razgovor z jetniki, vendar se je kmalu oddaljil, medtem ko so zaporniki kričali, da jim niso dali kruha, da so dva dni brez hrane in podobno. Tudi kvestor je skušal pregovoriti jetnike, da bi se predali. Ker je bilo vse razbito, zaporniki niso mogli s strehe .zaradi česar so jim poslali gasilsko lestev. Komaj so zaporniki stopili z lestve, so jih pregledali, jih uklenili In jih odpeljali na kvesturo. V notranjosti zapora je še približno 200 karabinjerjev in agentov javne varnosti. BARI, 15. — Skupina zapornikov je danes popoldne uvedla protestno manifestacijo. Nekaj zapornikov je šlo na streho, drugi pa so v notranjosti zažgali nekaj žimnic. Zvedelo se je, da so protestno akcijo začeli zaporniki prvega odseka, to je tisti, ki so v pričakovanju sodne razprave. Ti so prebili streho in metali opeke na cesto. V zaporih je bilo vsega skupaj 560 priprtih. Okoli zaporne stavbe so ojačili stražo, da bi preprečili moi rebitne pobege. Kljub mrazu in mrzlemu vetru, so nekateri, v glavnem mladi, trmasto vztrajali, sla- bo oblečeni, na strehi zapora. A-genti in karabinjerji, ki so okoli zapora, imajo posebne varnostne naočnike. FIRENCE, 15. — Kakih 50 zapornikov v jetnišnici «Le Murate* v Ul. Ghibellina se po sprehodu niso hoteli vrniti več v celice. Vodstvo zapora je objavilo poročilo, v katerem je rečeno, da je skupina pripornikov izvedla mirno protestno manifestacijo zaradi nujnosti reforme kazenskega zakonika in jetniškega pravilnika. Priporniki so nadalje zahtevali nekatere izboljšave kot več časa na zraku, izboljšanje hrane, več dopisovanja s sorodniki in podobno. Državni pravdnik je nekatere zahteve takoj sprejel, zaradi česar so se priporniki vrnili v celice. Popoldne so pripeljali v florentinske zapore kakih 40 pripornikov iz turinske jetnišnice. Pripornike so pripeljali s tremi poltovornjaki z železniške postaje Santa Maria Novella. VERONA, 15. — Zaporniki v veronskih zaporih so izrazili ravnatelju jetnišnice dr. Alessiju, ki jih je sprejel na razgovor, solidarnost s zaporniki v Turinu in Milanu. Veronski priporniki zahtevajo reformo kazenskega postopnika in jetniškega pravilnika. TREVISO, 15. — Priporniki v tukajšnjem zaporu so danes zjutraj poslali ravnatelju jetnišnice pismo, v katerem ga obveščajo, da ne bodo izvedli nobene manifestacije^ ne stavke, ne morda, ker se ne čutijo solidarne, s priporniki drugih jetnišnic, temveč, ker hočejo na kulturni način zahtevati spremembo zakonov. Priporniki zahtevajo nujno reformo kazenskega zakonika, katero so tolikokrat obljubili. a je niso nikoli izvedli, nujno privolitev v zmanjšanje kazni za eno tretjino itd. VIDEM, 15. akcijo. To se jim je popolnoma posrečilo, še posebno, ker je jetni-ški paznik dal alarm s strelom v zrak. Na kraj so nemudoma prišli karabinjerji in policijski agenti, vendar so Drioorniki vztrajali v njihovi akciji. Državni pravdnik je stopil v stik z demonstranti, a jih ni mogel prepričati, da bi se vrnili v celice. Zaporniki so zahtevali razgovor s kakšnim novinarjem, kar so jim ugodili. Novinarju so predložili pismene zahteve in opozorili, da se ne bodo odpovedali demonstracijam dokler ne bodo vsaj deino ugodili njihovim zahtevam. Trenutno so priporniki zasedli dvorišče zapora, medtem ko so okoli stavbe ojačili stražo. Domnevajo, da se bo upor, mirnega značaja kot so hoteli poudariti zaporniki, nadaljeval vso noč. Okoli 20. ure so se skoraj vsi vrnili v celice. Samo pet pripornikov je še vztrajalo na strehi. Zaradi upora so kakih 30 turinskih pripornikov poslali v druge zapore. REGGIO EMUJA, 15. — Tudi v Reggiu Emiliji se 37 od 64 pripornikov jetnišnice «San Tommaso» ni hotelo iz protesta vrniti v celice. Po razgovoru z ravnateljem jetnišnice, od katerega so zahtevali, da o zadevi obvesti pravosodnega ministra in javno mnenje, so se u-porniki vrnili v celice. druge POZNO PONOČI MED BAJNIM SPREJEMOM V LOS ANGELESU PODELJENE FILMSKE NAGRADE «0SKAR 1», Dve nagradi za najboljši ženski vlogi Katherine Hepburn in Barbara Streisand Angleški film «Oliver» režiserja Carola Reeda osvojil kar pet kipcev- Dve nagradi za Italijo Tudi v videmski jetnišnici v Ul. Spalato so priporniki organizirali, kot je bilo v preteklih dneh v Milanu, Turinu in Genovi protestno manifestacijo. Po 14. uri se kakih 70 od 147 pripor nikov ni hotelo vrniti v celice in so na ves glas zahtevali reformo zakonika in jetniškega pravilnika, boljše ravnanje s priporniki in podobno. Nekateri so šli celo na strelih iz plastike in s kričanjem opozarjali mimoidoče na njihovo * Genova. Zaporniki z zahtevami na strehi jetnišnice «Marassi» pora približno 1300 zapornikov: 1250 moških in kakih 60 žensk. V notranjosti San Vittore so po premestitvi zapornikov (nekaj jih Je še ostalo v nepoškodovanih odsekih) začeti *s čiščenjem in odvažanjem ruševin. Uradni krogi pravijo, da med zaporniki ni bilo ranjenih. Marsikdo ima sicer razne odrgnine, vendar nihče ni bil potreben bolniške nege Več ranjenih in še več potolčenih je iiitiiiiitiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Včeraj so vozilo prikazali Saragatu 875 in 930.000 lir cena fiata 128 TURIN, 15. - Direkcija Fiata je javila, da bo novo vozilo «Fiat 128» stalo z dvojnimi vrati 875.000, s štirimi pa 930.000 lir. Predsednik Fiata dr. Gianni Agnelli Je v policiiskih in karabinjerskih vr- danes razkazal oredsedniku reou-stah. Vsega skupaj ie bilo 19 ra- razKazf1 Predsedniku repu H J • bilke Saragatu štiri vozila «Fiat 128», Novo vozilo so predsedniku njenih. Najhuje ie bil karabinjerski po'kavnik Alessi. ki ima zlom ključnice, medtem ko si je vice-kvestor dr. Moro zlomil zaoestje. V bo'n'šntco so morali tudi komisar javne varnosti Metera n veliš, komisar Rosatj in poročnik odde'kov f-vne varnosti Ix>canto-re Večji del karabinjerjev in po-licltskih agentov je moralo v bolnišnico zaradi znakov zastrupljeni s niinom iz solzilnih bomb in oddrgnin. GENOVA, 15. — Dolga vrsta tovornjakov in avtobusov s policijskimi registrskimi tablicami je danes odpeljala uporne zapornike iz turinskih zaporov «Nuove» v genovsko pristanišče, kjer so jih vkrcali na ladjo »Corsica Express». Zapornike, vsega skupaj 235, so spravili v ogromno garažo trajekta, ki v poletnih mesecih vozi do Korzike, in jih odpeljali na Sardinijo, kjer jih bodo namestili po zaporih v Asina-ri, Algheru in Sassariju Vse zapornike so spravili ob stene garaže, 160 karabinjerjev pa je pazilo, da ne bi prišlo do kakega upora. Pred odhodom avtomobilske kolone so pred jetnišnico zaprli vse ulice za promet, kasneje pa se je zbrala množica svojcev, ki je hotela vedeti, kam so odpeljali njihove priprte sorodnike. Direktor zapora dr. Giovanbattista Dl Ptazza je novinarjem ki jih je sprejel v svoji pisarni izjavil, da so včeraj in danes premestili v druge jetnišnice republike prikazali v vrtovih Kvi-rinala. V .PRIMERU MARKOVIČ* Nov obtežilni element proti Marcantoniju PARIZ, 15. — Preiskovalci, ki se bavijo z zadevo umora bivšega tajnika filmskega igralca Alaina Delona Jugoslovana Stevana Markoviča so odkrili nov element, ki do verjetno igral glavno vlogo v nadaljevanju raziskave. Po petih mesecih preiskave so odkrili, da je Francois Marcantoni, ki je v zaporu pod obtožbo sodelovanja pri umoru Beograjčana, junija lani kupil žimnico znamke «Treca». Odkritje je zelo važno, ker so truplo ubitega Jugoslovana našli zavitega v plastični ovoj in vrečo iz konoplje, v katero je bila zavita žimnica «Treca». SIRACUSA, 15. Tukajšnje sodišče je obsodilo 20-letnega Gluseppa Alija, znanega kot «Dlabolik» zaradi tatvine, pobega lz zapora in večkratne zlorabe naslovov na 2 leti, 3 mesece in 20 dni zapora. Sodišče je tudi odredilo zaradi njegove nevarnosti družbi, da se po prestani kazni pošlje v zdravstveni zavod. Silovit tajfun v Pakistanu Nad 500 mrtvih in 5000 ranjenih? DACCA, 15. — Pakistanski radio je javil, da je silovit tajfun pustošil na področju vzhodnopakistan-skega glavnega mesta. Tajfun z vetrovi nad 150 km na uro je odkril številne hiše, dobesedno zbrisal s površja lesene hiše in bajte iz blata in slame, je izrul na stotine dreves in pretrgal vse zveze. Uradno javljajo, da je bilo najmanj 150 mrtvih in nad 1000 ranjenih. Po podatkih .Morning Nevvsa« je bilo približno 200 mrtvih in 5000 ranjenih. Medtem ko je namestnik komisarja v Dacci javil, da je več kot 250 mrtvih, so člani reševalnih odprav mnenja, da so številne osebe še vedno pod ruševinami In da bo smrtnih žrtev verjetno približno 500. V bolnišnicah, kjer delajo brez oddiha, so do sedaj nudili pomoč 3000 ranjencem. 1000 so jih pridržali v zdravniški negi. STOCKHOLM, 15. — Sovjetsko nadzvočno potniško letalo «TU 144» bo verjetno že čez poldrugo leto začelo z rednimi poleti. To je izjavil general Boris Bugajev, ki je namestnik ministra za letalstvo v SZ. Bugajev ni hotel povedati koliko bo stalo letalo, pač pa je pripomnil, da je cenejše kot francosko-angleški «Concorde». BOLOGNA, 15. - Policiji se je posrečilo odkriti tolpo petih sicilijanskih sorodnikov (trije bratje in dve sestri), ki so vlamljali v nemške zlatarne, švicarske prodajalne tobaka in v razne italijanske trgovine. Preiskovalni organi so zaplenili skoraj ves plen, v glavnem dragulje v približni vrednosti 30 milijonov lir. LOS ANGELES, 15. — Prvič po letu 1932 so podelili nagrado Oskar za najboljšo žensko vlogo v filmu istočasno dvema igralkama. To nagrado sta si letos osvojili protagonistka glasbene komedije «Funny Girl» Barbara Streisand in protagonistka filma «Zimski lev* (The Lion in the winter) Katherine Hepburn. Za Hepburnovo je bil to tretji Oskar v njenem življenju. Prvič ga je osvojila leta 1933, lani pa je tudi pripadla ta nagrada Hepburnovi z vlogo v filmu «Ugani kdo pride k večerji?*, kjer sta nastopala tudi Sidney Poitier in sedaj že pokojni Spencer Traey. Sklep razsodišča, da podeli dvema igralkama Oskarja, je bil brez dvoma pameten: že v prejšnjih dneh je bilo jasno, da sta Hepburnova in Streisandova največji favoritinji za nagrado. Če bi eno ali drugo izključili iz te izbire, bi eni ali drugi napravili krivico. Zanimivo je, da je Barbara Str^and, Tki je bolj znana kot pevka, dobila nagrado za vlogo v glasbenem filmu, kjer v moški vlogi nastopa Omar Sharif. Večje presenečenje pa je predstavila dodelitev nagrade za najboljšo moško vlogo, ki je pripadla Cliffu Robertsonu za film «Char-ly», v katerem igra vlogo gluhonemega. Robertson je do sedaj bil sicer vedno dober karakterni igralec, vendar so mu dajali manj važne vloge. Tokrat pa je v filmu «Charly» pokazal vse svoje interpretativne sposobnosti v težki vlogi gluhonemega, kateremu so kirurgi vrnili vse možganske sposobnosti, ki pa mu služijo le toliko, da se zaveda, da bo ponovno padel v položaj, v katerem je bil pred kirurškim posegom. Največ nagrad, pa čeprav pro-tagonistek niso nikjer omenili, je dobil britanski film «01iver», ki je dobil Oskarja za najboljše delo leta. Poleg tega so temu filmu dodelili še pet Oskarjevih kipcev, in sicer: za najboljšo režijo, s čimer so še enkrat priznali sposobnost Carola Reeda, ki je že dvakrat dobil Oskarja, in sicer leta 1949 za «The Fallen Idol* in leta 1950 za film «Tretji mož». Poleg tega so ta film nagradili zaradi umetniškega vodstva, koreografije, glasbene spremljave in zvočnega traku. Nagrado, in to je treba še posebej poudariti v zgodovini Oskarjev, so podelili tudi filmu sovjetske proizvodnje: gre za film «Vojna ih mir» režiserja Bonderčuka, kateremu so dali nagrado za najboljši tuji film. Omeniti je treba, da so podelili tudi Oskarja dvema Italijanoma, in sicer Danilu Donatiju za najboljše kostume v Zeffireliijevern filmu «Romeo in Julija* in Pa-squalinu De Santisu za najboljšo fotografijo v istem Zeffireliijevern delu. Nagrajevanje je bilo med bai-nim sprejemom v Musič Centru v Los Angelesu, katerega se je udeležilo na stotine zvezd filmskega sveta. Absolutna protagonistka večera je bila brez dvoma Katherine Hepburn, ki je ne samo osvojila že tretjega in drugega zaporednega Oskarja za najboljšo žensko vlogo, temveč je dosegla še nov rekord: še nobena namreč ni dobila toliko manjših nagrad in posebnih pohval kot Hepburnova, ki je bila enajstkrat nagrajena. Desetkrat pa so bile nagrajene do sedaj zelo znane filmske igralke kot Bette Davis, ki je dobila dvakrat največjo nagrado za najboljšo žensko vlogo, Elizabeth Taylor, Vivian Leigh in Audrey Hepburn. Večera so se udeležili najbolj znani igralci in prvič po osmih letih so nagrajevanje izvedli v Los Angelesu namesto v Santa Monici. Kot je v tradiciji, je tudi letos nastal incident, katerega pa so hitro rešili. Izzvala ga je žena Paula Newmana, igralka Joanne Woodward. Woodwardova, katere interpretacijo vloge v filmu «Ra-chel, Racheb so pohvalili, je zagrozila, da bo svečanost bojkotirala, če ne bodo tudi njenega moža imenovali med kandidate za reč režiral film, v katerem je na- I boljšo fotografijo v filmu «Romeo Stonfllfl 7Pna WnnHu)arHm7Q co in ’ in Tulii a stopala žena. Woodwardova se je kasneje premislila in je prisostvovala podelitvi nagrad. Čeprav so Paula Newmana imeli večkrat na seznamu najboljših igralcev za podelitev Oskarja, ga za njegove vloge niso še nikoli nagradili. «NAGRADE OSKAR 1968» je filmska akademija, ki ji predseduje igralec Gregory Pečk, podelila kakor sledi: Jack Albertson — za najboljšo stransko moško vlogo v filmu «The Subject Was Roses*. John Box in Terence Marsh — za najboljšo scenografijo v filmu «01iver». «.Youny Americans* — za najboljši dolgometražni dokumentar, ki sta ga pripravila Robert Cohn in Alex Grasshoff. . ... «Why Man Creates» — za naj-opljši kratkometražni dokumentar, ki ga je pripravil Saul Bass' Danilo D gnoji — najboljše kostume v filmu «Romeo in Julija*, oShepperton Studio Sound Department* — za najboljši zvočni trak v filmu «01iver*. Pasqualino De Santis — za naj- in Julija*. Ruth Gordon — za najboljšo stransko žensko vlogo v filmu «Ro-semary’s Baby». oro Vsak< »ili , tobrc ?etja *a n, *eved laljn Domu t(>v n kgor Od in gledanja ne le na oblačenje. , več tudi na drugo okoli sebe-’ ^ Vsekakor, če bo revija dot# Obeh gotovo našla hvaležnih bralce1 P Soi VATIKAN, 15. — Državni t ^Gov varji Italije, Francije, Portu# pičal in Španije so se odpovedali P eG) i legiju, da slovesno položijo I* Nv nalsko čepico na glavo novifl1 J®Sti dinalom in še posebno apostol' teti* nuncijem, ki jih je papež pov# * leti Do odpovedi je prišlo na V* ^gi vatikanskih oblasti. V jugoslovansko francoski koprodukciji Izšla j« prva številka revije «EHc-0na» I o nepričakovanem snežnem ,1,fl Skoraj reden promet na cesti Zagreb-R«M REKA, 15, — Delovni s cestnega podjetja na Reki je močjo pripadnikov JLA, civil®* ščite in organov javne varnost teklo noč uspelo vzpostaviti P'° na cesti Zagreb-Reka skozi G° Kotar in na cesti Senj-Oločac ko Vratnika. Promet še ved'"’ 'kvar >■ Er? popolnoma normalen, ker so ^ V Ljubljani je izšla prva številka revije Elle, ki jo je začela izdajati založba Mladinska knjiga v koprodukciji s francoskim uredništvom. Revija je že tudi takoj pošla. Je bila le radovednost ali potreba po nekem novem, da je tako hitro izginila iz kioskov7 V 20 tisoč izvodih so natisnili prvo številko v slovenščini, so povedali na tiskovni konferenci v Mladinski knjigi. Revija bo izhajala v slovenskem, srbohrvaškem in hr-vaškosrbskem jeziku, pripravljajo pa tudi makedonsko izoajo. stt številni avtomobili, ki s°, lastniki pustili ob neurju ^ Samo na 40 km dolgem od#1) sta- med Kamenjakom in Skl* ,.e v snežnem metežu obtičalo 300 potniških avtomobilov z c. tisoč ljudmi, ki so se vračali j na Reko bodisi v Zagreb, pustili svoja vozila v snegu, P0', zavetišče v bližnjih hišah. so vrnili na Reko s terensk'1® [. žili službe javne varnosti Delovne skupine so še vedno j slene s čiščenjem ceste proti ku, kjer so še številni izlet'1” Reke. Nov nepričakovan sn4 presenetil cestno podjetje na “ J5 v Prepričanju,'da je zW pokončana, razpustili delovne jj _5e za čiščenje snega. To je i>U vzrok, da se je čiščenje cesf greb-Reka pričelo z zakasf’ Siti H Goriš ‘fe ?» ii , K 58 V Preteklo noč je novi sneg Uredništvo Elle za Jugoslavijo je ILTtih^denf UX.lj”.1 umi m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milili n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiim m,nuni,,,,, St Predvčerajšnjim je bila v mali dvorani Kultumeir» ... reditvi «Veseli tobogan*, ki bo v Kulturnem domu Na sHk^trU,!"*! T ',,trišnii nasto" ,,a jfV »voje točke J< mladi Tr«benei med izvajal «VEČER SLOVENSKE ZBOROVSKE PESMI* V KULTURNEM DOMU 'J Navdušenje in zadovoljiva raven značilnosti našega zborovskega petja irmk zbor je zapel od 3 do 4 pesmi proste izbire - Najmanjši zbor je štel \10 pevcev, na j več ji odrasli pa 41 pevcev - Med 19 zbori samo 5 mešanih nesti! lil i: i ii > lišli lil Po obeh večerih so se pevci zadržali na veseli zakuski v mali dvorani Kulturnega doma Sobotni in nedeljski nastop pev-zborov na «yečeru slovenske korovske pesmi*, ki ga prireja leto Slovenska prosvetna *Veza, je pokazal (kot smo orne-v splošnem poročilu že vče-da so se zbori na to revijo J* JJto pripravili. Kvalitetna raven ku-8 «tja je bila zadovoljiva, čeprav re> * treba upoštevati, da vsi zbori 5'p 2 Plujejo v enakih pogojih in z JS® ^kimi razpoložljivimi glasovi. " .j11® sestava večine zborov je podala, da so v obdobju pomlajenja, kar je bistvenega pomena nadaljnjo kvalitetno rast, pa J|eda v prvi vrsti za sam na-JjjUnji obstoj zborov. Gotovo je "idajevanje naših pevskih zborov ■ ... nujnost, kateri bodo morali v Ročnosti vsi posvetiti še večjo črnost in skrb. , Od 19 zborov, ki so nastopili na ! Jjj®h večerih, jih je bilo kar 15 s 'baškega področja in samo štirje Č goriškega. To število je sicer P' Novoljivo, vendar upravičeno i3 fičakujemo, da jih bo prihodnje i' n še nekaj več. Tako je letos, k* kav gotovo iz tehtnih razlogov, 11 l°stal mladi zbor p.d. «Igo Gru-I V iz Nabrežine, katerega bomo 'I f letu gotovo slišali kakor se po ngi strani obeta da bomo po dol-letih zopet lahko prisluhnili ftju openskega zbora, ki se prav 4 !, dneh postavlja na noge. Iz asiške bi smeli pričakovati, da ? bo prej ali sle; ponovno oglasil 7°r p.d. «Briški grič* iz Štever-pa morda še kakšen. Priza-banja prirediteljev bi vsekakor 8®Wa težiti tudi K pritegnitvi ^kšnega zborčka iz Beneške Slonje, da bi tako lahko povsem s vi ceno govorili o reviji slo-» „bskih zborov iz vsega zamejca ..... iv« od Brega pa tja do Matasa, potem ko lahko z res veli-i11)1 zadovoljstvom ugotavljamo, s ^'kšno vztrajnostjo, zavzetostjo y ljubeznijo pa tudi lepoto odme- obronkih slovenskega narod-prostora, v Ronkah Mislim. JS smo lahko tega zborčka še po-,3) veseli in da mu moramo iz-še posebno priznanje. i?rav tako bi bilo želeti, da bi r'videli med zbori več mešali zborov, saj sedanje razmerje, k bloških in le 5 mešanih, nika-^ ne odraža obstoječih možnosti. |3 splošnim pripombam še ne I)? glede izbire pesmi Opaziti je 5^ ’ da so nekateri /.bori začeli (Juti po težjih in zahtevnejših Egonih skladbah, ki jim večkrat kos. Kot je ta težnja sama Sebi pozitivna ker odraža viš-(tHremijenja, tako je treba verigi1® paziti, da izbrane pesmi odrejajo izvajalskim sposobno- k ** IVleomounili '/hornv naša pesem na skrajnih zapad- jjV* posameznih zborov. Navse {^nje je preprosta a lepo in do-"Jno zapeta narouna pesem še n« lepša, kot pa slabo izvaja zahtevna skladba, za katero j w -'•aiujvua mviciuua, ca natcju K^ovrhu potreben še mnogo večji zadoščenje pa ni v soraz-C!J.U z njim Nekateri zbori so Jfcv®Jali tudi pesmi drugih naro-t ’ kar ni bilo povsem v skladu ■KSlovom in nameni te revij^, nosl naslov zVečei slovenske »pevske pesmic. Sicer je res, Ijjj so prav te pesmi izzvale ve-navdušenje, a se je vendarle tlj a držali zastavljenih okvirov, k Pa je treba i rogram.sk. okvir ■L^vij razširiti in omogočiti, da ih..1'1 prosto izbirajo pač tiste pe-ittki jim najbolj ležijo in ki jih !(,. J® najbolje naštudirane. In še . t v Prejšnjih letih so za zaklju-#ve kakih revij nastopil’ z eno ali t nia pesmima združeni moški , 2dnueru mešani zbori Osebno nitn, da bi lahko ta običaj ob- zborov «Kr,iški slav-i*k”, «Srečko Kosovel«, «Bde-h- Zvezda«, «Val*nlin Vodni in «Slovan» niso z letoš-,***• »Večera slovenske zbo-, v«ke pesmi», ker se Je n»- noviii ■ že zaradi manifestativnega pomena, ki ga ima združeno nastopanje tako pri pevcih kot pri občinstvu. Spored sta oba večera začela mladinska zbora Glasbene matice iz Trsta in z Opčin ter «Kraški slavček» iz Devina-Nabrežine. Prvi je pod vodstvom Nade Žerjalove zapel Adamičevo »Tam gori za našo vasjo*, narodno v Mirkovi priredbi «Kako mi delajo*, Bošt-jančičevo «Ježek ima polje» in Vrabčevo «Naša vas», drugi pod vodstvom Sergija Radoviča pa A-damičevo «Na ledu*, Miheličevo «Polje, kdo bo tebe ljubil*, ljudsko »V bhem gozdu* in Hladnikovo «Na zeleni gori*. Zbor iz Trsta in z Opčin je nastopil sko raj polnoštevilen, zboru v Kraški slavček* pa je zaradi bolezni manjkalo nekaj manj kot polovica pevcev, saj jih normalno šteje kar okrog 60 Zboroma se pozna različna šola: tržaški in openski poje bolj zadržano, nabrežinsko-devinski pa bolj odprto, pogum- neje in z jasnejšo izgovarjavo, vendar je pri obeh enako očitna prizadevnost, kar je vsekakor njuna glavna odlika. Moški zbor »Jezero* iz Doberdoba je pod vodstvom Silvana Križmančiča zapel narodno »Moja dekle*, Bučarjevo «Da te ni* in pa narodno v Schvvabovi priredbi «Oj dekle, kaj si tak žalostna*. Zbor ima dokaj dobre in ubrane glasove, ki težijo k umirjenemu izvajanju na škodo večje dinamičnosti. Morda je ta vtis dajal tudi sam izbor izvajanih pesmi. Otoški zbor «Slovenec» iz Boršta je pod vodstvom Sveta Grgiča zapel Volaričevo «Slovenca dom*, Bučarjevo «Da te ni», Vodopivčevo »Na poljani* in Pregljevo «štajerski fantič*. Zbor je v fazi pomlajevanja, kar se trenutno odraža na delni neizenačenosti glasov, je pa dokaj številen in ima vse pogoje za nadaljnji razvoj S čistim in skrbno oblikovanim petjem je presenetil moški zbor «Kras» iz Dola-Poljan, ki ga že vrsto let vodi Mladinski zbor GM «Kraški slavček« iz Devina-Nabrežine Motki zbor »Brečko KoSi.vs V-, iz Ronk Meiani zbor «Rdeča zvezda« iz Saleža K..u J* Orom se zaradi te neljube "Nezgode« opravičujemo. "H* fotografu pri razvijanju •til del filma. Prizadetim .U- Moški zbor »Valentin Vodnik« iz Doline Pavlina Komelova. Čeprav maloštevilen (samo 11 pevcev) je vendarle zapel zvočno polno in prijetno ubrano Najlepše mu je u-spela Jerebova <0 kresu*. Kot prvi mešani zbor na sobotnem večeru se je predstavil »Primorec* iz Trebč, ki ga vodi Oskar Kju-der. 40 pevcev za razmeroma majhno vas ni kar tak:_________ Moški zbor «Srečko Kumar« iz Repna Moški zbor »Lipa« iz Bazovice Moški zbor «Fantje izpod Grmade« Mešani zbor «France Prešeren« iz Boljunca Moški zbor »Vasilj Milk« s Proseka-Kontoveia ZAHODNI NEMCI IN VPRAŠANJE FEDERALIZMA Domala prav vse poti vodijo v integracijo Industrija v Zvezni republiki Nemčiji v prvih vstah glede zaščite državnih interesov Koncerni se sporazumevajo in združujejo Poglavitna značilnost sodobnega nemškega federalizma je v tem, da krajevne, pokrajinske interese ne postavlja nad življenjske interese države in nacije. Naj federalisti še tako krčevito branijo svoje krajevne pravice in pristojnosti na področju kulture, prosvete, socialnih in komunalnih služb, se navzlic temu strinjajo z osrednjo oblastjo, ko se postavljajo vprašanja ključnega gospodarstva dežele. Vtem ko so šolski programi neizenačeni, univerze neusklajene, policija razcepljena, sodišča nepovezana, pokrajine pa nesrečne zaradi slehernega groša, vplačanega v zvezno blagajno, se pa vsi, ko gre za industrijo, bankirstvo, promet, oslanjajo na neke skupne potrebe in interese ter sodelujejo v procesu notranje gospodarske industrijske proizvodnje. Na notranjem tržišču pokrajinske meje sploh ne obstajajo niti jih je na kateri si bodi način občutiti. Tovarne in industrijski koncerni se medsebojno povezujejo, združujejo ali spajajo, ne glede na to, ali je ta na severu, v protestantskem in s pruskimi sledovi prežetem Braunschweigu, drugi na jugu, v katoliški in anti-pruski Bavarski. Poslovni magnati in strokovnjaki ZR Nemčije menijo, da je alternativa »federalizem ali centralizem* že zastarela in jo je današnji razvoj is prerastel. Oni se raje opirajo na recept centralne koordinacije. Pod tem se razume u-sklajevanje potreb krajevnih enot, pokrajin in občin, s primarnimi interesi celotne družbe in države., A modema industrijsko razvita dr-1 žava lahko, na osnovi take izkuš-, nje, obstane in napreduje ter zdr-! ži konkurenco na svetovnem tržišču edinole, če svoje proizvodne sile, industrijo in denarna sredstva, znanstveno-razjskovalno delavnost ter usposabljanje visokokvalificiranih kadrov združi pod eno samo streho. V porurski oblasti se velika premogovna podjetja že zdržujejo v enotno podjetje »Ruhrkohle*, da bi se tako mogla upirati francoski in ameriški konkurenci V industrijskih panogah bodočnosti — avtomobilski, elektronski in električni ter kemični — je koncentracija sil še pospešena. V vsej Zahodni Nemčiji so po sporazumu in integraciji, ki so jo zainteresirani partnerji nedavno dosegli, samo še štiri podjetja, ki proizvajajo kamione. Pred tem pa je kakih deset tovarnarjev eden drugemu zapiralo pot. Razne oblike sodelovanja ter integracije razvijajo tudi veliki avtomobilski koncerni potniških avtomobilov. Trije manjši proizvajalci, ki izdelujejo avtomobile «Borgward*. »Glasss in pa podjetje «Auto-Union» so se morali odpovedati samostojnosti ter so se priključili večjim partnerjem. Da bi preprečili prodor tujih vozil na domače tržišče (zdaj je že vsaki peti avtomobil tuje proizvodnje) so zahodnonemški avtomobilski tovarnarji pristopili k novi koncentraciji. »Auto-Union* se združuje z «NSU», kot tudi še naprej krožijo glasovi o povezovanju »Volksvvagna* z nekaterimi drugimi manjšimi domačimi tovarnami. Zaradi velikih skupnih interesov nacionalne avtomobilske industrije je bil žrtvovan tudi komaj izdelani tip vozila »NSU K 70», za izpopolnitev katerega so bile vložene desetine milijonov mark. »Daimler-Benz* (Mercedes) si je sporazumno porazdelil posle s »Volkswagnom,» pri čemer je nilo določeno, kdo bo izdeloval velike in kdo majhne ter srednje potniške vozove, tako da bi na tržišču ne bila eden drugemu v napoto, zlasti pa ne na tujih tržiščih. Celo po vsem svetu znana kon- cerna «Siemens» in «AEG» se več ne zapirata med štiri zidove lastnega razvitega tržišča in čeprav imata zagotovljen plasma izven meja. sta se ta dva ogromna koncerna nedavno kljub vsemu združila ter osnovala skupno proizvodnjo turbin, elektrocentral in transformatorjev. Kemični koncern «Badische anilin*, pa si je osvojil podjetje «Wintershall». Pospešena koncentracija prek vseh pokrajinski meja se nadaljuje tudi v jeklarski industriji, kjer sta se dva vodilna koncerna «Thiessen» in »Mannesman* dogovorila o porazdelitvi proizvodnje, ker navzlic moči, ki jo predstavljata (prvi šteje 85.000 delavcev ter ima 6,5 milijarde mark prometa, druga pa 80.000 delavcev in nad štiri milijarde mark prometa letno), ne moreta sama vzdržati pogojev ostre svetovne konkurence. Med najbolj uspele oblike integracije ter sode ovanja pokrajin sodi izgradnja jedrskih reaktorjev in drugih naprav ter inštitutov za uporabo jedrske energije. V tem pogledu niti koncerni niti federativne pokrajine ne vlečejo vsak na svojo stran, marveč upoštevajo nacionalne interese in nastopajo v odnosu do zunanjega sveta kot celota. Ne glede na pokrajinsko razcepljenost, se železnico in pošta v ZR Nemčiji oslanjajo na enotno osnovo in kot osrednje, zvezne organizacije poslujejo v vsej deželi. Premagana je razcepljenost na o-snovi lokalnih interesov Zelezn’ce se trudi’0 pospešiti racionalizacijo ter se otresajo ostankov federalizma tako, da bo do leta 1972 zmanjšano število direkcij od 16 na 10. Kljub odporu lokalnih skupin, bo nad trethna dosedsnih direkcij integriranih, da bi pos ovanje bilo učinkovitejše in sodobnejše. Pošta, telegraf in telefon so visoko stopnjo organizaciji (ki sodi med najekspeditivnejr.e na našem kontinentu) dosegli samo tako, da so žrtvovali pokrajinske interese, s čimer je bilo omogočeno vodenje iz enega centra in po predpisih, veljavnih za vse pokrajine. Izredno visoka stopnja združenega poslovanja prihaja do izraza tudi pri bankah ZR Nemčije. Tako one privatne kot Zvezna banka vodijo v prvi vrsti račun o interesih države ter nacionalni stabilnosti, šele zatem o lokalnih potrebah ali o posameznih panogah. Pred nedavnim je poziv iz Bonna vpliva! na privatne banke tako, da ne krše več »obrestne discipline*, kar je zelo pomembno za stabilnost domače valute. Vsa vplivna poslovna združenja — industrije, trgovine, bank, delodajalcev, sindikatov, potrošnikov itd. — delujejo izključni; kot splošno državne družbene inštitucije, katerih interesi se razprostirajo po vsej državi. Dolgoletni predsednik Nemške trgovinsko-industrijske zbornice, dr. Ernest Schneider, je pred nedavnim, ko je preda) svojo dolžnost nasledniku Ottu von Amenrongu, odkrito opozoril, da se morajo še obstoječa neskladja med pokrajinami in Zvezo odločno prebroditi, da se klasični federalizem, osnovan na tradicijah in pojmovanjih predpreteklega in preteklega veka, mora kar najhitreje, odpraviti oziroma ga je treba spremeniti v »moderni regionalni pluralizem*, nakar bi se s pomočjo metode centralne koordinacije kar najbolj u-činkovito razvijali interesi vse dežele. »Brez takih reform in notranjega integriranja,* je pripomnil neki bonski politik, «bi nas doletelo, da bi se v lotu 2000 zapeljali v poštnih kočijah*. B. DIKIC HOROSKOP TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pac-chiorijev ansambel: 17.20 Za mlade poslušalce, 17 55 Ščepec poezi je; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18 50 Slavni pevci; 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Melodije; 20 00 Šport; 20.35 Simf. koncert: 22 10 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče: 12.25 Tretja stran; 13.15 Popevke; 13.40 Rossini: »Seviljski brivec* KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jut-anja glasba; 8.00 Prenos RL; ■ 10.15 Orkester Phil Bodnen; 1045 Popevke; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Melodije; 11.45 Pevci lahke glasbe; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Današnje teme; 14 00 Operna glasba; 15.30 Primorski pevski zbori; 16 40 Pevci; 17.00 Operna glasba; 17.45 Ritmi; 18 00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Fenati; 22.10 Jazz; 22.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9 06 Zvočni trak; 10.35 Ura glasbe, 11.08 Plošča za poletje, 11.30 Sopranistka Mafalda Favero; 13.15 Plošča za poletje; 14.45 Neve pesmi; 16.00 Spored za najmlajše: 16.30 Folklora v salonu; P 05 Program za mladino; 19.30 Radiiska priredba; SREDA, 16. APRILA 1969 20.15 Guaita- «11 grosso Emestone*; 22.00 Simf. koncert II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Čudovita leta; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Z mikrofonom naokrog; 14.00 Juke box; 15.15 Komorna glasba; 16.35 V diskoteki; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Večni motivi; 20.00 Spomladanski nokturno; 21.10 Operni svet: 22.10 Z mikrofonom naokrog lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Boccherinijevi kvinteti, 11.15 Polifonija; 12.20 Bach, Mozart in Mendelssohn, 13.40 Violončelist Matislav Rostropovič; 14.30 Puccini, Madama Butterfly; 15.30 Karl Maria von Weber 16.30 Ital. sodobna glasba; 17.20 Nemščina; 18.30 Lahka glasba: 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Psihologija in psihoanaliza; 21.00 Rossinijeve proslave. FILODIFUZIJA 8.00 Začetni koncert, 9.45 Scar-lattijeve kantate 10.20 Ital. sodobna glasba' 11.55 Operna glasba; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.30 Simf. koncert SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10 00, 13 00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja: 7.45 Inf oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8 55 Pisan svet pravljic- 9.10 Vrhnika in Idrija; 9.30 Ansambli zabavne glasbe; 9.45 Zbor KUD Šentanel nad Prevaljami, 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz opusa Zvonimira Cigliča; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert: 14.35 Naš: poslušalci čestitajo; 15.20 Clasbeni intermezzo; 15.40 H. Fallada: Hopsa hopsa, kje si?; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.15 S. Prokofjev: »Pepelka*; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »Ti in opera*; 22.15 Koncert jazza v Celju: 23.05 Oskar Davičo: Pesmi; 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov. ITAL. TELEVIZIJA 10.30, 15.00 šoja; 12.30 Francoščina; 13.00 V antikvariatu; 13.30 Dnevnik; 17 00 Giocagio: 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 19.45 Dokumentarec; 19.15 Moda in stili našega stoletja; 19.45 šport in kronike 20.30 Dnevnik; 21.00 Bianchi-Fattori: »Izgubljeni mir*; 22.00 športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 «Uomini sul fondo*. film; 22.45 Aktualnosti JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.35 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.45 Oddaja za otroke; 18.30 En franfais: 18 45 Velika pusto lovščina — film; 19.15 Zvezdni trenutki; 2030 3-3-1: 20.35 Niti našega življenja — mladinsko tek movanje. OVEN (od 21.3 do 20.4.) Ne za dovoljite se z besedami od sodelav cev zahtevajte dejan ta. Zanimiv se stanek z novim sosedom. BIK (od 21 4 do 20.5.) Praznini dneva izpolnite s nako konkretni akcijo. Deležni boste izrazov hvalež nosti od strani nekega prijatelja. DVOJČKA (od 21.5 uo 21.6.) Po stopno uredite ves svoj način dela Preveč ste popustljivi do ljubljeni osebe. RAK tod '22 6 do 22.7.) Pomisliti tudi na to, da niste neizčrpni. Za tišje na čustvenem področju. LEV (od 23 7 do 22,8.) Po dogo voru se boste srečali z nekim sta rim poslovnim tovarišem Danes vas bo nekdo užalil DEVICA (oc, 24 H -o 22.9.) Poglo bite se v proučevanje nekega psihološkega vprašanja ki je za vas veli ke važnosti Razvedrite se TEHTNICA md 23.9. do 22.10.) 2 vašim značajem tudi danes ne bosti mogli mirovati Postavite se po ro bu neki skušnjavi ŠKORPIJON (od 23.10 do 21.11.) 9°'molite, da b vaši nasprotniki prisil do podatkov o ^asern zaseb-nem življenju Sožitje , družini. STRELEC (od 22.11 do 20.12.) Danes skušajte uresničiti samo nekatere svoje zamisli. Pobotali se boste z drago osebo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neko vaše človekoljubno dejanje bo imelo velik odmev Nikar se čustveno preveč ne obvezujte VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Navežite stike z nekaterimi ljudmi, ki delajo na istem področju. Samega sebe varate, če mislite da vas vsi občudujejo. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Danes boste dobro opravili svoj posel. Poravnali boste staro moralno obveznost. JSlMOF Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13. najnižja 5.5, ob 19. uri 10.9 stop., zračni tlak 1015 stanov'teh, veter S km severni, vlaga 53 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, lf. aprila BOŽA Sonce vzide ob 5.18 in zatone 18.52 — Dolžina dneva 13.34 " na vzide ob 4.59 in zatone ob Jutri, ČETRTEK. 17. aprila RUDOLF (Nadi tl je v ZA UREDITEV VPRAŠANJA DELAVCEV PODJETJA ARZENAL-SV. MARKO Danes obnovitev pogajanj med sindikati in ravnateljem Fineantieri dr. Bazzuro (Za ta ponovni sestanek je posredoval župan Spaccini, ki se je včeraj sestal s sindikalnimi predstavniki Pogajanja za ureditev vprašanja mernih umorov osebja podjetja Arzenal - Sv. Mar ko, se bodo danes obnovila med sindikalnimi predstavniki in ravnateljem Fineantieri dr. Bazzurom. Nadaljevanje teh pogajanj je sad posredovanja tržaškega župana Spaccinija. Po pogajanjih med prizadetima strankama, ki so sledila sporočilu o dveh naročilih ladjedelnici Sv. Marka, je župan menil, da razgovori s Fineantieri še nis/> zaključeni. Včeraj je župan sprejel v svojem uradu sindikalne voditelje Burla in Petronia za FIOM - CGLL, Fabriccija in Antoniuttija za Delavsko zbornico in Crucciattija za FIM - CISL. Sindikalni predstavniki so obrazložili županu svoje zahteve in zlasti še vprašanje napovedane postopne premestitve vseh delavcev Sv. Marka v novo podjetje Arzenal - Sv. Marko. V večernih urah so se sindikalisti o tem vprašanju pogovarjali tudi z deželnim odbornikom Stopperjem. Potem ko je župan ugotovil, da so sindikalni predstavniki pripravljeni nadaljevati razgovore s Fin-cantieri, je župan posredoval pri vodstvu ustanove, ki je poslalo v Trst ravnatelja Bazzura. FIM - CISL je izdala poročilo, v katerem izraža svoje zadovoljstvo zaradi sestanka med sindikalnimi predstavniki in županom, k! je bil včeraj na županstvu. Poleg tega sporoča, da je zaprosila svoje osrednje vodstvo v Rimu. naj posreduje pri ravnateljstvu Fineantieri za ureditev vprašanja osebja ladjedelnice Sv. Marka. Ravnatelj Fineantieri Bazzuro je imel pred nekaj dnevi že sestanek s tržaškimi sindikalnimi predstavniki v Trstu in je potrdil gradnjo 40-tisoč tonskega plavajočega doka v ladjedelnici Sv. Marka. O-benem pa je omenil možnost, da bi v tej ladjedelnici opremili četrto ladjo, ki jo sedaj dograjuje- 'ov, enako število gro-primerov očitne pija- jc v Tržiču za reško podjetje Ju-golinija. Toda to drugo naročilo za Sv. Marko je ravnatelj Bazzuro podredil pogoju, da bi sindikalne organizacijo pristale na premestitev 300 do 400 delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka v novo družbo Arzenal - Sv. Mark-' Razumljivo je, da sindikalni predstavniki niso mogli pristati na ta pogoj ravnatelja Fineantieri in so mu ponovno predočili resen položaj ladjedelnice Sv. Marka, kakor tudi dejstvo, da bi njegov predlog močno prizadel delavce, med katerimi vlada že dlje časa velika napetost. Sindikalni predstavniki so zahtevali, da se izpolnijo obveznosti in obljube o naročilih ladjedelnici Sv. Marka. Omenjeni dve naročili pa bi zagotovili delo samo 600 do 1050 delavcem, kolikor jih je sedaj v ladjedelnici Sv. Marka. Zato, so poudarili sindikalni pred-staviki, je potrebno zagotoviti temu obratu še druga naročila, kakor se je glede tega svojčas obvezal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE. Ravnatelj Fineantieri ni pristal tudi na nekatere druge predloge sindikalnih ženj, pet pa nosti. Zanimiva je tudi številka cestnih prekrškov, ki sp jih ugotovili agenti javne varnosti (torej ne mestni stražniki). Teh je bilo 1759. Lastnikom je bilo vrnjeno ukradeno blago v vrednosti 9 in pol milijona lir. Uporu? zapornike so pripeljali v Trst Včeraj je v posebnem vagonu iz Turina prispela pod močnim oboroženim spremstvom skupina ne- kaj desetin zapornikov, ki so jih turinskih in po nedavnem uporu v milanskih zaporih premestili v druge kraje Italije. S posebnimi vozili so jih nato takoj odpeljali v koronejski zapor, kjer so jih čakale vnaprej pripravljene celice. Medtem so nedavni dogodki v omenjenih zaporih povzročili tudi nekaj osebnih sprememb v vodstvih mestnih poveljstev karabinjerske službe. Spremembe zadevajo tudi naše mesto. V Milan je bil namreč premeščen tukajšnji poveljnik karabinjerske službe polkovnik Aldo Vavalli, ki bo moral nadomestiti svojega milanskega kolego. Tega so pobesneli zaporniki med uporom ranili. Tržaškega poveljnika karabinjerjev bo zaenkrat nadomestil polkovnik Cesare Trosi, ki je do sedaj služboval v Padovi. • Sinoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta. Razpravljali so o resolucijah, ki sta jih predložili svetovalska skupina KPI in večinska skupina KD - PSI - SS. Podrobnejše poročilo bomo objavili jutri. Sestanek slovenske komisije pri KPI Včeraj dopoldne se je sestala na svoji redni seji komisija za slovenska vprašanja pri federalnem komiteju tržaške federacije KPI. Cia ni komisije so razpravljali predvsem o nekaterih perečih vprašanjih, ki zadevajo aktivnost partije na manjšinskem področju in v prvi vrsti o partijskem tisku. S tem v zvezi so po dolgi in izčrpni razpravi, v kateri je bilo vprašanje partijskega tiska in še posebej slovenskega glasila «Delo» obdelano s precejšnjo kritično strogostjo, pooblastili predsedstvo komisije, da pripravi poročilo o tem vprašanju o katerem se bo — med drugim — razpravljalo na eni izmed bližnjih sej komiteja federacije KPI, ki bo posvečena manjšini in njenim vpra šanjem. Krajše poročilo o svojem delu je imel poslanec Albin Skerk, vendar je komisija sklenila, da bo delu poslanca v rimskem parlamentu in njegovem delovnem programu po svetila posebno sejo. Vabilo Redni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu se nadaljuje v petek, 18. aprila ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Na dnevnem redu: Izvolitev odbora Razno. Predsedstvo delovnega odbora iiiiiiiiiiiriimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia OB DANAŠNJEM SESTANKU PO DESETIH LETIH Kaj pričakuje javnost od sestanka pokrajinske gospodarske konzulte Letak FIOM o položaju v Stabilimenli Meccanici Trieslini» Notranja komisija SMT zahteva razpravo o vprašanjih delavstva V letaku je rečeno, da je ravnateljstvo doslej zavrnilo vsakršno razpravo o upravičenih zahtevali Notranja komisija podjetja «Sta-bilimenti Meccanici Triestini» je poslala ravnateljstvu pismo, v katerem prosi za sestanek z načelnikom personalnega urada podjetja, na katerem naj bi razpravljali o važnih točkah, ki zanimajo osebje. Notranja komisija zahteva za svoje člane eno uro na teden prostega časa med delovnim urnikom, v kateri naj bi člani notranje komisije razpravljali o vprašanjih zaposlenega osebja. Nadalje zahtevajo predstavniki delavcev, dp. se omogoči delavcem nakup raznega blaga na obroke z odtegnitvijo odplačilnih obrokov na plači; izboljšanje pogojev v menzi tako da se omogoči notranji komisiji nadzorovanje kakovosti hrane; pospešitev razdeljevanja o-brokov hrane v menzi ter sestavo statuta v zvezi z vprašanjem uporabe sklada glob. Poleg tega notranja komisija postavlja tudi določene zahteve, ki se neposredno tičejo plačilnih pogojev. Tako zahteva proizvodno nagrado za delovne ure med 44. in 48 urami; dodelitev delovne obleke delavcem in uradnikom; pospešitev postopka o pošiljanju vzorcev ustanovi INAM, ki se nanašajo na uslužbence; notranja komisija predlaga naj ravnateljstvo pove svoje mnenje glede uveljavitve akordnega dela. Nadalje zahteva še ureditev parkirnih prostorov za delavce, popravilo in večjo snago v sanitarijah ter rešitev njem, pravi letak, ki je bil danes razdeljen med delavci tega podjetja, FIOM-CGIL poziva delavce, naj skupno ocenijo dosedanje negativne odgovore ravnateljstva in naj začnejo z borbo, ker samo tako bodo lahko uveljavili svoje upravičene zahteve. Prof. Sitar v Slov. klubu Santo ugotavljanje vzrokov za težak gospodarski položaj je premalo, potrebni so takojšnji in veljavni ukrepi Danes se, kakor napovedano, po regulacijski načrt. Ce pomislimo, 10 letih ponovno sestane pokrajin- da je zaposlenih v kovinopredelo- valni in gradbeni industriji na Tržaškem okoli 50 od sto vseh industrijskih delavcev, je na dlani huda stiska celotnega tržaškega industrijskega potenciala. ska gospodarska konzulta, širok krog gospodarskih strokovnjakov z našega področja, ki bodo med drugim razpravljali tudi o sedanjem položaju v nas, ekonomiji Trenutek, v katerem bo stekla beseda o teh problemih, ni posebno ugoden. Tržaško gospodarstvo preživlja obdobje neugodne konjunktu. re, saj so bile njegove najvažnejše panoge v zadnjem času hudo prizadete. Nove, večkrat obljubljene dejavnosti in zlasti industrijske po bude, se ne uresničujejo oziroma bo njihov učinek občuten lahko še le čez dober čas. Zapora Sueškega prekopa; zamuda, s katero se o-premija tržaško pristanišče, ((preusmeritev« proizvodnje v tržaških ladjedelnicah, stečaj miljskega c-brata Felszegi in težave, v katere so zašla številna pomožna podjetja na območju tržaške pokrajine, so nerazveseljiv pokazatelj v razvoju tržaškega gospodarstva v zadnjih letih. predstavnikov in je vztrajal na za- ht ’------------ n te vi po premestitvi od 300 do 400 delavcev v novo družbo Arzenal -Sv. Mark. Hkrati pa je dr. Bazzuro na vprašanje sindikalistov, ali bo oprema jugoslovanske ladje v Trstu zaradi negativnega izida srečanja s sindikalnimi predstavniki kljub temu dodeljena ladjedelnici Sv. Marka, odgovoril, da bo v tem primeru ladja ostala v Tržiču do njene dokončne dograditve. V luči tega položaja je razumljivo, da delavci ladjedelnice Sv. Marka, ki so že dlje časa hudo prizadeti in jih je sedaj ostalo samo še 1050, z veliko napetostjo pričakujejo kako se bodo zaključili sedanji razgovori med sindikalnimi predstavniki in ravnateljem Ital-cantieri. Deklico je povozil na zebrastem prehodu Podatki o razvoju naše ekonomije v letu 1963 še niso v podrobnostih znani Za leto 1967 pa vemo, da se je dohodek v industrijskih dejavnostih zmanjšal za 0,8 od sto v pr: merjavi z letom 1966, medtem ko se je v vsej Italiji dvignil poprečne za 9,8 odst., v okviru same dežeie Furlanije - Julijske krajine pa za 7,3 odst.. Kakor smo že večkrat naglasili na tem mestu, se je položaj na tem področju lani še po slabšal. Pristaniški promet je ravno tako v fazi nazadovanja. Saj je bil lani, če odpišemo dovoz surove nafte za naftovod Trst - Ingolstadt, manjši kakor v letu 1967. Seveda so za to tehtni razlogi; zapora Sue škega prekopa, zapletljaji na Srednjem vzhodu, konkurenca tujih pristanišč itd.. Vendar pa je jasno, da poznanje razlogov, ki so dovedi: do skrčenja prometa, še ne mora reševati našega emporija, temveč so za to potrebni hitri in učinkoviti posegli na vseh pristojnih mestih Posledice zastoja v pristaniški de javnosti so živo občutile vse tiste tvrdke, ki se udejstvujejo na področju pomorskih in trgovinskih storitev. Nič lažji pa ni bil položaj na področju notranje in zunanje trgovine. Enajstletno dekletce je sinoči ob osmih postalo žrtev neprevidne vožnje 19-letnega vajenca, ki jo je s svojim avtom povozil na zebrastem prehodu za pešce. Enajstletna Adriana Della Picca lz Ul. Čampi Elisi 41 se je v spremstvu očeta vračala proti domu. V višini hiše št. 37 je prečkala cesto po zebrastem prehodu za pešce, na katerem jo je podrl s svojim fiatom 600 19-letni mehaniški vajenec Silvio Kozlan iz Ul. Bersezio 17. Fant je vozil naglo in neprevidno, dekletce pa je opazil šele v zadnjem trenutku, ko se je prestrašeno skušalo ogniti avtu, ki jo je takoj nato oplazil in podrl. Pri tem se je mala Adriana pobila po glavi in ranila v čelo, po rokah, kolenih in v bok. K hčerki je takoj priskočil oče 37-letni Giovanni Della Picca in jo nemudoma prepeljal v bolnišnico s svojim avtomobilom. Dežurm zdravnik je ugotovil, da je dekletce zadobiia tudi močan možganski pretres, zaradi katerega ja ie odpravil na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti dva tedna. --------------- Kriminalna dejavnost v mesecu marcu Tržaška kvestura je sporočila tisku seznam primerov zločinske dejavnosti, ki jih je v marcu zatrla s pomočjo letečega oddelka ali posameznih komisariatov. 17 ljudi je bilo aretiranih med temi 7 zaradi tatvin, 2 zaradi žalitve javnih funkcionarjev in tri zaradi dajanja lažnih osebnih podatkov Sodnim oblastem je bilo prijavljenih 138 ljudi, od teh 5 v odsotnosti. Največ primerov (36) zadeva nenamerno povzročene rane, v primerih ko je krivda — ali del krivde — tistega, ki jih je povzročil, 16 ljudi pa je bilo prijavljenih na svobodi zaradi kraje, 9 zaradi goljufij in Isto število zaradi povzročitve ran v pretepih. Sest oseb je bilo Prijavljenih sodniku zaradi spolzkih dejanj od teh dve zaradi poskusa posilstva. Šest je bilo primerov nena- Prodaje blaga na drobno so se skrčile, zlasti kar zadeva prehrano. V enem samem letu je zašlo v stečaj 52 tvrdk, od tega 10 jestvi-narjev. Zunanja trgovina je zabeležila nazadovanje, medtem ko je vsedržavnem merilu nasprotno občutno napredovala. Posebno vidno je bilo poslabšanje v trgovinski izmenjavi z Jugoslavijo, ki je popustila za okoli 20 od sto v primeri s prejšnjim letom. Pričakovati je, da se bo predsednik zbornice dr. Caidassi v svojem današnjem poročilu na občnem zboru konzulte dotaknil vseh na-posege in ukrepe, ki jih zbornica posebe in ukrepe, ki jih zbornica v sodelovanju s konzulto namerava prevzeti v prihodnje, da bi zaustavila nazadovanje našega gospodarstva in mu zagotovila tla za ponovno povzdigo. Prav tako pričakujemo, da bodo tudi načelniki posameznih' oddelkov in sami člani pokrajinske gospodarske konzulte povedali svoje mnenje o najbolj perečih problemih našega gospodarstva in nakazali konkretne možnosti za njihovo rešitev. Besed in že več kakor preveč, zdaj so nam potrebna dejstva. Potrebna nam je moralna in materialna opora in ne slepomišenje z naročili za ladjedelnice. Velike industrijske pobude, tako zlasti Grandi Motori Trieste, bodo kvečjemu ohranile obseg zaposlenosti na današnji ravni. Toda v najboljšem primeru se bo to zgodilo proti koncu leta 1971 ali pa še kasneje. Kaj pa do tedaj? Mar naj delavci Sv. Marka še leta hodijo v ladjedelnico z igralnimi kartami v žepu, kakor se to dogaja danes? Prepričani smo, da bomo danes slišali kaj res pomirljivega v tem pogledu, kajti v nasprotnem primeru, v primeru da bi nam smetana gospodarskih strokovnjakov z našega področja ne znala pokazati pravih smernic za zanesljiv razvoj naše ekonomije, bodo naši operaterji in delavci upravičeno zapadli v malodušje, iz katerega se ne bo moglo roditi nič dobrega za naše mesto. vprašanja kvalifikacije delavcev. Za uradnike pa zahteva notranja komisija tudi, naj bi jim podjetje dalo osem ur letno izrednega dopusta za nujne potrebe. V zvezi s temi zahtevami je FIOM izdala danes letak, v katerem opozarja delavce tega podjetja, da je ravnateljstvo do sedaj zavrnilo vsakršno razpravo o teh in drugih še nerešenih vprašanjih. FIOM na-cialje pravi, da je ravnateljstvo zavrnilo tudi zahtevo, da bi o vsem tem razpravljalo s sindikalnimi or- 1 ganizacijami. z izgovorom, da je njen namen o tem govoriti z notranjo komisijo. V tem izgovoru, pravi FIOM, tiči namen podjetja, da odloži v nedogled rešitev vseh nujnih vprašanj, ki se tičejo delavcev. V letaku je nadalje rečeno, da je ravnateljstvo sicer v prejšnjih dneh povabilo člane notranje komisije, da bi razpravljali o zahtevah delavcev, da pa se .je na tem sestanku končalo tako, da je ravnateljstvo zagotovilo, da bo odgovo-ulo na vsa vprašanja hkrati glede akordnega dela in kvalifikacije delavcev pa je izjavilo, da je to vprašanje v tem podjetju rešeno že z delovno pogodbo. V zvezi s tem nevzdržnim sta- Zal maloštevilno občinstvo, kakrš nega nismo vajeni v Slovenskem klubu, je prisostvovalo sinočnjemu torkovemu večeru v Gregorčičevi dvorani, kjer je prof Sandi Sitar iz Nove Gorice podal izčrpno, pa čeprav zaradi časovne omejenosti nujno shematično sliko slovenske ljudske kulture. V uvodnih besedah je prof. Sitar, ki je bil sinoči prvič gost kluba, objasnil pojem ljudske umetnosti, njen nastanek in pomen, kot jo tolmači mlajša generacija slovenskih etnografov. V tem pogledu jc poudaril pomanjkanje osnovnih prvin, ki bi bile prisotne v vsej slovenski ljudski umetnosti, ki pa je ravno zaradi tega raznolika in pestra. Poudaril je tudi, da ljudska kultura ne pozna meja. tako da ugotavljamo tesno povezanost med ljudskimi umetnostmi Gorenjske in Avstrije, Prekmurja in Madžarske, Primorja in Italije ter sploh Sredozemlja. Tri področja, ki smo jih omenili, pomenijo tudi tri osnovne lipe slovenske ljudske kulture. To je bilo razvidno iz črnobelega filma, ki ga je predavatelj predvajal m ki je na zadnjem Festivalu sociološkega in etnografskega filma v Firencah zasedel častno šesto mesto Film je nekakšno potovanje po Sloveniji v iskanju ljudske umetnosti v vseh njenih pojavih in v svojem celotnem ambientu. Pot ss začenja v tipičnem gorenjskem naselju s povečini lesenimi zgradbami ter preko glinastih hiš v Prekmurju vodi na Kras s svojimi kot iz skale in kamnja zraslimi vasmi. Prof. Sitar je ob vrtenju filma sproti opozarjal občinstvo na značilnosti vsakega od treh obiskanih območij: kozolci in lesna obrt na Gorenjskem, koruznjaki in lončar- stvo v Prekmurju, kamniti vodnja-reliefi in slikoviti dimniki na ki z reliefi Krasu. Predsednik obljub smo v tem pogledu slišali imtiiimiMimiiiiitiHiiimiiiiiiiimmiimuiniiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiliimiJliililliliiiiiimiiliillililiiiiiiililHHiHmiiiiiiiiliiiiitliliHiiiiiiiiuiilililtiniliiiM zahvalil poučen večer, je ob odobravanju prisotnih povabil pfof. Sitarja, naj tudi v prihodnji sezoni obišče tržaško publiko. Upati je le, da bo tu tedaj bolj polnoštevilna. PRED TRŽAŠKIM OKRAJNIM SODISCEM Dolga razprava zaradi nedovoljenega opravljanja zobozdravniškega poklica Na zatožni klopi se je znašlo kar 26 oseb, ki so bile delno obsojene na globe in manjše zaporne kazni, delno pa oproščene Gradbena dejavnost se še vedno ne more razvijati tako, kakor bi se lahko spričo pomanjkanja stanovanjskih stavb v mestu in predmestjih, tudi zaradi zamude, s katero se na to področje uvaja novi Včeraj je bila na okrajnem sodišču (sodnik Losapio, tožilec Bar-bagallo, zapisnikarica Scheriani) o-bravnava proti 26 osebam, ki so bile obtožene raznih prekrškov, ki zadevajo nezakonito izvrševanje zobozdravniškega poklica. Na zatožni klopi Je sedelo 23 oseb (dve sta bili odsotni). Obtoženi so bili naslednji; 60-letni Ermanno Sonzio iz Ul. Boccaccio 10, Luigi Zobles, 56-letni Attilio Franzi iz Drevoreda D’An-nunzio 16, 35-letni Igino Zori iz Ul. DelTOngaro 6, 61-letni Marcello Mi-nigutti s Trga Ponterosso, 60-letni Oreste Stella iz Ul F. Severo 4, 42-letni Raffaele Ciocci iz Ul. Ros-setti 4, 57-letni Tommaso Kravos iz Ul. Panebianco 27, 41-letni Giu-sepf>e Michich iz Ul. Revoltella 6, 48-letni Horst Schaelfer iz Reške ceste 48 , 64-letni Giordano Urizio iz Ul. Madonnina 9, 73-letni Mario Monaci iz Ul. delTEremo 175/5, 65-letni Arturo Ballaben iz Ul. S. Laz-žaro 5, 50-letni Duilio Zurch iz Ul Matteotti 48, 284etni Ennio Ganeva iz Ul. R. Manna 12, 58-letni Giuseppe Deffar iz Ul. Carducci 10, 64-letni Mario Emili s Korza U. Saba 33, 61-letni Engelbert Stengel iz Ul. Vecellio 11, 47-letni Adeu V ZABAVIŠČU NA TRGU GIARIZZ0LE Silovit požar upepelil cirkuški voz-stanovanje Plameni so zajeli tudi avto fiat 1100, ki je bil v bližini in opekli lastnika, ki je skušal reševati svojo imovino Škodo cenijo na 8 milijonov lir Silen požar je včeraj popolnoma I močno opekel. Nemočen in ožgan uničil voz - stanovanje, v katerem je moral zbežati iz gorečega voza je živel lastnik nekaterih naprav v «Luna parku», ki je razmeščen na Trgu Giarizzole. Prvi plameni so nastali v vozu, v katerem je stanoval 41-letni podjetnik Giuseppe Delle Aste, zaradi kratkega stika. Iskre so vnele zavese, nato pa so plameni v kratkem zajeli ves leseni voz. K vozu je planil last nik in edini stanovalec, ki mu je voz bil dom in prevozno sredstvo, po vsej verjetnosti pa je imel v njem tudi več vrednosti. Z golimi rokami je skušal pogasiti ogenj in trgati goreče zavese in druge predmete, toda pri tem ga je ogenj oplazil po obrazu in rokah ter ga in se zateči k sosedom, ki so nemudoma poklicali rešilni avto Rdečega križa, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Dežurni zdravnik je ugotovli, da je imel opekline prve stopnje po obrazu in druge stopnje po rokah. Obvezali so ga in mu namazali opekline, nato pa ga odpravili domov. Tu so medtem gasilci napeli vse sile, da bi pogasili močni požar, ki je medtem zajel tudi avto fiat IKK), last ranjenega podjetnika Delle Aste. Ukrotili so ga po treh urah trdega dela. Škoda, ki jo je požar povzročil, je po prvih ocenah gasilcev, osem milijonov lir. Zurch iz Drevoreda XX, septembra 12, 47-letni Ludano Gellalia iz Androna Colombo 14, 42-letni Giuseppe Torrisi iz Ul. Rittmeyer 5, 61-letni Ermanno Cova iz Ul. Fomace 11, 42-letni Sergio Steffe iz Ul. Carpineto 6, 57-letni Giovarnv Boenco iz Drevoreda D’Annunz;o 44, 49-letni Bruno Verri iz Drevoreda D’Annunzio 61 ter 47-letni Giovanni Maria Seliš iz Ul. Lamar-mora 8. Prvih enajst obtožencev so ob dolžili, da so izvrševali zobozdrav niški poklic, čeprav niso bili zato usposobljeni, ker pač niso diplomirali na zobozdravniki fakulteti. Obtoženci, od 12. do 19. pa so bili obdolženi poleg tega, tudi prekrška kazenskega zakona, ki kaznuje vse tiste, ki se izdajajo za zdravnike, čeprav nimajo diplome (v tem pri meru gre za napise na stanovanjih in podobno). še posebej je preiskovalni sodnik obtožil Maria Monacija, da je ogoljufal tri osebe (Karla Pečarja iz Gropade, Doro Gozza vd. Tibe-rio por. Ballarin in Mario Carli) za razne vsote denarja, in sicer 46.000. 20.000 ter 70.000 lir. Obtoženec se je bil obvezal, da bo prizadetim izročil zobne proteze, toda obljube ni držal. Duilia Zurcha so nadalje obtožili tudi, da je povzročil Loredani Mastrofilippo hude poškodbe na čeljustih, poškodbe, ki so trajnega značaja. Na kraju so še tri skupine obtožencev. Pri teh gre za tri zoboteh-nike ter štiri zdravnike. Obtožnica trdi, da so zdravniki šli na roko zobotehnikom s tem, da so jim o-mogočili nezakonito delovanje s tem, da so jim dopustili delo v ambulantah, ki so bila vpisana na njihovo ime. Obravnava se je zavlekla pozno v noč. Sodnik je zaslišal, pa pre-čitanju obtožnice, nekaj več kot trideset prič. Na popoldanskem zasedanju je zaslišal še dve priči, nakar so spregovorili zagovorniki, ki jih je bilo okoli 20. Zagovorniki so v glavnem zahtevali oprostitve, ali pa vsaj najnižje denarne kazni. Po več kot eni uri in pol razmišljanja je sodnik Losapio spoznal Sonzia, Franzi.ja, Zorlja, Minigutti-ja, Kravosa, Michica, Schaefferja, Urizia, Monacija, Ballabena, Zurcha Duilia, Caneva, Deffarja, Emi lia, Ster^ela, Zurcha Adea, Gella-lio, Cova, Boenca, Verrija in Seli-sa za krive prekrškov, ki so bili navedeni v obtožnici ter je obsodil Sonzia na 70.000 Ur globe, Franzi j a na 100.000 lir globe. Zorija na 70.000 lir globe, Miniguttija na 90.000 globe, Kravosa in Michicha na tisoč Ur globe, Schaefferja na mesec zapora, Urizia na en mesec in 10 dni zapora, Monacija na mesecev zapora ter 320.000 Ur globe, Ballabena na 180.000 Ur globe, DuiUa Zurcha na en mesec in 10 dni zapora ter 300.000 Ur globe, Ca-nevo na 170.000 Ur globe. Deffarja na 190.000 lir globe, Emilia na 170 tisoč Ur globe, Stengela na 25 dni zapora ter 110.000 Ur globe, Adea Zurcha na 25 dni zapora ter 110.000 lir globe, Bellalia na 25 dni zapora, Cova na 70.000 Ur globe, Boenca’ na 20 dni zapora, Verrija in Selisa pa na 25 dni zapora. Sodnik Je priznal nekaterim obtožencem pravico do pogojne kazni, ki je ne bodo vpisaU v kazenski Ust. Ukazal pa je zaplembo zo-botehničnlh naprav, ki so jih našli pri nekaterih obtožencih. Za dva zdravnika, ki sta bila vpletena v to afero pa je prepovedal izvrševa nje zdravniškega poklica za en mesec. Obtoženci Zobles, Stella, Ciocci, Torrisi in Steffe pa so bili opro-gteni zaradi pomanjkanja dokazov. Primer obtoženih Deffarja in Kravosa je izjemen. Oba imata jugoslovansko diplomo za Izvrševanje poklica, ki jo je svoj čas pred letom 1958 priznala tudi mešana italijansko - jugoslovanska komisija, vendar kasneje tega priznanja tukajšnje oblasti niso upoštevale. Gre torej za neurejeno vprašanje priznanja jugoslovanskih diplom. zaradi česar je marsikdo prizadet tudi v drugih strokah. Razstave V galeriji moderne umetnosti »Rus sos razstavlja od 16. do 26. Lin. grški slikar Markellos, Otvoritev razstave bo danes ob 18. uri v Galeriji Rossonl na Korzu Italija 9. prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu priredi v nedeljo. 27. t.m. enodnevni izlet v Velenje ob priliki obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda. Vpisovanje pri Slavi Slavec SPDT priredi v nedeljo, 27. aprila spomladanski Izlet na Čaven. Vplso. vanje v Ulici Geppa 9. Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi dne 25. aprila enodnevni izlet v Beneško Slovenijo, Čedad, Trčmun in okoUco z obiskom prosvetnega društva Ivan Trinko v Čedadu. Vpisovanje na sedežu društva na stadionu «Prvi maja. Vrdelska cesta 7. Predavanje o slovenski ljudski kulturi Sl8venskega kluba GLASBENA MATICA - TRST V soboto, 19. aprila, 1969, ob 21. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 prof. Turina, ki se je na zaključku predavatelju za zanimiv in Danes ob 20.30 bo v kulturnem krožku «R. Morandi.) prof. Enzo Collotti govoril o temi: »Spartan-ska dediščina v današnji Nemčiji)). O Ulica Romagna bo zaprta za promet od 17. t.m. do zaključka del na cestišču. Gledališča Verdi Četrti koncert spomladanske simfonične sezone bo danes, 16. t.m. ob 21. uri Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Peter Maag, kot solist pa bo nastopil čelist Wolfgang Boettcher, k-' ga tržaško občinstvo pozna še z nastopa na zadnjem koncertu za nagrado mesto Trsta. Spored obsega: Mozart -- Simfonija n. 34 K 338; Schumann — Koncert za čelo in orkester op. 129; Ravel — Valses nobles et sentimenta-les; Strauss — «Don Giovanni«. simfonična pesnitev op. 20. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. Teatro Stabile Po slovesu Adr ane Asti, Mariange-lj Melato in Franca Interlenghija, bo od četrtka, 17. do nedelje, 20 igralska skupina «Serenissima» nastopala z zabavno komedijo ((Dvaindvajset načinov kako imeti sina« Čila in Mazzucca. Nastopajo Tonino MUcheluzzi, Andreina Carli in Gor-gio Gusso. Predstava Je izven abonmaja, abonenti na sezono Teatro Stabile imajo običajni popust. HARMONIKE NA ODRE Sodelujejo: gojenci šole Glasbene matice (solisti, duo, kvartet, otroški in mladinski ansambel) ansambel Miramar trio Bordon solisti: Anton Birtič Oskar Kjuder Gianni Bogateč Bruno Bordon Janko Grilanc Nadja Kriščak Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene malice Ul-R. Manna 29 (tel. 29-779) od četrtka dalje ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. 'liko Moški ki i 4 Hajd Nričevr večt 'te vpi JSljem se tran a »kulti v %je : ilno in '* štiri Npričlj W na: Oparit »Mani slu je *en» i hga > »'o «T ! nam 1 ‘Ptič »jalov «vala>; ko. P, *sovn< Wno d je pri Dekliči in fantiči! vsa mladina naša! VRSTNIKI VAŠI PRIPRAVILI SO PRIREDITEV NA DAN ČETRTKA POD NASLOVOM VESE ,^TO LI ABO %GAN 'jal »rjev< tabče\ L Seli »fdil -spfw» L« -aSU&s , i «mi is. ta v d ®ran; teh: 'teriir kko lile Ob uri 18. začetek •kršn; iiicert V KULTURNEM DOMU JUTRI NA ČETRTEK, NE NA PETEK. Vstopnina lir okroglih sto. VZOl \ ie dt torios 1 izst. slovenska prosvetna zveza »j. Nazionale 15.30 «Per un pugno di dollari«. Clint Eastvvood, G. M. Vo-lontč. Technicolor. Grattaclelo 15.30 «Mettl, una sera a cena«. J. L. Trintignant, L. Capo-licchio, T. Musante Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «La Chamade«. Catherine Deneuve, Michel Piccoli. Fenice 15.00 «Gli tntoccabJin. J. Cas. savetes, B. Ekland, G. Ferzetti. Te-cljnlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excetsior 15.30 «L’altra faccia del peccato«. Colorscope. Ritz 16.00 «La battaglia del Slnal« Assaf Dayan. Technicolor. Alabarda 16.00 «Una p ccola ragazza calda«. L. Bergman. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «11 sesso degli angeli«. Nicoletta Macchiavelli, George E-astman, Clyde Garner. Technicolor. Filodrammatico 16.00 «Poor cow». Ca rol VVhite, Terence Stamp. Technl-color. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Serafino». A. Celenta-no. Technicolor. Prepovedano mla. d-ini pod 14. letom. Cristallo 21.00 Varietejski program, Gino Bramier . Capitol 16.00 «Bora Bora«. Corrado Pani Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Sissignore». Technicolor, Vtttorio Veneto 16.00 «La spia dal cappello verde«. R. VVaughn, D. Mac Callum. Technicolor. Astra 16.30 «GentIemen Joe, uccidi«. A. Steffen Technicolor. ideale 16.00 «Stratega comando chia-ma». Tony Kendall. Abbazia 16.00 «11 gigante buono«. D. vveaver, Vera Miles. Technicolor. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 16. t.m., ob 16. in 20. uri v KOPRU Tifus Maccius Plautus AMFITRUO V soboto, 19. t. m, ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI Neil Simon ZARES ČUDEN PAR komedija v treh dejanjih V nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri v Kulturnem domu (OKOLIŠKI ABONMA l Tifus Maccius Plautus AMFITRUO vabi člane na 2. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 24. t. m., ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v Mali dvorani Kulturnega doma. Prosvetno društvo v Skednju vabi mladino osnovnih in srednjih šol na filmsko matinejo, ki bo v nedeljo, 20. aprila t.l„ ob 11. uri v društvenih prostorih. Poleg drugih filmov za mladino bomo predvajali tudi filmske posnetke mladinske igre «V kraljestvu palčkov«, ki jo je igrala škedenjska mladina ob proslavi stoletnice kmečke čitalnice. Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. aprila 1969 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 80-letni Angelo CrL chigno, 65-letnl Arturo Moimas, 63-letna Luigia Zega, 72-lettV Antonio Paoletti, 61-letni Stefan Frančeškin, 8(Lletna Helena Ražem vd. Doujan] 72-letna Etena Bratulich vd Cher-suh, 93-letna Frida Strudthoff, 72-letna Angela Zanier, 66-letni Josip Hervatich. 49-1 etn- Valentino Coretti, 3 mesece star Paolo Pagani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do U. ure) Biasoletto,, Ul. Roma 16. Davanzo Ul. Bornim 4. Benussi, Ul. Cavana U. Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od lt.lt do t.3t) Vlelmettl, Trg della Borsa 12 Cen-tauro. Ul. Rossetti 33. Alla Madontta del Mare, Largo Plave 2. SanFAnna. Erta dii S. Anna 10 V petek, 18, aprila, ob 21. ufl v Kinu «Iris» na Proseku KONCERT pevskega zbora etVasilij Mirk* ob podelitvi Gallusovih zna# pevcem in Gallusove plaket« , zboru. Vljudno vabljeni! SPDT vabi člane in prijatelje v petek 18. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. Geppa 9 FILMSKI VEČER Jlenil "bosti 2bor Mi \ Ngač ■pa šo v Za Na sporedu posnetki s lit zimskih športnih iger in nek« terih izletov SPDT. PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE priredi v četrtek, 17. t. m-’ ob 20.30 predavanje Po Pohorju in Kamniških Predaval bo Lojze Abram PROSVETNO DRUŠTVO VESNA Sv. Križ vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR ki J>o 19. t. m. v dvorani ^ bert Sirk. Začetek ob 20.30 v prveč sklicanju, ob 21. uri v drugeP sklicanju ob vsakem števil' članov. Razna obvestila SPDT alpinistični odsek Ja se bo plezalni tečaj v Glinš čel v nedeljo, 20. t.m. Zbo sto je v Boljuncu na trgu zjutraj. Vabljeni vsi tečaj vsi, ki jih zanima plezanje bus odpelje s Stare mitnice url zjutraj. S* S: K SOŽALJE j,. Prosvetno društvo Slavec I svoje globoko sožalje odbo< Olgi Demark ob izgubi dr»*rt| ' brata Franca. SOZ A LJ E Zveza vojnih invalidov NOV žaškega ozemlja izreka svojcem> smrti svojega člana Stefana CESKINA, globoko sožalje. Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustil a dragi ŠTEFAN FRANČEŠKIN Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 15. url iz gl« ne bolnišnice na domače pokopališče na Katinarl. žalujoči žena in drago sorodst' Trst, 16. aprila 1969. iprila zaton! 34 . ob I aprila «Večer slovenske zborovske pesmi» (Nadaljevanje s 'S. stremi) io 4 H je v ruski narodni manjkalo piko več spevne širine. Hoški zbor «Fantje izpod Grma-A ki ga vodi Ivo Kralj, je za-1Hajdrihovo «Pod oknoma, Galičevo «Kosa», Vodopivčevo ! večerni uri» in Gobčevo «Kaj 'te vprašala Zbor, ki smo ga z-uri *ljem pozdravili v družbi ostali se je predstavil kot skrbno toan ansambel s čistimi' glasovi . 'kultiviranim petjem, ki mu do-111 "Ijuje zahtevnejši izbor in smi-| II in dinamično interpretacijo. I/ v* '* štiri pesmi je zapel ubrano in pičljivo, posebno pa je ugajala kvar- td našimi zbori manj poznana Išparičeva «Kosa». Kot zadnji *šani zbor na nedeljskem spo-Hu je nastopil zbor «France Pre-Jtn» iz Boljunca pod vodstvom Žerjala. Zapel je Flejšma-*o »Triglav«, Schwabovo «Dne-' nam pripelji zar», Vodopivče-1 «Ptiči» in boljunsko narodno v •jalovi priredbi «Barčica je za-a . 'Vala..> ob spremljavi na harmo-; vi k). Precej številen zbor je pel prea Isovno močno a intonančno ne do kraja prepričljivo. Naj-•——‘ We je zapel Schwabovo »Dneva ,----- Hn pripelji žar» h zaključek obeh večerov, sodega in nedeljskega sta našto: 'H naša priznana zborovska an-| tmbla, tržaški mešan zbor «Ja- * ^Us Gallus*'pod-vodstvom-UbaL ,, ' Vrabca in proseško-kontovelski * •ški zbor »Vasilij Mirk» pod vod-•ttn Ignacija Ote. Gallus je iz-•jal Gallusov «Miserere», Uk-pjevo «Skica na koncertu» ter •abčevi «Rdeča tulpa>- in «Bratci 'seli vsi* Zbor je tudi tokrat *tdil svoje vrhunske kvalitete navdušil s svojim dognano mo-®ramm, intonančno zanesljivim 1 tehnično popolnim petjem, s ■terim si lahko dovoljuje tudi k« zahtevne in za manj kultivira zbore neizvedljive skladbe, k 'kršna je Ukmarjeva «Skica na Jteertu*. Gallusov «Miserere» je ’ vzor polifonskega izvajanja. V , *h Vrabčevih. zlasti v zddriji, le dovohl tudi več sproščene živosti, ki pa nikoli ne pripelje 'izstopanja iz stilno točno opredenih zborovih izvaialskih zna- 1 »osti. ----r Jbor «Vasilij Mirk* ima seveda ----""1 zaradi svoje moške sestave ulj [Jgačne interpretativne lastnosti. ,1' Pa se kvalitetno dvigajo prav :u ko v sam vrh zborovskega pet- f Zapel je Foersterjevo «Pla- * Iška*. Simonitijevo »Ppdgorski •tnarjb.^Simičevp »Jfatišp kok>» 'Gobčevo «Jutro». Gotovo ni tre-' Posebej poudarjati da je ob-Bvu najbolj ugajal* «Podgor-* mornarji*, ki jo zbor zapoje s znati Ovitim zanosom partizanske pe-lakete ti' Pa seveda tudi Simičevo «Ko-v kateri je zbor uveljavil ves ,Jj smisel za dinamično petje,, ^dar bi to svojo kvaliteto lah-z enako učinkovitostjo pokazal v kakšni- slovenski pesmi; s iro bi ostal v okviru naslova, jjbčeva «Jutro», v katero je zbor Predstavnik ZKPOS izroča zlato Gallusovo plaketo predsedniku zbora «Vasilij Mirk» ALI BO KRIZE KONEC? Nocoj v Gorici občinska seja V petek seja tudi v Tržiču - Še vedno nejasen položaj čih urnetnikov. Podrobnosti z otvoritve in. o razstavi sami bomo poročali prihodnjič- Nocoj ob 21. uri se sestane gori-škl občinski svet. Na. dnevnem redu, ki ga je. župan Martina poslal svetovalcem, sta samo dve točki: 1. sprejem ostavke župapa, 2. spre- x., ... j m jem ostavke odbornikov. Razprava SlipCll(llJC Zfl ZGl*tl\I11KC bo torej tekla o odstopu župana in i ' r odbornikov, ki so ga imenovani daji Svetovna zdravstvena ustanova pred približno mesecem dni, po: lo-‘id evropski svet bosta dodelila za PO GOSTOVANJU PKOSEČANOV IN KONTOVELCEV Tudi v Doberdobu želijo delovno dramsko družino O tem se bodo pomenili na obenem zboru društva «Jezero» Predstavnik ZKPOS izroča zlato Gallusovo plaketo predsedniku zbora «Jacobus Gallus« mili nuni im mi m m m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii umi m m milimi mmiiiii ii iiiiiinim m iiiiiuiiiiiiiiiiinii ODBORNIK VARISCO OBISKAL RONSKO LETALIŠČE Razgovor o čarterskih poletih medRonkamiin Češkoslovaško Domenili so se, da bodo že prihodnje leto opravili 22 poletov, pri čemer bo vsako letalo pripeljalo po 120 turistov |>tno vložil mnogo truda, je ža- j njih petih letih V preteklih dneh je deželni odbornik za promet Varisco obiskal rensko letališče, kjer sta ga sprejela in spremljala predsednik letališkega konzorcija Ferrari in ravnatelj letališča Boccianti. Odbornik si je ogledal nov kontrolni stolp, vremenoslovno postajo In naprave za nočno letanje ter ostale letališke infrastrukture. Po sporočilu deželne uprave . postaja ronsko letališče eno najbolj sodobnih v Italiji. Predsednik in ravnatelj letališča sta odborniku obrazložila nekatere važne podatke o dejavnosti ronškega letališča, ki leži med Trstom in Vidmom. Letališče' ima 2.200 metrov dolgo pristajalno stezo na kateri lahko pristane katerokoli potniško ietalo. Lani je na ronskem letališču pristalo 2685 letal. ki so pripeljala. 40.000 potnikov. Predvidevajo, da se bo letos promet še povečal, zaradi predvidenih naviti čarterskih poletov V turistični Vezoni' Kot'Smo že poročali, je, deželna uprava nakazala 200 milJLjtmovj, lir, letališkemu konzorciju, ki jih bo dobil v prlhod- petek ijučila to lepo manifestacijo, vre gorči' Ho bogate tradicije našega zbo 9 n® 'vskega petja V četrtek ob 20. uri bo v štu-*kem krožku «Che Guevara« v Madonnina 9 senator Paolo Senek®' s član senatne obrambne komi-*• govoril o temi: «NATO, škoda Italijo, nevarnost za mir«. Sle-bo razprava. Včeraj pa se Je deželni podpredsednik in odbornik za turizem Moro sestal v Trstu z ravnateljem češkoslovaških letalskih prog v Italiji Josefom Hlauko, ravnateljem češkoslovaškega turizma Do-fekom in Avgustom Nibrandtom. bodo pripeljali češkoslovaške turiste v turistične kraje Furlanije-Julijske krajine, kakor tudi čar-tepskih poletov Iz Ronk na češkoslovaško za Italijane, ki nameravajo obiskati to deželo. Na srečanju je bilo rečeno, da se bo ta pobuda uresničila že leta 1970 z 22 poleti. Vsako letalo bo pripeljalo 120 turistov. V prihodnjih mesecih bodo še okrepili stike med našo deželo in češkoslovaškimi turističnimi ustanovami' in pričakujejo, da bodo v juliju letos podpisali zadevni turistični sporazum. Posojila INA za javna dela Na sestanku med deželnim odbor, nikom za finance Tripanijem in Vsedržavnim zavarovalnim zavodom (INA), je kreditni zavod izjavil, da je Pripravljen dati krajevnim usta: nOVam v deželi Furlaniji - JulijsKi krajini posojila za razna javna ti° la in druge dejavnosti. INA bo dala posojila z letno obrestno mero 6,75 odst., ki jih bo treba amortizirati v 20-25 letih. De želna uprava sporoča, da je ta nov vir finančnih možnosti zelo važen za občine in pokrajine v dežeil , med katerimi jih je mnogo, ki se nahajajo v denarni stiski in nujno I potrebujejo posojila za izvajanje čenem glasovanju med socialisti ih demokristjani v občinskem svetu o problemu Hranilnice. ,. . Ni še znano, kaj se bo zgodik) danes zvečer. Odnosi med PSI iti KD niso popolnoma čisti in pr^v i možno je, da ne pride do sporagu-ma. V tem primeru bi bilo. možno,-da odborniki KD in SDZ prekličejo ostavko in z izvolitvijo še štirih dd-bornikov sestavijo odbor, ki naj Bo izraz. Krščanske demokracije in Slovenske demokratske zveze. Taka ve1 čina bi imela 21 sedežev, torej al;« solutno večino. Socialisti bi taka šli v opozicijo. Taka rešitev je možna, vendarle malo verjetna, kajti v tem primeru bi postavili socialisti v krizo sodelovanje s krščanskimi demokrati v vseh drugih upravah’ na Goriškem. Možno pa je tudi, da se pred sejo najde sporazum in da svojo ostavko prekličejo poleg demokristjanov jji ezdezejevcev tudi socialisti. Levi center bi se tako obnovil in nadaljeval z delom do prihodnjih občinskih volitev V ponedeljek in včeraj so se vršili številni sestanki med socialisti in demokristjani, v želji najti izhod iz krize. Mnenje o položaju v Hranilnici pa je še vedno deljeno. Ni moč torej delati, v času ko pišemo le vrstice, nroanoz. Možnosti je več!. V petek ho seja občinskega- sveta tudi v Tržiču. Tu kriza traja,že'dalj časa. V zadnjih dneh šo. bili šestajj-ki tako kristjani socialisti, komunisti in psiupovci: Prizadete stranke pa ne javijo svoj jih namenov. leto 1970 več štipendij , za dobo 20 mesecev in po 130 do 180 tisoč lir mesečno, štipendije bodo lahko prejel; prosilci za važne in aktualne probleme z zdravstvenega področja. Prošnje na navadni poli je nasloviti na ministrstvo za zdravstvo —i Ufficio rapporti internacionali — Viale' dellTndustria — koma — Eur. Podrobnejše informacije lahko dobijo prizadeti v u-radu pokrajinskega zdravnika v G-orici. Ul. Rismondo 6. Dramska družina prosvetnega društva Prosek-Kontovel je preteklo nedeljo že tretjič gostovala v Doberdobu. Tokrat so predvajali dramo Mire Pucove «Svet brez sovraštva«. Za to predstavo je vladalo v vasi veliko zanimanje posebno zaradi njene vsebine. Drama prikazuje včasih surove in včasih napete dogodivščine slovenskih žena, ki so jih okupatorji držali v ljubljanskih zaporih med narodnoosvobodilno borbo. Dvorana prosvetnega društva ((Jezero* je bila za to priliko nabito polna in poleg številnih žensk je bilo med občinstvom tudi precej moških, ki so z zanimanjem sledili razvoju dogodkov na odru. Zlasti so sledili tisti, ki so grozote zadnje vojne poskusili na lastni koži. Tako igralci, odnosno igralke kot dobro rešili svojo nalogo. Raztre- iskanje primernega teksta in igral-sen je v Doberdobu že dobro znan cev, ki bi bili primerni za posa-in ga vaščani cenijo ter ga štejejo mezne nastopajoče osebe, da bi se že skoro za svojega vaščana spri-> kar najbolje vanje v ivele. Zlasti čo njegovih pogostih obiskov in j ti dve oviri sta do sedaj ostali ne-nastopov 1 premagani. Po novem občnem zbo- Predstavnik domačega društva j m- kl ss bo vrSil 3utri' 17' m‘ «Jezero» je izročil članom gostujo-j če dramske skupine pergametno listino, ki so jo domači prosvetarji poklonili gostom s Proseka-Konto-vela kot priznanje in zahvalo za uspešno uprizoritev veseloigre «0-sem žensk«, ki so jo podali tudi v Doberdobu lani 7. novembra. V zvezi s temi gostovanji pa ss j postavlja pred domače prosvetarje problem, da bi tudi sami začeli čimprej in z vso resnostjo gojiti gledališko umetnost. Odbor se je že večkrat lotil reševanja tega problema, pa je naletel na raznovrstne ovire. Med njimi naj omenimo njihov režiser Stane Raztresen so ...............................imimimntmimmmniiiMiumiMiiHiuimiiiimmNiuniiiniHmiiMiliiililumuHmmiiiiiiiiid'*1' PO PODATKIH O NAROČNIKIH NA MOHORJEVE KNJIGE ki se v prosvetnih prostorih društva ((Jezero« se bodo zopet in z vso konkretnostjo lotili tega reševanja, da bi tudi v Doberdobu še bolj zaživela prosvetna dejavnost. Seveda pa to ni edina ovira na prosvetnem področju, ampak obstajajo še druge, ki jih društvo hoče odstraniti z vključitvijo novih, mladih in dinamičnih ljudi v prihodnji prosvetni odbor, ki si bodo uredili svoj program tako, da bodo nudili domačinom bolj razvejano in pestro kulturno-prosvetno delovanje in užitek. Vanj bodo seveda vključili tudi športno delovanje. Velika razširjenost slovenske knjige na Goriškem pred 55 leti V Gorici je imela Mohorjeva družba lela 1914 75.7 naročnikov - Vseh udov je bilo 78.271 Periodični tisk je bil in je še ved-1 te založbe. Prav zaradi tega je bila tl so vključeni med naročnike Opat-np med Slovenci-zelo razširjen. Nič (Gorica, ob priključitvi k italijanski jega sela. V Gabrjah so imeli 50 čudnega torej ko- lahko beremo, da j kraljevini po prvi svetovni vojni, I naročnikov, v Sovodnjah 83, v Ste- med tistimi pokrajinami v kraljevi- j verjanu 69, v Bračanu pri Krniinu 8 ni 1/li fnelo L mnnnoln TTT L- lrtr 10 ' ( in cn l-\ 111 nnrnnrnl novaiari nnmoi_ bilo število nepismenih najmanjše, j ni Pri nas ni bilo nepismenih n -Slovenci ne med Furlani ne med med .j a; Slovenska s likerja razstavljata v Carici ‘H.!-.. VSi- ki jih je spremljal predsednik ron- I svojih upravnih načrtov. Zavodt škega letališča Ferrari ki so običajno do sedaj dajali po- Med razgovori so' proučili mož- | sojila krajevnim ustanovam, Kot nost čarterskih poletov med Češko- i na primer Blagajna za vloge in po slovaško in Ronkami, s katerimi! sojila, so *> veliki stiski zaradi po j manjkanja likvidnosti in sp zaradi tega zelo omejili posojila občinam in ’ pokrajinam. ...........milnim................... ^STI Z ONSTRAN MEJE škib •ain |R ii M' rver® jgei" evil" Nedeljsko zimsko neurje je zajelo vso Primorsko \ Vojskem je zapadi« do '15 cm sne<;a - Promet je povsod normalen - Številne hujše in lažje nesreče ki vso Primorsko je čez nede-“ zajelo slabo vreme. Deževati je v^-lo že v zgodnjih jutranjih urah, ja lem ko je v opoldanskih urah Cepila prava zima s snegom in kj^tti ter z močnim padcem tem-uature Celo ob koprski obali se SAPustilo živo srebro na 5 sto-£1 Celzija, kar .ie za ta letni čas (,aJ nenavaden pojav. je snežilo do poznih po-i„-iSKih ur sk( :«h Primorske, ffanskih ur skoraj na vseh pod-Ph Primorske. Na cesti med t^o in Senožečami je padlo 10 |JVa Vojsken Hr^hce in ir dja- ■M FJ liKi „tr a*1; OD nn 1,0 ii IraS" na Banjščici 20 cm, v na Tolminskem 25 cm ;m celo 35 cm. Zaradi in močnega vetra ie bilo Ajseh cestah precej zkstoja) Ko-w L, ' -cestno- pdd.jet.je |e moralo j) cesto proti Ljubljani plužiti ,r iJosip&ti s' soljo, kakor sredi nalit1® zime. Ccz prelaz Predel je d K* 28 cm snega, medtem ko je “ fez obmejni nrehod Učeja mo- toliko pričakovana Knjiga Vladimir Dedijer IZGUBIJENI h/k | J. V. STALINA BUJ (1948-53) ki je v Sloveniji že pošla, Vam je na razpolago v hbailti Imfigabni fRSl _ Ul tv Frančiška 20 Tel. 61-792 žen promet za motorna vozila le z verigami ali zimskimi gumami. Proti večeru se je vreme izboljšalo in promet je bil skoraj povsod normaliziran. V urah med snežnimi meteži so zabeležili na primorskih cestah na desetine prometnih nesreč, v veliki večini lažjega značaja, nekaj pa je bilo tudi hujših primerov. Na Ljubljanski cesti v Kopru je zaradi spolzkega cestišča zaneslo s ceste osebni avtomobil, ki ga Je upravljal Vinko Lazar iz Kopra. Vozilo je trčilo v obcestno drevo, pri čemer sta bila voznik in sopotnica Justina Pahor huje poškodovana, druga sopotnica Stanislava Lazar pa je dobila lažje poškodbe Z zasnežene in spolzke ceste je zaneslo tudi avstrijsko državljanko. Eriko Hajpal, ki je vozila s Kozine proti Reki. Trčila je v nasprotni vozeči avtomobil Ka-mila Mozetiča iz Nove Gorice. Lažje poškodbe sta dobila Mozetičeva sopotnika Jože Trnovec in Josip Balaš, medtem ko je bila Avstrijka nepoškodovana. Huda prometna nesreča se je pripetila na cesti- v Paracagu blizu Sečovelj. Tržačan Gianpaolo Tambur-llni je na tem odseku ceste trčil v pešca Martina Žabkarja, ki je hodil po svoji levi strani na skrajnem robu vozišča. Podrobnosti te nesreče niso znane. Žabkar, ki je zaposlen kot delavec v sečoveljskem rudniku, ie dobil zelo hude poškodbe in je njegovo stanje kritično Zaradi neprevidnega ravnanja z električnim aparatom je izgubil življenle klepar Klavdij Goja iz Padne. V nedeljo je v Krkavčah opravljal kleparska in varilna dela na osebnem avtomobilu Mihaela Grabaca, toda ker je nestrokovno priključili varilni aparat in uporablja' nezavarovano stikalo, ga je med delom ubil električni tok. Diid deželnih komisij Včeraj se je v drugi stalni zako nodajni komisiji deželnega sveta kl ji predseduje svetovalec Dal Mas, začela razprava o deželnem zakonu v zvezi z ustanovitvijo in upravljanjem lovskih rezervatov v naši deželi. Sestanka se je udeležil tudi odbornik za kmetijstvo Co mellk Komisija, bo jutri nadalje vala z razpravo. je ta ali oni slovenski tednik, dosegel naklado sto tisoč ali š? več izvodov, da dosega osrednji slovenski . , dnevnik ob sobotah devetdeset tisoč med. socialisti ,jn desno!! Uvodov, naklade;'.da imamo celo vr- kot na drugi strani, med! sti# revij, ki.-imajo zelo velike-na- Italijani in niti med Nemci. klade-. Pr&v tako gre v slovenske j j)0kaz 0 želji ou branju med Slo-h.išč zelo Veliko knjig, saj najdemo ; venci nam dajejo poclatki Mohorje- v vsSki slovenski hiši kotiček ža . ve zaiozbt. \7 leta 1914, torej pred ŠU .Večjo biblioteko. j dobrimi 55- leti. Takrat je ta za- 'SbraziTidrje'nled knjigami in re- |ložba imela 78.271 članov, to se pra- vijaltiim tištbm pa se dandanes na-1 vi naročnikov na svoje publikacije, giba£;brež"‘dvoma na stran drugega; na koledar In njemu pridružene ta iz-- žplo’ objektivnih razlogov, i knjige. Za takratne čase in za ta-, i -, Današnji; ritem življenja daje pred-1 kratno slovensko prebivalstvu Je*.bi-. Ob’ prisotnosti Ueviln%. prigdstufo ,nost časopisom z'velikimi slikami, j la la številka ogromna. Nekaj tiso-riikov ,krajevnih ablvtb imdmlttiuiteh knjig'je romalo v ”ih " hi’n 'nFed -lTaUmb- ljudje'prečepijo precej Ameriko ali v druge dežele, kjer s-voj-^Vprustcga časa ..- /sc. živeli slovenski izseljenci, masa ~ '•*“ ...... ... I pa je ostala na slovenskem ozem- Nekoč, ko ni bilo radia, televizt-1 jju torcj doma j? in bogato vlustriranih listov je i bilo drugače. Ljudje so brali knjige, | Zanimivi so podatki, ki ne razkošne, aNip'ak cenene broširane. zlasti tiste, ki jih je svojim članom -postavljala leto za letom celovška Mohorjeva družba. Ta družili« je \Vsila želb važno poslanstvo med slovčfiskim narodom. Tako tudi na Goriškem, kjer bomo brez Udeležba ESA na razstavi v Celovcu Deželna ustanova za pospeševanje obrtništva (ESA) se bo udeležila s posebnim paviljonom razstave pohištva v Celovcu na Koroškem, dalje razstave pohištva v Milanu in mednarodne razstave za o-premo v Monzi. Vse to z namenom, da bi pomagala pri razvoju domače pohištvene obrti. V ta namen bodo izbrali podjetja s posebnim ozirom na njihovo proizvodno zmogljivost in na kakovost njihovih izdelkov. Vsa podjetja, ki se zanimajo za udeležbo na kateri teh razstav, naj se obrnejo na urad ESA v Vidmu. Drevored Venezia ni Vittoria Emanuela III., kjer je ptu so bili naročeni nekateri obmej-1100 - tek S45BS- nih ustanov je bila -sinoči::v dvorani- Pro Loco v. Gorici otvoritev razstave slovenskih slikarjev Miti'' goja Dominka iz Ljubljane in Silvestra Komela iz Šempetra pn Cio rici. Goste m predstavnike, med ka terimi so bili iz Nove Gorice pred sednik ZKPO Bratuž in njegova, taj f-i .3- finančni stražniki slovenske na-Mirniku 29. rodnosti), v V krajih. ki so danes v goriški pokrajini je bilo torej v letu 1914 1451 naročnikov Mohorjevih knjig. V vaseh današnje tržaške pokrajine, ki pa so takrat spadali v območje goriške dežele in škofije, je bilo 261 naročnikov, na ozemlju današnje videmske pokrajine pa je bilo 262 naročnikov. Da bi bila slika popolna bi bilo treba dodati še naročnike Trsta in drugih vasi na Tržaškem, ki pa so imele takrat lastno upravo tako na političnem kot na verskem področju. Deželni odbornik Tripam se >e srečal tudi z voditelji Videmske hranilnice (Cassa di Risparmio dl Udine), da bi z njimi proučil vprašanja, ki so povezana z odobritvijo posojil krajevnim ustanovam v Furlaniji, ki uživajo primarno jamstvo deželne uprave, na osnovi za kcma štev. 23 iz leta 1966, ki je bil nedavno spremenjen in ki sedaj določa posege deželne uprave za uresničevanje raznih javnih del. Na osnovi novega zakonodajnega ukrepa je bila torej deželna uprava po oblaščena, da izdaja primarna jam stva na posojila, ki jih najamejo krajevne ustanove. Avtomobilist podrl pismonošo na vespi Ob 14.20 je neki avtomobilist pripeljal s svojim avtom v tržaško bolnišnico 31 let starega poštarja Vinicia De Bortolija iz Ul. Car;o Archi 28 Krvavel je iz rane na čelu iti bil potolčen po nogah in ro-gah, dežurni zdravnik pa je ugotovil, da je dobil tudi močan možganski pretres. Povedal je, da se je s svojo ve spo peljal po Ul. Fabio Severo proti gornji okolici, ko ga je pred hišo št. 153 podrl avto fiat 1500 ki je zavil na cesto s parkirnega prostora na njegovi desni. Poštar avtomobila ni opazil, ker je gledai na cesto predse. Neprevidni avtomobilist je 37-letni Massimiliano Contento iz Ul. Fabio Severo 151, ki se je odpravljal na delo. Po pregledu so poštarja odpra vili na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 10 dni. niča ga. Alenka. -Saksidova, : je."p-žarami predsednik goriške- ® tp\ p co dr. Pellis in v ’ imenu občinske uprave odbornik Agati. Prisotni so si nato ogledali razstavljene sli: dvoma na , knj)žn’b pghcah ali na ke v spremstvu obeh razstč.»lipf:» fe$či našli Knjiga, s0 Pri-š'e *z ' l * • .- • lin iiiiiii iiiiiiii nuni niiiiiini iiniiiiiiiiiiiiini|i(j«iiMm,i,iii,iM,ii mini m n" ,,n^,,,,,,,,,'^,,,,,M,,ll,ll,,,ll,, n* PISMO GORIŠKEMU ŽUPANU Sedem točk za zaščito pravic slovenske manjšine Občinski svet naj jih pošlje deželnemu svetu in državnemu zboru s priporočilom za izvedbo Kot smo na kratko omenili že y trnu zboru za izvedbo ukrepov, ki jih naši zadnji številki, so trije občin-j zahteva, ski svetovalci SDZ v Gorici Sfiligoj, Bratina in Bratuž poslali v imenu Videmska sekcija ANPI je v zvezi z dogodki v Battipaglii naslovila na predsednika republike ln na notranjega ministra brzojavki, v katerih Izraža zgražanje partizanov spričo policijskih strelov, ki so uničili življenje dveh delavcev. ANPI ugotavlja, da predstavljajo taka policijska nasilja stalno nevarnost za bodočnost italijanske republike ter zahteva takojšnjo rešitev problemov delavcev in uveljavljenje demokracije, ki ne bo samo formalna. svoje stranke goriškemu županu Martini pismo, v katerem ga opozarjajo na dejstvo, da slovensko narodna manjšina v Italiji še dantS živi v neugodnem položaju, kčr ne uživa istega družbenega dostojanstva in enakosti pred zakonom, ki ga člen 3. ustave zagotavlja vsem državljanom« ne glede na pleme, jezik, vero, politično prepričanje in osebno ter družbeno stanje*. ■ Pismo potem navaja obljube in zakonske določbe, ki so bile sprejete, pa se ne izvajajo, od leta 1945 do današnjih dni. Omenja člen 3 deželnega statuta, ki se prav tako nc izvaja, papeško enciklikp «Pucem in tenis« itd, V pismu so postavili zahtevo po zakonu o celotni zaščiti narodne manjšine ter ob zaključku konkretizirali 7 zahtev: 1. Tudi v videmski pokrajini oaj se ustanovijo ottoški vricl, in šeflp z materinim' učnim jčHkorti. ** 'Z avtom j'e treščil v obcestni drog Prejšnji večer ob 23.30 uri, ko se je peljal z avtom fiat 1100 iz .Gradiške proti Gorici, je na Maj-nicl izgubil kontrolo nad svojim vozilom, zavozil s ceste in treščil v obcestni drog 19-letni Renzo Bardin Iz Tržiča, Ul. Leonardo da Vinci. V goriški bolnišnici so ga pridržali za 8' dni na zdravljenju zaradi udarcev v lobanjo in v obraz. Z njim je bil- v vozilu 24-letni Aifonso Ladona Iz Tržiča, ki pa je ostal nepoškodovan. Goriški karabinjerji, ki so napravili zapisnik, so ugotovili precej škode na prednjem delu avtomobila Goriška operna sezona Med gledališkim občinstvom v Gorici je vedno večje zanimanje za tri operne predstave v gledališču Verdi, kjer bodo od 22. do 24. predvajali operi CARMEN in pa RIGOLETTO. Da bi omogočila obisk predstav čim večjemu številu, ljudi, je oo-ločila občinska uprava znižane cene za delavce in dijake. To znižanje gre do 35 od sto normalne cene; kdor bi bil rad deležen ta-družba tudi v Kanalski dolini, ki ; kaga znižanja naj predloži poseje takrat spadala pod Koroško. V ben kupon, ki ga je razposala ob Trbižu je bilo 5 naročnikov, v Ovčji vasi 18, v Pontablju 4, v Ukvah 39, se nanašajo na kraje, ki spadajo danes pod italijansko republiko. Leta 1914 jc celovška založba poslala na takratno ozemlje italijanske kraljevine, v videmsko pokrajino 149 izvodov koledarja in drugih publikacij. V Vidmu je bilo 24 naročnikov, v Dreki 15, v Sentlenartu 41, v Marsinu 10, v Roncu 12, v Šempetru Slovenov 21, Trčmunu 6, v Praprotnem 1, na Stari gori, v Podvaršču L Naročnike je imela Mohorjeva Te dni je izšla tudi nova številka deželne obrtniške revije, ki jo izdaja ESA. Uvodni članek je napisal deželni odbornik za obrtništvo Stoppsr, ki navaja ukrepe, s ka terimi namerava preko ESA deželna uprava podpreti nadaljnji razvoj obrtništva. Dr, Furlani razpravlja o stanju in bodočih izgledih posoške-ga obrtništva; Molina piše o obrtniških konzorcijih arh G.P. Nim;s pa obravnava kamnoseštvo. Prof. Mutinelli je zaključil svojo razpravo o furlanskem zlatarstvu. V reviji so tudi običajne rubrike, ki obravnavajo najrazličnejše probleme. činska uprava šolskim vodstvom raznim ustanovam in skupnostmi, ter ga predložijo pri gledališki blagajni. Prizadete ustanove se lahko-obrnejo neposredno na županstvo za take kupone, če jih nimajo (te;. 52-51 - rag. Bot). Znižane cene pa veljalo le za predstavo Rigoleta (22. aprila) in drugo predstavo Car-men (24. aprila). Vstopnice so v prodaji pri blagajni gledališča Verdi vsak dan od 11. do 12.30 in od 17. ure dalje. Cena gre za normalne vstopnice od 1500 do 2.500 lir za znižane pa od 1000 do 1900 lir. Veliko zanimanje vlada tudi za nastop goriške sopranistke Mirelle Marcossi, ki bo pela pri drugi predstavi v operi Carmen. Nezgoda pri delu v SAFOG Za 7 dni so danes dopoldne ob 9.50 sprejeli na zdravljenje v go-riško' splošno bolnišnico 52-letne-ga Maria Zanina iz šlovrenca. Ko Nogometaši iz Goriške na turnejo v Jugoslavijo Pokrajinska reprezentanca treh nogometnih ekip «Libertas» iz Tržiča, Kaprive in Gorice bo odšla prihodnji petek na prijateljsko turnejo v Jugoslavijo. Predvideni sta dve nogometni tekmi; od teh bodo eno odigrali v Slavonskem Brodu in drugo v Beogradu z nogometnimi ekipami druge jugoslovanske lige. Povraten obisk jugoslovanskih nogometašev je predviden enkrat poleti. 2. Raba slovenskega jezika naj se uvede v vseh javnih uradih na jezikovno mešanem ozčmiju in spoštuje naj se izvirno slovensko krajevno imenoslovje. 3. Zabra.ni naj se vsak poli Učili in uptavni'ukrep, ki bi lahko stavil v nevarnost gospodarstvo venske manjšine tako posameznikov kot njene celote. 5. Hujskače k narodbostni mržnji na škodo Slovencev je treba kazensko preganjati. 6. Razveljavijo naj se predpisi zakonov, ki jih je izdal fašizem na škodo pravic državljanov slovenskega jezika. 7. Izdajo naj se ustrezne zakonske norme za jamčenje obstoja ih razvoja slovenske narodne manjšine v deželi. Pismo se zaključuje s predlogom, naj župan predloži na dnevni ted seje občinskega sveta vsebino tega pisma, da glasuje o njem in ga pošlje deželnemu svetu in državne- je bil na delu v podjetju SAFOG ter je .upravljal ročni žerjav, je padel nanj kos železa ter ga ranit v križu in na kolenih. Nesreča na delu in na cesti Včeraj ob 18.15 so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 21-letno Marijo Nanut iz Sovodenj Ul. 24. maja 36, ki se je malo prej ponesrečila pri delu v tovarni LACEGO Pri delu s strojem za izdelavo papirnatih prtičev ji je jermen stisnil roko ter jo poškodoval. Zdravniki so ji nudili prvo pomoč. Ozdra. vela bo v sedmih dneh. V bolnišnici so pridržali za 7 dni 67-letnega upokojenca Luigija Bi-siacchija iz Gorice Ul. Lunga 22, ki se je pri padcu s kolesom udaril v lobanjo in po obrazu. Ko se je peljal po Ulici Corsica, kjer so še otroci Igrali z žogo, je ta priletela v kolo s tako močjo, da je moški izgubil ravnotežje in padel. v Rablju 10. v Vratih 11, v 2ab-nicah 35 Veliko večje pa je bilo število naročnikov na Goriškem. V krajih, ki so takrat spadali pod goriško škofijo, in med te moramo prištevati celo vrsto vasi, kl so danes na Tržaškem je imela Mohorjeva družba 172 dosmrtnih in 9351 letnih udov. torei skupno 9523. V krajih goriške nadškofije, ki so danes v Italiji, je bilo stanje naslednje: Devin 51, Mavhinje 35 (od teh 8 v Sesljanu, 1 v Vižovljah), Nabrežina 75, šempolaj 48, Zgonik 52. V krajih, ki spadajo danes pod ■Trst je bilo torej 261 naročnikov V krajih, ki so danes v goriški pokrajini, pa je bilo stanje naslednje: Gorica mesto 755, Štandrež 171, Št Maver 35, Pevma 88, Ločnik 25, Podgora 106. Na področju današnje goriške občine (takrat je bila vsa okolica ločena od Gorice) je bilo v Pokrajinski urad za prehrano zadnjem letu pred prvo svetovno sporoča, da je z ministrskim odlo-vojno 1180 naročnikov inohorjevk. j kam od 29. marca t 1. rok za V Doberdobu so imeli 19 naročni- prijavo s trdo pšenico posejanih kov, v Jamljah 13. NI moč razbrati površin v letošnjem kmetijskem podatkov o naročnikih v Dolu, kajti letu podaljšan do 30. aprila 1969. iiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiliiiHiminiiilllilitflll MUHASTO APRILSKO VREME Slana in sneg zajela goriška Brda v cvetju Toplomer pod ničlo v Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji Rok za prijavo trde pšenice V nedeljo je sneg. ki je pobelil i pobočja okrog Gorice ter segel pie-cej nizko proti Vipavski dolini, presenetil vse Goričane, ki niso pričakovali, da bo na belo nedeljo v resnici vse belo na Banjški planoti, pa Korada in vsa goriška Brda, ki jih po navadi v tem času gledamo v belini češnjevih cvetov. V ponedeljek in včeraj zjutraj je mraz še bolj pritisnil. V Gorici so namerili včeraj zjutraj komaj 2 sto pinji nad ničlo. V Steverjanu in v Dolu pa so imeli precej močno s'.a no, ki prav gotovo ni prizanesla cvetju. Upamo vsaj, da škoda ne bo prevelika in se ne bo preveč poznala na pridelku češenj. Se bolj občutno je zajel aprilski mraz Kanalsko dolino, kjer je pad- lo živo srebro do ničle ter je tudi snežilo. V Beneški Sloveniji je zdrknilo živo srebro celo do 2 pod ničlo ter se čez dan povzpelo do največ 5 stopinj. Na srečo se je včeraj preko dneva zopet uveljavilo sonce s svojimi žarki in ponovno dokazalo, da aprilski sneg nima dolgega življenja, saj je tako že dosedanji sneg in mraz zelo redek pojav, ki ga nismo doživeli že precej let. Vsekakor bodo letos češnje bolj pozne kakor po navadi in upamo, da boclo vsaj sočne in debele ter bodo imele tako ceno, da se bo sadjarjem iz. plačalo jih obirati posebno sedaj, ko je tako težko dobiti delovno silo za tako delo. Lojze Ude v petek v klubu «Simon Cregorčii» V petek, 18. aprila, ob 20.45 bo v dvorani kluba «Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 predavanje o temi »Vojaški upori v avstro-ogrski armadi« Predaval bo zgodovinar in publicist Lojze Ude, ki je enega izmed teh uporov sam doživel. UlJMUiJJ,— CORSO. 17.15: «La monaca di Monza« A. Heywood in A. Sabato. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan VERDI. 17.15: «Katango», K. Laka-ra in K. Bizuno, japonski kine-maskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 17—22: «A1 suon di lupara«, J. Effries in L. Ang; italijanski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 17.15: «La donna per una notte«, A. Steward in M. Constantin; francoski kinemaskopski film v barvah. CENTRALE. 17.15—21.30: «Opera- zione Koby», R. Markovič in L. Samarzika; jugoslovanski film. Tržič AZZURRO. 17.30: «Con la morte alle spalle«, J. Martin in R. Neri, barvni lilm. EXCELSIOR. 16.00: «Silvestro e Gonzales in sfida alfultimo pelo«, barvna slikanica. PRINCIPE. 1630: «L’arte di arran-giarsi«, Alberto Sordi. Aorti Gorivu Soča (Nova Gorica): «Trije neusmiljeni«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15. Svoboda (Šempeter): ((Bebec v Hollywoodu», ameriški barvni film — ob 18 in 20.15. Deskle: ((Goloroki šerif«, ameriški barvni film — ob 20. Renče: ((Umazano delo«, ameriški film. Prvačina: «Revolveraš z rdeče re- ke«, ameriški barvni film — ob 20. uri. Šempas: ((Nenavadna zgodba Eddi-ja Chapmana«, angleško-francoskl fiilm — ob 20. Kanal: «Sedem zlatih mož«, italijanski barvni film — ob 20. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči je odprta lekarna Alesani, Ul. Carducci št 38, tel. 22-68. TR2IC Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna Al Redento-re, dr. Ennery in De Nordis. Ul. Rosselli 23 - tel. 72340. m 1 pl ii Mi 1 J PRETEKLO NEDELJO V TRSTI1 Borovka Sonja Lukač je že v odlični formi Lukačeva zmagala v krogli z metom 11.05 m - Švab tretji v teku na 200 m ovire V nedeljo zjutraj je na občinskem stadionu «Grezar» Ginnasti-ca Triestina priredila pokrajinsko tekmovanje za moške in ženske. Zaradi slabega vremena se je tekmovanja udeležilo manjše število atletov in tudi rezultati so bili skoraj povsod slabši od tistih katere bi pričakovali po izrednem otvoritvenem tekmovanju dva tedna prej. Tehnično najzanimivejši rezultat Je v metu krogle dosegla atletinja SZ Bor Sonja Lukač, ki je kroglo vrgla 11,05 m daleč, 23 cm manj od lastnega osebnega rekorda. Rezultat predstavlja najboljšo znamko Sonje Lukač in e-nega najboljših dosežkov za mladinke v Italiji. Naj povemo še. da Je na lanskem prvem tekmovanju Lukačeva presegla 10 m in nato med sezono napredovala za en meter. Ce se bo to zgodilo tudi letos bomo morda doživeli nov deželni rekord, katerega sedaj z rezultatom 12,18 m drži Videmčan-ka Del Giudice. Poleg Sonje Lukač je na .tekmovanju kot edini borovec nastopil še Dušan, Švab v. dokaj nenavadnem teku na 200 m čez ovire. Zmagal je v svoji skupini in dosegel tretji najboljši čas 29"5 Na tekmovanju so nastopili tudi nekateri atleti z Goriškega in odnesli več zmag. Ugo Detranzo-ni, deželni rekorder v metu kopja. je zmagal v svoji panogi z rezultatom, ki je deset metrov slabši od osebnega rekorda. Dosežek verjetno pomeni, da atlet med zimsko sezono ni posebno dosti treniral. Slabo je metal tudi Fuč-ka, ki je prejšnji teden v Gorici vrgel nad 56 m. Vsem kopjašem je verjetno močno nagajal veter m kritike so morda zato neupravičene. Fučka je zmagal v metu krogle z rezultatom 13,56 m, to je gotovo nekoliko manj od tega. kar je atlet pričakoval po iz-lednem rezultatu 13,98 v prvem tekmovanju. V hitrih tekih so bili doseženi normalni rezultati. Najboljša sprinterja v deželi, Tržačan Ma-rion in Zadro iz Gradiške, sta tekla v zadnji skupini. Zmagal je Marion z enim metrom naskoka. Presenetljivo je v teku na 100 m zmagal Goričan Pecorari. ki je v prvi skupini dosegel 11"3, Pe- corari je novo ime v deželnem sprintu, časi zaradi vetra ne predstavljajo povsod jasne slike vrednosti ' atletov. Običajno zmago je dosegel na 400 m Tassini. En krog je pretekel v 52”1. V napeti borbi za drugo mesto je Flamini za, eno samo desetinko sekunde prehitel Bianca. Oba sta dosegla prav zadovoljiva rezultata. Dekleta so nastopila v petih panogah. V krogli smo že omenili Sonjo Lukač, ne smemo pa mimo Licie Rossi, ki je presenetila z odličnim dosežkom 9,70 m. Licia Rossi je namreč izrazita sprinterka in kroglo meče le kot dopolnilo. Z meti okoli 10 m bo v deželnem merilu atletinja Gin-nastice med najboljšimi tudi v tej panogi. V ostalih panogah so zmage zabeležile še Rosanna Rossi z dobrim rezultatom 145 cm v skoku v višino in Patrizia Serlau z zadovoljivim časom 13”1 na 100 m. Dosežki v metu kopja in v skoku v daljino ne predstavljajo nič posebnega. Rezultati Moški 200 m ovire: Colautti (CSI) 29”2, 3. Švab (Bor) 29”5 100 m: Pecorari (Goriziana) 11”3 daljina: Marchesan (Torriana) 6,40 m krogla Fučka (Ginn. Triestina) 13,56 m 400 m: Tassini (Ginn. Triestina) 52”1 5000 m: Blasig (Italcantieri Tržič) 15’49”3 kopje: Defranzoni (Torriana) 58,20 m, 3. Fučka (Ginn. Triestina) 50,89 m hoja 5 km: Abatianni (Fiamme Oro) 30’18”5 ženske » krogla: Lukač (Bor) 11,50 m daljina: Rossi Licia (Ginn. Triestina) 5,09 m višina: Rossi Rosanna (Ginn. Triestina) 1,45 m kopje: Magro (Edera) 25,35 m 100 m: Seriau (Ginn. Triestina) 13"1. — lin— Organizatorji «Plaval-nega dne», ki bo na sporedu v nedeljo zjutraj, 20. t.m. v tržaškem pokritem bazenu «B. Bian-chi», bodo sprejemali zadnje prijave tekmovalcev še drevi od 20. ure do 21.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9/1. V nedelj« začetek tekmovanja v ženski odbojkarski C ligi Sezona raznih odbojkarskih prvenstev je v polnem teku in številnim drugim se bo v kratkem pridružilo tudi deželno prvenstvo ženske C lige. Tekmovanje v tel ligi poznamo razmeroma malo časa. saj se je Italijanska odbojkar ska zveza odločila zanj šele lani. Prej se je vse tekmovanje v ženski odbojki odvijalo le v dveh ligah. a in B. Koledar letošnjega deželnega ženskega odbojkarskega prvenstva C li ge je naslednji: 20. aprila (1. kolo) Orna - Porzio FARI TS — AGI B Corridoni - Bor B 27. aprila (2. kolo) Porzio - FARI TS AGI B Bor B OMA - Corridoni I. maja (3. kolo) FARI TS - OMA Bor B - Porzio Corridoni - AGI B 4. maja (4. kolo) OMA - Bor B Corridoni - FARI TS AGI B - Porzio (9.30) II. maja (5. kolo) Bor B - FARI TS AGI B - OMA Corridoni - Porzio POVRATNI DEL PRVENSTVA 18. maja (6. kolo) Porzio - OMA AGI B - FARI TS Bor B - Corridoni 23. maja (7. kolo) FARI TS - Porzio Bor B - AGI B Corridoni - OMA 1. junija (8. kolo) OMA - FARI TS Porzio - Bor B AGI B - Corridoni 5 junija (9. kolo) Bor B - OMA FARI TS - Corridoni Porzio - AGI B 8. junija (10. kolo) FARI TS - Bor B OMA - AGI B Porzio - Corridoni Vsa srečanja bodo zjutraj ob 10.30, razen srečanj AGI B - Porzio (4. majaj, ki bo ob 9.30 in Bor B AGI B (25. majal, ki bo ob 16. uri. 16. Nastase. Zenske 1. Moffittking, 2. Bowrey Turner, 3. Haydon Jones, 4. Wade. KOLESARSTVO MILAN, 15. — Kolesarska hiša FAEMA je danes uradno sporočila da se bo letošnje mednarodne etapne kolesarske dirke «Giro dTtalia« udeležil tudi belgijski vozač Eddie Merckx. ŠPORT NA TV Drevi ob 22. uri bedo po prvem sporedu italijanske televizije prenašali v registriranem prenosu mednarodno nogometno tekmo «pod 23 leti» Francija - Italija. Srečanje bo prenašal Nicolo Carosio. Tekma bo na sporedu v Grenoblu ŽENSKA B LIGA Ekipa nabrežinskega Sokola n si je zagotoviia obstoj v B ligi n SOKOL — ZARJA 3:0 (15:5, 15:10, 15:13) SOKOL: Filipčič, Zavadlal, Škerk, Eatagelj, Caharija, Zidarič, Gabrovec. ZARJA: S., D., S., M. Križman-čič, Bandelj, Terčon, Seražin, Fonda. Cok. SODNIKI: Fornasar (Videm), Pappacoda, Callin. To srečanje bi se moralo odigrati v Nabrežini. Ker pa razpolaga Sokol le z igriščem na prostem, v nedeljo pa so bili vremenski pogoji izredno slabi, sta se obe ekipi preselili skupno s sodniki in delom občinstva v Trst, v dvorano stadiona «1. majo. V tem slovenskem derbiju sta se IIIIIMIlIllIlIllIlllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllMUHIIIIIHIIIIIIIIIIIUUIIIIIIMIHII MOŠKA D LIGA Gasilci GO-Bor B 3:1 GASILCI GO - BOE 3:1 (11:15, 15:10, 15:8, 15:9) GASILCI GO: Tuzzi. Simonet-ti. Visintin, L«ban. Malfatti, Bensa. Zoff, Zavertanik. BOR: Marc, Presinger, Kapelj, Peterlin,, Franko, Bolčina, Malalan. . , '*"• SODNIKI: D’Affara, Sussi, Cai-ligaro. . , Nastop Bora ,v Gorici proti vodeči ' enajsterici na lestvici D lige-je imel že pred začetkom tekme določen izid: mlada šesterka Tržačanov pa ni mogla upati na kaj več kot na poraz. Do tega je res prišlo, toda dogodki na igrišču so' potekali povsem drugače, kot so pričakovali gostitelji. Ti so se morali za svojo zmago potegovati precej bolj, kot so predvidevali, kajti v Boru so naleteli np izredno zagrizenega nasprotnika ■ Mlad: borovci so se namreč predstavili goriškemu odbojkarskemu občinstvu kot izredno' dinamična ekipa. Igra Tržačanov je bila nad vse duhovita, hitra in živahna. Z menjavami pod mrežo- so od časa do časa temeljito zmedli nasprotnike (pa-tudi sebe); celo sodnik V določenem trenutku ni razumel, kaj se dogaja pod mrežo in je žvižgal napačno postavo, ko je stala povsem pravilno. Srečanje kot celota je bilo v prvih treh setih povsem izenačeno in šele^ v zaključnih potezah vsakega niza je uspelo domačinom priti do odločujoče prednosti. Le v zadnjem setu so si Gasilci priborili večjo prednost, čeprav tudi tedaj ne z lahkoto. Za porovce je bilo , to gotovo eno najboljših srečanj, kar so jih odigrali v tem Drvenstvu v 1 ■ s Ekipa bazoviške Zarje pomerili ekipi s spodnjega dela lestvice in to je bilo iz igre tudi jasno razvidno. Bilo je v bistvu srečanje «revnih sorodnikov«. Še-sterki namreč nista pokazali nič posebnega, zato je bila igra precej monotona, brez .dogodkov, ki bi ogreli- občinstvo. To je pa tudi razumljivo. Zarja nastopa letos v tem prvenstvu brez posebnih ambicij. Njen glavni namen je le, da se v teku tega prvenstva čim več nauči ter vsekakor bolje izuri svoje igralke. kot bi ji to uspelo v C ligi. Ce stvari gledamo tako, potem je treba pač tudi objektivno priznati, da Bazovke vendarle napredujejo cd tekme do telope, čeprav je ta napredek še malo opazen, razen pri, nekaterih posameznicah. Vsekakor bi ekipa lahko že kar takoj zaigrala precej bolje, če bi igrala bolj dinamično in če bi se igralke hitreje premikale po igrišču. Sokol razpolaga z izredno mlado ekipo, v kateri je edini steber Za-vadlalova (Švabova ni nastopila), ki je bila v tej tekmi na vsem polju zdaleč najkoristnejša in najbolj izkušena ter učinkovita igralka. Skoraj vsako svojo žogo je spremenila v točko (kar sicer ni Ril ila ži »fočil, preč Med >vorn «oli, 'imeri iajo lobili; 'ati, , ’6|Pal< henja obenem 1 a, ki iHer bilo pretirano težko), uuh^-|^ , je mentorsko zalagala svoje ml* :"tev; soigralke z uporabnimi žogami- lsjaja 1 NHB Tekma sama se je zaključila ^ treh setih, ki pa niso vedno I ržavj tekali tako, kot kaže izid. V vem setu je Sokol zmagal kar 15:5, toda prvi del tega niz* mi’z. bil izredno izenačen: po petnaj q. menjavah servisa je bilo staj j ^ namreč še vedno neodločeno ’ k nato pa se je Zarja povsem " j ?. šila in predala ta del igre. j Drugi set je takoj prinesel v< e'i, t stvo Nabrežinkam in ohranile "e n ga do konca, čeprav je Zarja 1 jem kšjkrat skušala dohiteti svoje >■ Mu sprotnice. J, t); Najbolj živahen je bil tretji a in v katerem je bila igra obehJ ®oči sterk precej izenačena. Zarjaj pri stanju 12:11 celo prišla v va «cito stvo, toda izkušena Zavadlal Dož je pravočasno zavrla napadaM ki so zagrešile ** .Pot napa nasprotnic, ki so zagrešile-več povsem začetniških napak,\ ®*ra 8n, so ob koncu zgrešile celo '-rS °Mi red postave na igrišču. Sokol JWiki je tako priboril tudi ta set i® ’ 'uc je s tem praktično zagotovil ob» ;iža nek v B ligi. f v i p. B1 im Kleu TENIS RIM, 15. — Za letošnje 26. mednarodno teniško prvenstvo Italije so določili naslednje nosilce skupin: Moški 1. Roche, 2. Newcombe, 3. Ashe, 4. Okker, 5. Santana, 6. Riessen, 7 Mulligan, 8. Drysdale, 9. Pasarell, 10. Pilic, 11. Metreveli, 12. Ralston, 13. Tiriac, 14. Taylor, 15. Richey, JUGOSLOVANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Crvena zvezda državni prvak Radnički in Slovan izpadla Znana jugoslovanska filmska igralka Milena Dravi« snema v teh dneh film s športno tematiko «Cross». Na njeno «športno» vlogo jo strokovno pripravlja znani jugoslovanski atletski trener Drago Štritof, ki je izjavil da je Draviceva izredno nadarjena za šport in hi gotovo poslala vrhunska tekmovalka v številnih panogah, če bi resno trenirala V jugoslovanskem državnem košarkarskem prvenstvu so sicer odigrali šele predzadnje kolo, vendar pa je v tem tekmovanju že vse znano. Za Crveno zvezdo je bilo že prej znano, da je osvojila naslov državnega prvaka, v 21. kolu pa sta z matematično gotovostjo izpadla beograjski Radnički in ljubljanski Slovan. Sicer je bila tudi usoda Ljubljančanov že zdavnaj zapečatena, saj niso osvojili niti ene same zmage, Radnički pa je upal prav do konca na rešitev, toda v tem kolu se je pomeril z ljubljansko Olimpijo, ki ga je seveda brez posebnih težav premagala. Za veliko presenečenje pa bi v tem kolu kmalu poskrbel Rabotnič-ki, ki se je uklonil Crveni zvezdi šele po podaljšku igre. Prav tako je presenetila Lokomotiva z zmago nad Partizanom. Zadnje kolo bo imelo na sporedu zanimivo srečanje. Med seboj se bosta namreč pomerili obe letos najmočnejši ekipi tega prvenstva, Olimpija in Crvena zvezda. Lestvica po predzadnjem kolu Je taka: Crvena zvezda 38 točk, Olimpija in Jugoplastika 32, Zadar 26, Partizan in Lokomotiva 22, Borac 20, Beograd in Zeljezničar 18, Rabot-nički 14, Radnički 10 in Slovan 0 točk. ponedeljek zaključili lepo uspeli košarkarski turnir «Borjunior». Na zgornji sliki vidimo prizor med finalno tekmo Zgoraj nagrajevanje in spodaj skupna slika udeležencev turnirja junior». MAKS ZADNIK 3 Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB • Istrski odred v Brkinih in Istri Kurirska zveza pa je stekla takoj. 2e naslednji dan, t.j. 10 ali 11. oktobra 1943, sva bila poslana s pošto z Rijavč na Mašun jaz in Tone Kotlarjev iz Zarečice. Potovala sva čez Harije in Malo Bukovico proti železniški progi in cesti Ilirska Bistrica - Reka, toda med potjo se mi je izgubil spremljevalec zato sem sam prekoračil progo in cesto v Dolenjskem potoku, se napotil mimo Dolenjega Zemna proti Vrbici, kjer sem prekoračil še cesto II- Bistrica — Klana in šel dalje v Snežniške gozdove. Na Mašun sem prispel naslednji dan okoli 12. ure, oddal pošto in prespal naslednjo noč v gradu s kurirji. Naslednji dan so me okoli poldne poklicali k Tonetu Vidmarju — Luki, tedanjem komandantu Brkinske brigade, in mi naročili, naj se po Kosilu pripravim za povratek v Brkine, kamor bom spremljal 5 tovarišev. Takoj za, tem sem se seznanil z njimi. Bili so Kamilo Kratochvhll — Mile, obveščevalec CK — VOS, Anton Mavrič — Tone, obveščevalec II. SKOB Ljube Šercerja, Drago Benčič — Brkin, politkomisar Istrske brigade, kurir Tone Poropat, doma iz Vodic in Drago Dodič, doma iž) Obrova v Brkinih. Vsi so bili namenjeni v Ist o po pomembnih opravkih. Ob 14. uri smo odšli z Mašuna proti Sviščakom in dalje v dolino proti Kuteževem, kjer smo se ustavili v neki kmečki hiši, se malo spočili in dobili dobro večerjo. Ob 22. uri smo odšli iz Kuteževega proti D. Zemnu. Vodil nas je v zelo temni noči domačin. Kmalu smo prekoračili cesto II. Bistrica-Klana in prispeli v Dolenji Zemon. Od tam se je vodič vrnil domov, njegovo vlogo sem prevzel jaz. Okoli 2. ure smo se v zelo temni noči približali cesti in železnici II. Bistrica — Reka v Dolenjskem potoku. Približno 50 metrov pred njo smo se ustavili na ozki poljski poti. Skrbelo nas je, kako bomo prešli čez ti za nas tako nevarni prometni žili. Utrujeni od napornega potovanja smo posedli k poti in se posvetovali. Končno je Brkin odločil, naj kurir pregleda cesto 50 metrov levo in desno in ugotovi, ali je prehod varen. Nič sumljivega nisem opazil, zato sem se vrnil z obvestilom, da je prehod prost. Toda Brkin je bil preudaren in nezaupljiv. Poslal me je ponovno na ogled ceste. Ko sem se še drugič vrnil z enakim obvestilom, se Brkin še ni mogel odločiti za prečkanje ceste. Poslal me je še tretjič, naj preverim, ali je prehod varen. Tedaj mi je bilo vsega že preveč. Nisem mogel razumeti zakaj bi moral še enkrat preverjati varnost prehoda, ki sem jo že dvakrat ugotovil, zato sem mu odločno odgovoril, da bom prečkal cesto in železnico in se več ne vrnem. Dodal sem še: «Kdor ne zeli z menoj, naj ostane ali se vrne na Mašun!« Ker sem odklonil, da bi še tretjič preveril varnost prehoda, tudi drugim ni kazalo drugega, kot se odločiti za prečkanje ceste. Pazljivo smo se ji približali. Najprej sva jo prešla s Tonetom, za nama sta prišla Kamilo in Drago. Skočili smo pod cesto v potok, ko pa je stopil četrti na cesto, ne spominjam se več ali je bil Brkin ali Tone Mavrič, se je moral hitro umakniti nazaj v grmovje, kajti po asfaltni cesti je od II. Bistrice prikorakala nemška patrola 6—8 mož, vendar Nemci niso zaradi naše pazljivosti in izredno temne noči ničesar opazili. Takoj za tem sta, ne da bi oklevala, tudi ostala dva prekoračila cesto. Po nasipu, ki je bil visok več metrov, smo prekoračili tudi železniško progo, ne da bi naleteli na sovražnika. Noč se je polagoma umikala dnevu, kajti pri prekoračenju ceste in železnice smo se predolgo zamudili, nato smo se ustavili še na Veliki Bukovici, kjer nam je dobra kmečka ženica postregla s kruhom in jabolčnikom. Ko smo odšli iz vasi, se je na vzhodu že svetlikala jutranja zarja. Pred nami pa je bila še cesta Ilirska Bistrica ■— Podgrad, za katero nismo vedeli, ali jo je sovražnik zasedel. Srečno smo jo prešli vzhodno od vasi Harije, ko se je bilo že povsem zdanilo. Pohiteli smo še mimo Tominj in okoli 10. ure prispeli čez Zajelšje in Pregarje na Rjavče, toda štaba odreda tam nismo našli. S člani štaba smo se sešli šele zvečer na Kovčicah, kamor se je bil zaradi nemške ofenzive prejšnji dan umaknil. Z vrnitvijo v Brkine je bil moj prvi kurirski «podvig» uspešno končan. V Brkinih je bila 13. 10. nemška ofenziva. Zaradi nacističnega terorja in požiganj je bilo mnogo ljudi hudo prestrašenih, vendar ni nihče pomislil na to, da bi klonil pred sovražnikom, pač pa so se mrzlično nadaljevale organizacijske in politične priprave za nadaljevanje boja proti novemu sovražniku — nacizmu. Sli smo počasi in Cesto počivali, ker so Tržačane, nev»')ii d brkinskih blatnih poti, žulili neprimerni nizki čevlji, čez P7V in cesto II. Bistrica — Reka smo prešli pri Mali j( malo prej, ko se je zdanilo, zato smo ponoči lahko pri^fS do Gornjega Zemna, kjer smo se ustavili v nekem arih0' Tržačani so bili namreč, preutrujeni, da bi nadaljevali jjj vanje, potovanje podnevu pa je bilo' tedaj tudi preveč tvegat Dan smo preživeli, ne da bi srečali ali videli kogarkoli- večeru je začelo deževati, ko se je stemnilo, smo zaP^i .skrivališče in se napotili po njivah m senožetih med in D. Zemnom proti Podgori« Med potjo smo prekopi ^ nekaj naraslih potokov in prebredli naraslo rečico" Ko^ ^ Vsi premočeni smo prispeli okoli 22. ure v Vrbico, kjer 5 — ‘ ; ----- *-------- V VIU1UU, Se V zgornjem delu vasi v neki hiši ustavili, dobili ve^ si nekoliko posušili obleko in prespali noč na senik**-. j-j preden se je zdanilo, smo odšli s tremi domačini ki so risovi z vozovi po drva v gozd, proti Mašunu, kamor smo pr^N ob 14. uri 20. 10. 1943. Javil sem se na komando mesta . & h komandantu Francu Derenčinu. Njemu sem^pustil Trž«^>i DRUGI KURIRSKI POHOD Sredi oktobra se je štab Istrskega odreda naselil v vasi , Kavčiče k Poljkovim. Strah, ki ga je zapustila prva nemška i' ofenziva, je bil kmalu pozabljen. 2e 18. 10. 1943 sem moral drugič na pot na Mašun. Spremljal sem tri tovariše iz Tržaške brigade (ne pet, kot navaja dopis štaba odreda z dne 21. 10. 1943). To so bili: G. Zoll, komandant Tržaške brigade, Bruno Bizjak in še neki tovariš, ki je govoril le italijansko in si njegovega imena nisem zapomnil. Bilo je megleno in deževno vreme. Blatne poti in močvirja v okolici proge med vasmi Koseze in Malo Bukovico ler slaba kondicija mojih varovancev so potovanje zelo ovirale. in pošto za štab XIV. divizije. r Mašun je bil še vedno svoboden, toda bližajoči se so*d*J ob*, napad, s katerim je nameraval nemški štab uničiti to vij, bodno partizansko žarišče, je bilo čutiti v zraku. Vladaj p %$| nekam mrzlično vzdušje: ekonomi in drugi funkcionarji) i mande mesta so hitro spraznjevali skladišča, da bi tako goceno in obilno opremo obvarovali pred uničenjem. j?1) 2e isti dan sem se moral vrniti z Mašuna v Brkine, kril ta* sem vodil pet tovarišev. Z menoj je tedaj potoval med V 'Im P‘I m i tildi ctaroiči alrfivricf rl nwi n d«... « r i .. —. n gimi tudi starejši aktivist doma iz Slovenske Istre, na ["tl nost šefa obv. centra Istrskega odreda pa je prihajal iz V n XIV. div. Maks Tomažič. Brez večjih motenj smo prispj.f „ _______„ ____ ar. w Dolenjski potok in prešli cesto. Potem pa so se začele te* jcP (Nadaljevanje sled*). ^ ^ S TELEFON 93-808 in 94 638 - Poštni predal 55» - PODRUŽNICA: GORICA: Uljca 24 MaggiO 1/1. TelefOD 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338,95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 'eg iELErui« sm-huh to »»» p ^ _________________/cn _______iu j.___io din (1.000 stanh dinarjev), letno 100 lin (10 000 starih dlnaHev) — Poštni tekoči račun: .„4oew>