Glasbena matica se ob stoletnici predstavlja širši tržaški publiki Brezdomko odgnali iz parka r / 12 Primorski SREDA, 8. JULIJA 2009 Št. 160 (19.559) leto LXV. EU ne bo še enkrat šla po kostanj v žerjavico Rado Gruden Če sodimo po prvih izjavah, zamenjava dosedanjega glavnega stanovalca v Banskih dvorih Iva Sa-naderja z novo stanovalko Jadranko Kosor ne bo prinesla bistvenega premika v hrvaških stališčih glede mejnega spora s Slovenijo. Prva predsednica vlade v zgodovini Hrvaške je namreč po potrditvi v saboru omalovažujoče spregovorila o zgodovinski kratkovidnosti severne sosede, ki Hrvaški ne bo uspela preprečiti vstopa v Evropsko unijo. Tudi izjave dosedanjega pre-mierja Sanaderja pri predaji poslov ne vzbujajo veliko upanja, da je uradni Zagreb pripravljen sestopiti z okopov, s katerih za glavno in edino krivko hrvaških težav z EU proglaša Slovenijo. Zato je toliko bolj dobrodošlo slovensko vabilo Hrvaški, da obnovi dialog s Slovenijo, obe državi pa naj se s trezno glavo ob pomoči Evropske komisije dokopljeta do takega kompromisa, ki bi privedel do umika spornih hrvaških dokumentov in posledično do slovenske deblokade hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Vabilo je še toliko več vredno, ker se slovenska diplomacija ni odzvala na povišane tone iz Zagreba. Povsem jasno je, da se lahko samo s treznimi pogovori med državama problem meje premakne s slepega tira in pospeši hrvaško približevanje EU. To je tudi edini način, da se v pogovore spet vključi Evropska unija. Ta je po neuspelih poskusih Ollija Rehna že dvignila roke od tega problema in gotovo ne bo še enkrat šla po kostanj v žerjavico, če iz Ljubljane in predvsem iz Zagreba ne bo dobila jasnega signala, da tokrat obe državi s pogajanji mislita resno. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € G8 - Ob izjemnih varnostnih ukrepih v potresenem mestu L'Aquila bo od danes prizorišče svetovnega vrha V Rimu včeraj neredi ob protestih protiglobalistov TRST - Sodelovanje organov Italije, Slovenije in Kosova Združeni proti kriminalu Včeraj orisali uspeh skupne operacije Gasoline, s katero so odkrili mednarodno združbo preprodajalcev droge in orožja TRST - Sodelovanje tožilstev in policij Italije, Slovenije in Kosova ter Interpola in Europola je omogočilo odkritje mednarodne kriminalne organizacije preprodajalcev mamil in orožja. Rezultate operacije Gasoline, ki je potekala v okviru evropskega projekta za boj proti organiziranemu kriminalu na zahodnem Balkanu, so orisali na včerajšnji tiskovni konfe- renci na tržaškem sodišču, kjer so tudi poudarili pomen skupnega boja proti kriminalu, ki je postal globalni pojav. Na 3. strani RIM- V LAquili se bo danes uradno začel tridnevni vrh skupine G8, ki se bo jutri in v petek razširila še z državniki drugih večjih držav in s predstavniki mednarodnih organizacij. Na dnevnem redu zasedanj bodo med glavnimi temami gospodarska kriza, boj proti podnebnim spremembam, prahranska varnost in mednarodni politični problemi, kot so Iran in Severna Koreja. O uspešnosti priprave tega vrha se je vnelo kar nekaj polemike, marsikdo pa opozarja na preživelost sedanjega modela skupine G8. Prišlo je tudi do protestov protiglobalistov v Rimu, kjer je policija zajela 36 ljudi in jih 10 pridržala. Na 11. strani Bani: načrtovano novo naselje vzbuja dvome Na 5. strani Delavec iz Gorice se je ponesrečil v papirnici Na 12. strani Na goriški Travnik so se včeraj vrnili delavci Na 12. strani Izklesali »leteči« kip za brata Rusjan Na 13. strani Zaradi krize Brda beležijo upad turistov Na 14. strani Protestni odstop vodstva ŠZ Bor! Na 17. strani ZAGREB - Primopredaja s Sanaderjem Jadranka Kosor prevzela dolžnosti ZAGREB - Nova hrvaška pre-mierka Jadranka Kosor je včeraj na sedežu vlade v Zagrebu ob primopredaji z dosedanjim hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem uradno prevzela premierske dolžnosti. Kosorjevo in člane njenega vlade je po celodnevni razpravi v ponedeljek ponoči potrdila večina poslancev v hrvaškem saboru. Iz Slovenije pa je Kosorjeva že dobila vabilo, naj se Hrvaška vrne v pogajalski proces ob posredovanju Evropske komisije, da se reši sporno mejno vprašanje in nadaljujejo hrvaška pristopna pogajanja z EU. Na 2. strani MOSKVA - Obisk predsednika ZDA Obama in Putin za novo pot v odnosih DEŽELNI SVET Izredna pomoč dvojezični šoli v Špetru TRST - Dežela Furlanija-Julij-ska krajina bo namenila izredni prispevek 60 tisoč evrov za dvojezično šolo v Špetru Slovenov. Denar bodo izročili tamkajšnji občinski upravi. Sklep so uvrstili v zakon, ki spreminja proračun FJK za tekoče leto. V včerajšnji razpravi o rebalansu sta sodelovala tudi slovenska deželna poslanca Igor Kocijančič in Igor Gabrovec. Slednji je opozoril na negativne posledice, ki jih bodo imele za slovensko manjšino napovedane komisarske uprave gorskih skupnosti. Na 2. strani 2 Sreda, 8. julija 2009 ALPE-JADRAN / SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI - Po zamenjavi na čelu hrvaške vlade Slovenija vabi Hrvaško na nadaljevanje pogajanj MZZ: S treznimi pogovori in ob pomoči Evropske komisije do dogovora o meji LJUBLJANA - Slovenija vabi Hrvaško, da se s hladno glavo vrne v pogajalski proces ob posredovanju Evropske komisije, ki bi privedel do umika spornih hrvaških dokumentov, sklenitve sporazuma o meji, umika slovenskih zadržkov, nadaljevanja pristopnih pogajanj Hrvaške z EU in določitve meje pred vstopom Hrvaške v EU, je včeraj na redni novinarski konferenci dejal uradni govorec Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) Milan Balažic. Kot je poudaril, z nerešenim vprašanjem meje izgubljata obe državi in se morata obe truditi za vzpostavitev primernega ozračja, ki bi omogočilo nadaljevanje pogajanj in njihovo uspešno za-ključitev z razumnim kompromisom in prijateljskim sporazumom. Slovenija ostaja zavezana procesu, ki ga je vodil evropski komisar za širitev Olli Rehn in je pripravljena tudi v bodoče nadaljevati delo na podlagi njegovega zadnjega predloga, je pojasnil Balažic, ki je spomnil, da je Hrvaška iz tega procesa "tik pred ciljem" izstopila, ker v Zagrebu "ni bilo dovolj politične volje za uspešen zaključek procesa pogajanj in za dosego kompromisne rešitve". "Hrvaška taktika pritiskov, lobiranja in včasih grobe ter nepremišljene retorike proti Sloveniji Hrvaško vodi proč od Evropske unije. Ni potrebno da se ljubimo, dovolj je minimalno spoštovanje partnerjev in sosedov," je dejal Balažic, ki sicer ni želel komentirati ponedeljkove ostre izjave nove hrvaške premierke Jadranke Kosor v saboru, da bo Hrvaška "kljub zgodovinski kratkovidnosti severne sosede" postala članica EU. Poudaril pa je, da bosta državi morali doseči sporazum, saj je to edini način za rešitev vprašanja meje. Treba je vzpostaviti dialog, umiriti strasti in najti izhod. Vsaka stran, tako Slovenija, Hrvaška in Evropska komisija, nosi odgovornost, da naredi "svoje domače naloge" in "pri tem za svoj morebitni neuspeh ne krivi drugega, denimo Ljubljane ali Bruslja". "Ni Slovenija, ampak je Hrvaška tista, ki ima ključ do vrat, ki vodijo v EU. Hrvaška mora zgolj slišati Evropsko unijo in Slovenijo, kako naj ključ uporabi, da bo stopila skozi vrata". Balažic je še izrazil željo, da hrvaške notranjepolitične razmere "ne bi motile nadaljnjega procesa reševanja tega zapleta, ki je nastal zato, ker je hrvaška vlada v pristopni dokumentaciji prejudicirala določitev meje". Izrazil pa je upanje, da bodo spremembe na Hrvaškem morda omogočile pospešek k vrnitvi za pogajalsko mizo, da bi znova začeli trezne pogovore "o papirjih, ki so na Kje bo potekala mejna črta med Slovenijo in Hrvaško v Piranskem zalivu? mizi" in dosegli "nek racionalen kompromisni sporazum". Na novinarsko ugotovitev, da glede na nastop Kosorjeve v saboru med prioritetami nove hrvaške vlade morda ni reševanja vprašanja meje, je Balažic poudaril, da Slovenija sama tega procesa ne more izpeljati. Če pa ne bo prišlo do pripravljenosti z druge strani, Slovenija lahko čaka, da bodo stvari dozorele. Sloveniji je v interesu stabilna in uspešna Hrvaška, ki nadaljuje v svojih prizadevanjih za vstop v EU, kar s seboj nosi tudi "vzajemno koristno, pravično in trajno določitev meje med državama" ob upoštevanju legitimnih vitalnih interesov obeh držav. Slovenija želi ustvarjati ozračje, ki bi privedlo do nadaljevanja pogovorov, čas počitnic pa je morda čas za razmislek, je še menil Balažic. V času počitnic pa pričakuje, da bodo razmere v Piranskem zalivu, kjer je v preteklosti prihajalo do ribiških incidentov, normalne in da bodo tako kot vsako leto mirne počitnice minile mirno tako za slovenske goste na Hrvaškem kot za hrvaške goste v Sloveniji. Balažic je na tiskovni konferenci med pomembnejšimi zunanjepolitičnimi dogodki v prihodnjih tednih izpostavil obisk zunanjega ministra Samuela Zbo-garja v ZDA 28. julija, kjer se bo sestal z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. (STA) Slovenec sodeloval • ■ • • II VM* v milijonski prevari v Nemčiji FRANKFURT - Slovenski podjetnik, ki živi v Nemčiji in se ukvarja z gradbeništvom, naj bi skupaj s pajdaši za več kot pet milijonov evrov oškodoval podjetja za proizvodnjo sončnih celic in dobavitelje gradbenih strojev iz vse Nemčije. Kot je sporočilo nemško državno tožilstvo, je prevara pahnila v krizo del proizvajalcev sončnih celic. Kriminalna združba, ki naj bi štela okoli 20 članov, naj bi med drugim kupovala nekdaj ugledna podjetja in v njihovem imenu in v njihovem imenu naročala gradbene stroje, ki so jih dobavljali na izmišljene naslove. Strojev niso plačali, med drugim pa naj bi jih prepeljali v Srbijo. Center Pirana od jeseni zaprt za promet PIRAN - Občinski svetniki so v drugem branju sprejeli odlok o ureditvi prometa v občini Piran. Odlok celotno območje mestnega jedra Pirana zapira za promet. Krajši čas bodo centru lahko parkirali le stanovalci in lastniki nepremičnin v mestnem jedru, občani Pirana in dostavna vozila, ki bodo imeli mesečno na voljo določen fond ur. Za daljši čas bodo vozniki lahko parkirali v garažnih hišah Arze in na Fornačah, parkiranje na zunanjem parkirišču na Fornačah pa bo namenjeno le stanovalcem Pirana in imetnikom mesečnih dovolilnic. ZAGREB Po nočni potrditvi nove vlade v saboru Jadranka Kosor prevzela premierske dolžnosti Ivo Sanader jer včeraj svoji naslednici Jadranki Kosor predal premierske dolžnosti ansa DEŽELNI SVET - Spremembe proračuna za tekoče leto Izredni prispevek za dvojezično šolo v Špetru Gorskim skupnostim v FJK grozi ukinitev TRST - Deželna uprava bo v tekočem letu namenila izredni prispevek 60 tisoč evrov Občini Špe-ter v Benečiji za tamkajšnjo dvojezično šolo. Ukrep so vključili v spremembo (rebalans) proračuna za leto 2009, ki ga bo deželni svet najbrž odobril jutri z glasovi koalicije, ki podpira odbor predsednika Renza Tonda. Glavnino proračunskega presežka (nekaj nad 15 milijonov evrov) bodo namenili ukrepom proti gospodarski krizi, manj sredstev od napovedanih pa bo šlo varnosti, kar je nekoliko razjezilo Severno ligo. Sedmi člen proračunskega ukrepa nekoliko spreminja deželni zakon za Slovence, spremembe pa niso bistvene, čeprav bo o tem zadnjo besedo imel deželni parlament. Odbor je skušal v začetku pri upravljanju Sklada FJK za Slovence precej zmanjšati vlogo in pristojnosti deželne komisije za slovensko manjšino, a se je potem premislil. Nekatere spremembe vsekakor ostanejo in jih bo deželni odbor obelodanil danes ali jutri. V včerajšnji razpravi sta sodelovala tudi slovenska deželna poslanca Mavrične levice Igor Kocijančič (je tudi eden od treh opozicijskih poročevalcev rebalansa) in SSk Igor Gabrovec. Zastopnik Slovenske skupnosti se je opredelil proti komisarski upravi, ki jo bodo v prihodnjih tednih doživele gorske skupnosti, kar pomeni odločilen Deželni svetniki Demokratske stranke se posvetujejo z vodjo skupine Gianfrancom Morettonom korak za njihovo ukinitev. Tondo se je za ukinitev gorskih skupnosti odločil na zahtevo Severne lige, ki predlaga, da bi pristojnosti teh uprav prevzele občine. Na narodnostno mešanem ozemlju FJK imamo trenutno tri gorske skupnosti (Brda-Nadiške doline, Terske doline in Kanalska dolina), ki jih čaka ukinitev. Vse tri ustanove so igrale pomembno vlogo tudi pri zaščiti naše manjšine in vse tri so poimensko navedene tudi v državnem zaščitnem zakonu številka 38 iz leta 2001. ZAGREB - Nova hrvaška pre-mierka Jadranka Kosor je včeraj na sedežu vlade v Zagrebu ob primopredaji z dosedanjim hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem uradno prevzela premierske dolžnosti. Kosorjevo in člane njenega vlade je po celodnevni razpravi v ponedeljek ponoči potrdila večina poslancev v hrvaškem saboru. Za novo vlado s Ko-sorjevo na čelu je glasovalo 83 poslank in poslancev. Jadranko Kosor je tako postala prva premierka od osamosvojitve Hrvaške in deveta oseba na čelu hrvaške vlade. Primopredaja med Sanaderjem in Kosorjevo je potekala za zaprtimi vrati, sledilo pa je srečanje premierke z ministri, ki so v ponedeljek ponoči že prisegli v hrvaškem parlamentu. Kosorjeva je napovedala, da bo vlada do konca tedna predlagala novi rebalans državnega proračuna, o katerem naj bi v saboru odločali do konca poletne seje, 15. julija. Premierka je napovedala tudi možnost izredne seje sabora, če ne bo razprave o rebalansu do sredine julija. O rebalansu proračuna naj bi pred vladno sejo razpravljalo tudi predsedstvo vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ). Kot eno od prioritet je navedla tudi umik slovenske blokade hrvaških pogajanj za vstop v Evropsko unijo. Hrvaški mediji so še poročali, da ima bivši premier Sanader pravico do svojega urada v stavbi šest mesecev potem, ko je v petek sabor tudi uradno sprejel njegov odstop. V prihodnjih pol leta ima tudi pravico do premierske plače, ki je okoli 3.000 evrov. Ali bo Sanader izkoristil omenjene pravice, še ni znano, je poročal današnji Večernji list. Novi hrvaški premierki je včeraj po telefonu že čestital tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Tudi Evropska komisija je včeraj čestitala Jadranki Kosor za imenovanje za predsednico hrvaške vlade in pozdravila potrditev njene nove vlade v hrvaškem parlamentu. "Verjamemo, da bo nova vlada pod njenim vodstvom z vso odločenostjo nadaljevala pomembne reforme, ki še čakajo državo, da bo pripravljena na članstvo v EU," so poudarili v komisiji. Tako sta zapisala predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in evropski komisar za širitev Olli Rehn v skupni izjavi za javnost ob potrditvi nove hrvaške premierke. "Evropska komisija ostaja močno zavezana evropski perspektivi Hrvaške in njenemu cilju pristopa k EU," sta še poudarila v izjavi. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 9. julija 2009 3 BOJ PROTI TRGOVINI Z MAMILI - Sodelovanje italijanskih, slovenskih in kosovskih organov S skupnimi močmi želi uspeh v boju zoper organizirani kriminal Operacija Gasoline: po dveh letih dela na desetine aretirancev in zaseženih kilogramov heroina TRST - Dobri dve leti skupnega dela sta privedli do razkritja kriminalne mreže preprodajalcev drog in orožja, ki so potovale po t.i. osrednji balkanski poti v Italijo. To je sad operacije Gasoline, pri kateri so sodelovali tržaško tožilstvo, vrhovno tožilstvo Republike Slovenije oz. skupina tožilcev za boj proti organiziranemu kriminalu in specialno tožilstvo Kosova v okviru Eulexa, poleg tega pa še kriminalistične policije Italije, Slovenije in Kosova ter posebni operativni oddelek Ros italijanskih karabinjerjev. Rezultate in pomen operacije, pri kateri sta sodelovala tudi Interpol in Europol, so obrazložili na tiskovni konferenci na tržaškem sodišču. V okviru skupne operacije so zasegli več desetin kilogramov heroina in drugih drog ter več kosov orožja, aretiranih pa je bilo na desetine ljudi, še več pa je oseb, ki so preiskovane na prostosti. Do takega uspeha pa ne bi prišli brez sodelovanja in medsebojnega zaupanja med policijami in tožilstvi različnih držav, ki je v današnjem času pravzaprav glavno orožje v boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki je postal globalni pojav. Preiskovalci iz omenjenih držav pripisujejo uspehu velik pomen, saj je operacija Gasoline potekala v sklopu širšega evropskega projekta skupnega boja pro- ti organiziranemu kriminalu na zahodnem Balkanu Cospol (Comprehensive Operational Strategic Planning for Police) in je predstavljala v bistvu pilotno pobudo, v okviru katere so izkoristili vse dodatne možnosti in sredstva, ki jih nudi mednarodno sodelovanje, informacije pa so črpali tudi iz podatkovne baze Eu-ropola. Zato je razumljivo, da so se včerajšnje tiskovne konference udeležili pomembni predstavniki preiskovalnih in policijskih organov: od gostitelja, tržaškega tožilca Micheleja Dalla Coste, načelnice oddelka za heroin osrednje direkcije italijanske policije za boj proti drogam Alessandre Ortenzi ter namestnika poveljnika oddelka Ros polkovnika Maria Parenteja in načelnika drugega preiskovalnega oddelka podpolkovnika Roberta Casagrandeja, pa do vodje skupine slovenskih tožilcev za boj proti organiziranemu kriminalu Blanke Žgajnar in načelnika slovenske kriminalistične policije Aleksandra Jevška ter njegovega kosovskega kolege Kadrija Arifija, medtem ko sta Interpol oz. Europol zastopala Sandro De Angelis in Massimiliano Calcagni, ki sta tudi v vodstvu projekta Cospol. Operacija se je začela februarja leta 2007, ko so na podlagi analiz začeli povezovati posamezne primere, ki so jih obravnavali v preteklosti. V obdobju do- Tiskovne konference na tržaškem sodišču (desno) sta se udeležila tudi načelnik slovenske kriminalistične policije Aleksander Jevšek in vodja skupine slovenskih tožilcev za boj proti organiziranemu kriminalu Blanka Žgajnar (spodaj) kroma brih dveh let so tako stopili na prste razvejani mednarodni kriminalni mreži, ki je drogo, ki je prihajala iz Afganistana in Turčije, skladiščila v južnih predelih Kosova in v Sloveniji, od tam pa jo po t.i. osrednji balkanski poti uvažala v Italijo, predvsem v Pescaro, Pizo, Padovo, Gal-lipoli, Rimini, Milan, Catanio in Ales-sandrio, medtem ko so bile ciljne točke na slovenskem tržišču Ljubljana, Novo mesto in Nova Gorica. Po isti poti je v Italijo in Slovenijo, pa tudi v Španijo, prihajalo orožje s Kosova in iz Bosne in Hercegovine. »Blago« so v glavnem z osebnimi avtomobili prevažali kurirji, ki so jih novačili v Sloveniji med odvisniki in ljudmi na robu družbe ter osebami, ki so ob osamosvojitvi Slovenije ostale brez državljanstva. Droga je bila po navadi skrita v rezervoarjih avtomobilov, orožje pa v votlih delih karoserije, če je šlo za manjše kose (npr. pištole) pa kar v prostorih, kjer se nahaja motor. Preiskovalci računajo, da so na tak način v zadnjem dve-letju pretihotapili kakih 250 kilogramov heroina. Drogo so v Italiji prevzele skupine, ki so potem imele nalogo jo prodajati odjemalcem, dohodek pa je šel vrhovom organizacije v Sloveniji in na Kosovu. Denar so bodisi tihotapili bodisi ga nakazali preko nekaterih finančnih družb. Združbi pa so na koncu prišli na sled, pri čemer so se preiskovalci posluževali tudi metod, ki jih običajno uporabljajo v boju proti terorizmu: podatki ka-rabinjerjev govorijo o 65 zaseženih kilogramih heroina ter določeni količini drugih drog, dalje o zaplembi več kosov orožja (npr. pištol, avtomatskih pušk, brzostrelk, ročnih granat, dušilcev poka in na- KOROŠKA - Pripravlja sprejem posebnega deželnega zakona Deželna vlada se je odločila za boj proti sprejemnim centrom za azilante bojev) in aretaciji štiridesetih italijanskih, slovenskih, albanskih in kosovskih državljanov, medtem ko je drugih osemdeset oseb preiskovanih na prostosti. Po podatkih slovenske policije, ki pa govorijo tudi o operacijah v Švici, pa je bilo vsega skupaj zaseženih 110 kilogramov heroina, slovenski agenti pa so zoper 28 osumljencev podali ovadbe zaradi utemeljenega suma, da so zagrešili 39 kaznivih dejanj s področja prometa s prepovedanimi drogami in orožjem. Za šestnajst osumljencev (enajst slovenskih, štiri srbske in enega državljana BiH) so sodišča odredila pripor, trije pa so bili že prvostopenjsko obsojeni na osem, pet oziroma štiri leta zapora. Uspeh operacije je dokaz, da je boj proti organiziranemu kriminalu, ki je dobil mednarodno razsežnost in je že globalni pojav, možen le s skupnimi močmi držav, pri čemer se je treba zavedati, da je trgovanje z drogami in orožjem prava industrija in posel: trg drog deluje namreč kot ostali trgi po vseh načelih ponudbe, povpraševanja in oblikovanja cen. Zato je pomemben tudi najmanjši zaseg mamil, saj se s tem posega v količino droge na tržišču, v oblikovanje cene in v dostopnost prepovedanih drog uporabnikom. Prav tako pa je pomembno medsebojno zaupanje med policisti in tožilci različnih držav, so prepričani italijanski, slovenski in kosovski preiskovalci. Ivan Žerjal MURSKA SOBOTA Romun z ukradenim CELOVEC - Koroška deželna vlada je na svoji včerajšnji seji sledila napovedi deželnega glavarja Gerharda Dorf-lerja in storila prvi korak, s katerim hoče preprečiti ustanovitev zbirnega centra za prvo sprejemanje beguncev oz. prosilcev za azil na Koroškem. Služba za ustavna vprašanja je dobila nalog, da izdela zakonski osnutek oz. spremembo zakona o prostorskem načrtovanju, po katerem je ureditev takšnega centra mogoča le s posebno namembo zemljišča, zanjo pa bi bila pristojna dežela. Sklep deželne vlade pomeni, da županu občine Železna Ka-pla in tudi tamkajšnjemu občinskem svetu ne bo več mogoče uresničiti morebitno ureditvi zbirnega centra za begunce v Železni Kapli. Kot je znano, je novi (slovenski) župan Železne Kaple Franc-Jožef Smrtnik pokazal interes za takšen center, ko se je odzval na ponudbo avstrijske notranje ministrice Marie Fekter o ustanovitvi centra za prvo sprejemanje azilantov v južni Avstriji. Smrtnik (in tudi njegov županski kolega v občini Suha Gerhard Vi- Franc-Jožef Smrtnik sotschnig, ki pa je medtem klonil pod pritiskom deželne vlade in tudi lastne socialdemokratske stranke) je oblastem na Dunaju celo že ponudil ustrezno lokacijo, kar je imelo za posledico, da so se takoj oglasili najvišji deželni politiki na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem. Slednji je napovedal, da bo- Gerhard Dörfler do begunska zbirališča preprečili z vsemi sredstvi - če bo potrebno, celo s posebnim deželnim zakonom, s katerim bi prepovedal postavitev stavbe, v kateri naj bi prebivali azilanti. To se je sedaj tudi zgodilo. Proti ustanovitvi zbirališča za azilante v omenjenih občinah so se poleg deželnega glavarja postavile tudi vse tri naj- močnejše stranke v koroškem deželnem zboru (Haiderjev BZO, socialdemokrati in ljudska stranka), medtem ko Smrtnika podpirajo slovenska Enotna lista (EL), Zeleni in tudi katoliška cerkev. Za slednjo je v ospredju humanitarna komponenta, za Smrtnika pa poleg humanitarnega vidika tudi gospodarski, saj bi ustanovitev prvega zatočišča imela pozitivne posledice pri izgradnji infrastrukture. Naselitev centra vsekakor razdvaja prebivalce v občini Železna Kapla: eni govorijo o dobri priložnosti za gospodarsko šibko občino, drugi pa center za begunce kategorično odklanjajo. Smrtnik zato zagovarja »stvarno in neobremenjeno diskusijo, v kateri je treba ovrednotiti vse pozitivne in negativne posledice.« Nastanitev zbirališča za begunce v Južni Avstriji je postala aktualna z napovedjo notranje ministrice Marie Fekter, da bi občine, ki se odločijo za postavitev centra za prvo zatočišče beguncev, dobile med drugim tudi dodatna finančna sredstva. Ivan Lukan in skuterjema MURSKA SOBOTA -Slovenski policisti, ki so v ponedeljek zgodaj zjutraj na avtocestnem postajališču v bližini Murske Sobote kontrolirali kombinirano vozilo italijanskih registrskih številk, so ugotovili, da je bilo vozilo februarja ukradeno v Italiji. V vozilu, ki ga je vozil 28-letni romunski državljan, pa so našli tudi ukradena skuterja. Pri pregledu prtljažnega prostora so v kombiniranem vozilu znamke renault master odkrili tudi kolo z motorjem znamke Aprilia in kolo z motorjem znamke Kymco, ki sta bila prav tako kot vozilo že pred nekaj meseci ukradena v Italiji. Oba skuterja sta imela nameščene italijanske registrske tablice, so včeraj sporočili s Policijske uprave Murska Sobota. 4 Sreda, 8. julija 2009 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Klic teritorija in izziv daljave Ace Mermolja V zadnjih tednih in mesecih sem se dokaj intenzivno ukvarjal z vprašanji Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Ob zaključku sem bil izvoljen za predsednika pokrajinskega odbora za Tržaško, kar ni bilo več v mojih življenjskih in delovnih načrtih. Nikoli ne veš, kaj te čaka. Nov izziv pa je tudi v zrelih letih nekaj pozitivnega: prisiliš možgane, da ne zaspijo. Med pripravami za kongres je SKGZ naročila Slori-ju, naj opravi anketo med ljudmi, ki so tako ali drugače aktivni v organizaciji in to v vseh treh pokrajinah (tržaška, goriška in videmska), kjer organizacija deluje. Ne bom izdal kake posebne skrivnosti, če zapišem, da so anketiranci, med ostalimi mnenji, dobro ocenili delovanje SKGZ na institucionalni ravni, to je na področju pravic, iskanja fi-nansiranja, odnosov z italijanskimi oblastmi in s Slovenijo. V bistvu gre za delo, ki mu posvečajo pozornost tako domači kot tudi drugi mediji. Veliko slabša pa je bila ocena delovanja SKGZ na teritoriju, med organizacijami in društvi, skratka, med ljudmi. Bom jasen: za marsikaterega člana društva na Tržaškem ali na Goriškem (nekoliko drugače je v Benečiji) je SKGZ dokaj oddaljena entiteta. V bistvu gre za očitek SKGZ, da ni dovolj teritorialno zasidrana. Podatka ne bi poglabljal z vidika SKGZ, njenega vodstva in operative. Razloge, ukrepe in protiukrepe bo organizacija pač iskala. Očitek, da je »vrh« preveč oddaljen od baze sem pogostokrat slišal, tudi takrat, ko sem bil predsednik ZSKD. Poudaril pa bi ugotovitev, ki jo potrjujejo pritožbe, da je v bistvu SKGZ teritorialna organizacija, čeprav sta njen izvor in kultura nekaj precej različnega. Če listamo Primorski dnevnik, razne dokumente, izjave, stališča in teoretske predpostavke, nam bo jasno, da je SKGZ nastala v velikem idejnem ali ideološkem boju ter v luči velikih zgodovinskih dogodkov. Stvarnost Slovencev v Italiji je bila zato v mislih SKGZ vseskozi vpeta v usodna idejna sporočila, v mednarodne odnose, v perspektivo globokih (socialističnih) družbenih sprememb. Jugoslavija in njena pot v socializem sta bili zvezda vodnica. SKGZ ni bila izjema. V omenjenem smislu so delovali npr. veliki italijanski sindikati in leve stranke: od komunistične do socialistične. Sindikati, vsaj največji, so bili povezani z delavskimi množicami, perspektiva pa niso bile le boljše plače, ampak velik, planetaren družbeni preobrat. Če se vrnem k SKGZ, se sam spominjam, kako so se diskusije v odborih ali pa seminarji za mlade kadre vedno pričeli z velikimi temami, z osnovami marksizma, z analizami mednarodnih dogodkov in s podobnimi zadevami. Mislim, da je bila v tem smislu npr. cerkev bolj pragmatično povezana s svojim občestvom. Oddaljevanje se je tudi zanjo pričelo pozneje. Stranke in organizacije levice, kamor lahko uvrstimo tudi SKGZ, pa so izražale neko kulturo in vizijo, ki je gledala onkraj teritorija in večkrat tudi mimo. Ne vem, do kolikšne mere jim je uspelo ta pogled spremeniti. Trditev je potrebno pazljivo opredeliti. Ko danes govorimo o teritoriju, namreč ne mislimo le na določen kraj, na njegove prebivalce, na zemljo in podobno. Teritorij postaja v razvitem svetu, in torej tudi na italijanskem severu in pri nas, nova miselna predpostavka, način čutenja, element biti. Sredi globalizacije in v mraku velikih ideoloških in utopičnih sistemov je teritorij postal pomembna samoobrambna meja pred nihanjem globalizacije, pred vdori tujega in oddaljenega, celo pred strahovi, ki prihajajo v naš vsakdan iz nedefiniranih a konkretnih svetov. Bolj je svet virtualen, tehnološki, kibernetski, več je računalnikov in večja je vsakodnevna poplava planetarnih novic, sorazmerno večja je potreba po konkretni in domači varnosti, po otipljivih vezeh, ki so največkrat družinske, po načinih ohranjanja in zaščite, ki jih jamčijo majhne pragmatične odločitve in ne univerzalni proglasi. Univerzalizem in lokalna govorica nista vedno v soglasju. Zato se ljudem na teritoriju pogostokrat zdijo tuje govorice politike, gospodarstva in same kulture. Nedvomno je v Italiji razumela novo čutenje teritorija Severna liga. Velik italijanski pesnik Zanzotto se je »zaba-rikadiral« v svoj domač kraj in vnesel v svojo poezijo dokaj striktno narečje. Uspevajo pisatelji, ki upodabljajo svoje mikrokozmose in ne več univerzalnih zgodb in resnic. Skratka, mikro-prosto-ri postajajo privlačni, minimalizem je razširjena težnja. Pojav ni vedno dober, saj vodi tudi v skrajnosti, kot so ksenofobija, nespametno odklanjanje priložnosti, ki jih vendarle nudi globalizacija, napadalen odnos do vsega, kar pride od zunaj, od zgoraj, skratka, iz širine in višine. Sem lahko sodijo država, nacionalna politika, evropski načrti itd. Mikroprostor postane trdnjava in tu je zrasla temna stran Severne lige, ki se je ob začetnem pojavljanju zdela zanimiva tudi pokojnemu Darku Bratini. Ker sem pričel z SKGZ, se bo to moje izvajanje zazdelo ponoven pinda-rov let. Ni tako. V resnici mislim, in nekateri stvarni podatki mi to dokazujejo, da se »identiteta« Slovencev v Italiji povsem v duhu časa vedno izraziteje veže na jezik, na domačo govorico, na krajevno kulturo, skratka, na teritorij in njegove problematike. Za mnoge je Ljubljana blizu le v kilometrih. Marsikateri makroprojekti, o katerih se izreka tudi SKGZ (npr. evroregija), so videni kot oddaljen svet. Ljudje se strinjajo z načeli organizacije, v resnici pa jih zanimajo delovanje društva, osmica, vrednost parcele, njena zazidljivost, urbanistični načrti, mikro- kmetijske politike, drobne vezi, ki pomagajo mladim do dela, do hiše itd. Majhno in teritorialno opredeljeno postaja nekaj več kot fizičen prostor, gre za bitnostno kategorijo in dimenzijo. Slednja ne izključuje širših prostorov, načrtov in vizij, mnogokrat pa se »veliko« zazdi preveč abstraktno, oddaljeno in premalo konkretno, skratka, neva-bljivo, včasih celo grozeče in nevarno. Srečanje s politiki na visoki ravni je za voditelje organizacije pomembno, ker je zanje povsem otipljiva zavest, da se na tisti ravni rešujejo bistveni problemi. Za društvenega ljubitelja, ki je zaposlen drugje, ki je eksistenčno drugače priskrbljen, ki pa hoče vseeno delovati kot Slovenec, v slovenskem jeziku ali v domačem narečju, je srečanje na vrhu manj pomembno od zmenka na društvenem sedežu ali v osmici. »Teritorialni« pogledi solidnega kmetovalca bodo lahko različni od teoretične sintagme, ali potrebujejo narodi in manjšine zemljo kot nujen identifikacijski pol, ali pa je dovolj trden »dom« sam jezik. Prevladale bodo praktične skrbi, do katerih je pogostokrat avtoreferenčna politika gluha. Skratka, izražena želja po stikih s teritorijem, tudi Slovencem ne pomeni le klasične prisotnosti dotičnega predsednika na domači prireditvi. Lahko pomeni klic organizaciji (ali organizacijam), naj prisluhne novim kulturnim, čustvenim in bivanjskim pomenom, ki jih vsebuje domač teritorij vizavi velikega sveta, ki je vsak dan bližje. V tem smislu te-ritorialnost ne izraža le bližine med vodstvom in bazo, ampak stvarnost med dvema miselnima sistemoma, ki plujeta vzporedno in obenem daleč. Teritorij ni le zemlja, ampak percepcija sveta. Je mentaliteta in občutek ter pomeni nekaj precej drugačnega kot pred tridesetimi leti. P.S.: Pripis se mi zdi nujen. Če je »teritorialnost« prerasla zgolj materialni vzorec in postala miselna kategorija, pa se je treba izogniti že omenjenim nevarnostim. Če pomeni teritorij zastrt pogled na svet, zapiranje ali celo odvračanje vsega novega, drugačnega in tujega, potem je pojav vreden graje. Organizacija, ki je zrasla na velikopoteznih osnovah, ne sme zapustiti svoje konkretne osnove, ne more pa postati plen vizij, ki ne gredo preko domačega vrta. Tudi pri tem je potrebno dobro ravnovesje, da ne postanemo terenci brez letalstva. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Kdo je potegnil krajši konec? Dve sliki iz leta 1952, ki sta si po zasnovi precej podobni. Na prvi vidimo Branka Babiča, vodjo »titovcev«, na drugi pa je slikan Vittorio Vidali, vodja »kominformovcev« ali stalinistov. Nad Babičem visi Titova slika, nad Vidalijem pa To-gliattijeva. Oba moža sta slikana s časopisom v roki. Babič in Vidali sta zagovarjala nasprotni tezi, iz katerih ni bilo mogoče potegniti sinteze. Prvi je deloval za aneksijo Trsta k Jugoslaviji, drugi pa prav nasprotno, saj so italijanski komu- nisti od 1948. leta pa vse do Stalinove smrti trdili, da je Tito fašist. Na koncu je Trst pripadel Italiji, Stalin pa se je zapisal v zgodovino med drugim kot eden izmed največjih trinogov dvajsetega stoletja. Kateri tabor je pravzaprav potegnil krajši konec? V političnem boju med babičevci in vidalijevci, ki se je marsikdaj sprevrgel tudi v fizično obračunavanje, so še najbolj na-stradali prav vsi zamejski Slovenci. Do pomiritve med obema taboroma je sicer prišlo, a nekdanji pristaši ene ali druge opcije vedo povedati, da se rane in praske še niso popolnoma zacelile... PREJELI SMO Zaščitena območja in vizija razvoja Krasa Pred nedavnim je bil v Grudnovi hiši v Nabrežini sestanek, informativno srečanje o predvidenih zaščitenih območjih na Krasu. Naj s tem v zvezi izrazim nekaj misli. Ob podobnih pobudah, razlaščanjih za plinovode, avtocesto, ipd., so pred dvajsetimi ali tridesetimi leti ljudi enostavno postavili pred izvršeno dejstvo, jim ponudili in vsilili smešno odškodnino, ker je bil vsak ugovor že vnaprej obsojen na neuspeh.. V zadnjih letih so se stvari spremenile v taki meri, da ob večjih posegih v okolje odgovorne družbe ali ustanove prirejajo javna srečanja, ki potekajo vsa po podobnem kalupu. Dolg, razvlečen uvod, v katerem se govori v tako splošni obliki, da pomeni vse in nič in ko so poslušalci po dolgem potrpežljivem poslušanju uničeni, pridejo na vrsto posegi s strani občinstva. Odgovorov na posege ljudi, ki govorijo v konkretnem jeziku ni ali pa so izredno medli. Vsekakor se jih sistematično ne upošteva, če se ne skladajo s politično linijo izhodišč organizatorjev srečanja. Drugi del zgodbe, ki je običajno tudi bolj zanimiv, skušajo organizatorji zaključiti čim prej. Uradno se torej dandanes daje vtis demokratičnosti, v resnici pa se ostaja pri stari praksi vsiljevanja izbir. Ta pa je v tem primeru napačno zastavljena že v svojem izhodišču, ker za razliko od podobnega posega v Sloveniji, kjer so zaščitili celotno območje, vključno z vasmi, predvideva pri nas vinkulacijo samo določenih zemljišč in tako po eni strani zaradi birokratske počasnosti in šikaniranja še dodatno otežuje razvoj kmetijskih dejavnosti, po drugi strani pa še naprej dopušča možnost dodatnih gradbenih špekulacij. Ni namreč nobena tajnost, da se še dandanes gradbene površine širijo predvsem na račun kmetijskih površin, celo E4, ki so krajinsko zaščitena kmetijska področja, kar vnaša veliko zmedo in nestabilnost v kmečko dejavnost. Težko je razumeti to gradbeno mrzlico, ko potem hiše ostajajo neprodane. Prav tako ostaja dvomljiva skrb za resnično zaščito Krasa, ko so prvotno kompaktno zaščiteno področje presekali na dvoje, z vmesnim pasom, tako da bi lahko v tem vmesnem pasu potegnili podzemno železnico Tav. Človek ima ob vsem tem vtis, da načrtujejo te stvari brez verodostojne motivacije, ker jim je to kdo ukazal ali ker to predvideva EU, napravijo pa to na tak način, da si pustijo proste roke za nadaljnje posege. Zato pa tudi najbrž takih pobud pri nas ne dajejo radi v roke zainteresiranim prebivalcem, oziroma civilni družbi kot že marsikje v Italiji. V vsem povojnem obdobju so nam avtohtonim prebivalcem dajali samo lažni vtis, da razpolagamo z zemljo naših prednikov. Res je , bili smo lastniki, ko je bilo treba plačevati davke in zapuščinski davek, v resnici pa smo bili lastniki le do tiste mere, kot so to nam dopuščale oblasti. V tem neenakem boju smo tako v nekaj desetletjih, delno zaradi naše prilagodljivosti in naivnosti, pa tudi izsiljevanj in groženj veliko žrtvovali na oltarju vprašljivega civilnega napredka. In ker tudi mi kot skupnost nismo imuni pred šakalstvom, se je v ta boj za lahkim zaslužkom vključilo kar precej ljudi tudi iz naših vrst. Razlog je enostaven: sistem jim to dopušča in če ni trdnih etičnih načel, ti je vse dovoljeno. Kljub vsemu pa se o zaščiti Krasa veliko govori, zlasti na srečanjih upraviteljev ob dobro obloženih mizah z dobrotami našega področja. Paradoks je, da o tem pogosto govorijo prav tisti, ki poznajo Kras le po osmicah in občasnih spomladanskih sprehodih v naravo. Sprašujem se, do kdaj bodo ljudje prenašali ta ponižujoč odnos, ko si dober samo zato, da jim pripravljaš kulinarične dobrote, v tistem trenutku pa, ko zahtevaš enakovredno dostojanstvo, te ne smatrajo več za upoštevanja vrednega sogovornika. Bolj kot o zaščiti Krasa bi zato raje govoril o viziji razvoja Krasa. Te pa do sedaj ni, razen tiste, ki je že v povojnem obdobju jezikovno povezala Trst s Tržičem in se še nadaljuje, tako da smo iz večine v naši občini postali manjšina. Zato je skrajni čas, da bi vedeli kam plovemo iz več razlogov. Kras ne prenese dodatnih urbanističnih obremenitev in tudi ljudje, sicer ma- loštevilni, ki se še ukvarjajo s kmetijstvom, imajo pravico vedeti, v katero smer gremo. Kmetijstvo, pa tudi z njim povezana agrituristična dejavnost, potrebujeta primerne površine in ustrezno okolje. Kmetijstvo in agriturizem v urbanem okolju, pod žicami vodov visoke napetosti, ob avtocesti ali ob železnici Tav, nima možnosti obstoja, kaj šele razvoja.. Zato je tudi bukolična slika ženice ob lesenem kmečkem vozu na srečanju v Nabrežini izzvenela groteskno in anahronistično in je v marsikom še dodatno utrdila prepričanje, da gre še za eno dodatno farso. Prav tako pa se ne morem strinjati s tistimi, ki so bili že velikokrat prepeljani žejni čez vodo, pa se še vedno oklepajo pojma protivrednosti. Prav je imel kmetovalec iz Praprota, ki je izrecno poudaril, da kmetovalci ne potrebujejo in tudi nočejo prispevkov, ker le-ti služijo samo birokratskemu aparatu, ki poje ves denar, še preden pride do končnega uporabnika. Mimogrede. Pred kakšnim mesecem je bila v oddaji Report prikazana razlika med urbanim razvojem v severni Italiji, Nemčiji in Franciji. Medtem ko je v omenjenih dveh državah še vedno očitna razlika med podeželjem in mestom, zlasti ker investirajo v obnovo starih mestnih jeder, pa je severna Italija klasičen primer divjega urbanega razvoja. Meje med mestom in podeželjem ni več, urbanizacija pa je v zadnjem desetletju požrla obdelane površine, ki bi pokrile poldrugo površino povprečne italijanske dežele. Pohlep po zemlji in posledičnem zaslužku na račun cementifikacije pa že prinaša vrsto negativnih posledic na logističnem, krajinskem in bivalnem področju in na kvaliteto življenja prebivalcev. Pri tem so bili in so popolnoma spregledani dolgoročni cilji celotnih skupnosti na račun trenutnih koristi posameznikov in združb. Vsak ima pravico, da je pasiven, da verjame ali sledi izrazom te nore de-kadentne histerije, posledice pa so že vidne in bodo postale v prihodnosti še bolj očitne. Skrajni čas je, da se tudi vsak izmed nas sooča z osebno odgovornostjo do naše skupne prihodnosti: preden bo prepozno. Igo Radovič Sreda, 8. julija 2009 r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Regulacijski načrt v pristojni komisiji Kako bodo Bani lahko sploh sprejeli tisoč novih prebivalcev? Na Padričah in Opčinah, poleg urbanističnih, tudi politični problemi Urbanistična komisija občinskega sveta je včeraj začela proučevati predlog novega regulacijske načrta Občine Trst, ki je formalno gledano še vedno tajen. Tudi včerajšnja seja je tako potekala za zaprtimi vrati, upravo so zastopali tehniki in funkcionarji, ne pa odbornik za urbanistiko, ki je župan Roberto Dipiazza. Njegovo odsotnost so ožigosali zastopniki opozicije. Komisija, ki ji predseduje Roberto Sasco (UDC), je vzela v pretres okoljske problematike novega načrta in vprašanje kmetijskih območij, ocenila pa je tudi strateške smernice dokumenta. Zelo tehnična seja, med katero pa ni manjkalo nekaterih splošnih političnih izhodišč. V mestu in ožji okolici bodo v glavnem zmanjšali zazidljiva območja, kar je v sozvočju z nespodbudnim demografskim stanjem in z negotovimi razvojnimi perspektivami Trsta. Problematični se zdijo zaradi tega predvsem nekateri ukrepi na Krasu, zlasti na območju Opčin, Banov in Padrič. Najbolj vprašljivi so načrti za Bane, kjer naj bi na območju danes zapuščene in v glavnem razpadajoče nekdanje vojašnice Monte Cimone zraslo veliko stanovanjsko naselje za približno tisoč stanovalcev. Leva sredina je ta projekt že označila za absurdnega, nekateri pomisleki pa glede Banov prihajajo tudi s strani nekaterih krogov desne sredine. Nihče ne postavlja pod vprašaj, da bi bilo treba nekdanjo kasarno sanira- Sestanek DS v Bazovici, drevi SKP na Kontovelu Predlog regulacijskega načrta Občine Trst je bil v središču pozornosti sinočnjega srečanja, ki so ga občinski svetniki Demokratske stranke priredili v Bazovici (sedež ŠD Zarja). Drevi bo regulacijskemu načrtu posvečeno srečanje, ki ga v društveni gostilni na Konto-velu prireja Stranka komunistične prenove. Sodelujejo rajonski svetnik na zahodnem Krasu Roberto Cattaruzza, občinska svetnika Mario Andolina in Iztok Furlanič ter deželni svetnik Igor Kocijančič. Začetek ob 20.30. Regulacijski načrt bo priromal v tržaški občinski svet v ponedeljek, 20. julija. ti (neko podjetje iz Ascoli Picena je sicer že začelo z deli, kdo jih je naročil in kdo plačal, ni znano); eno so vsekakor postopni in uravnoteženi ukrepi, drugo pa poplave cementa. Na vzhodnem Krasu se urbanistični problemi prepletajo s političnimi. Openski Villaggio del fanciullo so npr. svojčas v glavnem zgradili na zemljiščih, ki so jih razlastili domačinom. Namembnost območja je bila, kljub spornemu postopku, jasna, danes pa bi hoteli tam graditi zasebna stanovanja. Podobni problemi se postavljajo tudi na Padričah, kjer so veliko zemljišč razlastiti za potrebe zdavnaj razpušče-nega begunskega združenja Opera profughi. Manj tovrstnih problemov se pojavlja na zahodnem Krasu, torej na Kontovelu, Proseku in v Križu. S spremembami namembnosti zemljišč bodo menda nastradali nekateri domačini, v Križu pa za nove gradnje itak skrbi Občina Devin-Nabrežina. Dokaz so gradbišča ob pokrajinski cesti Prosek-Sesljan. Nekdanja vojašnica pri Banih je dolgo let zapuščena, jutri pa naj bi tukaj zraslo veliko stanovanjsko naselje kroma OBČINSKI SVET - Hvalevredna pobuda večine in opozicije Občina Trst bo pomagala ljudem, ki so ostali brez dela Občina Trst bo za določen čas zaposlila 130 občank in občanov, ki so lani in v tem letu izgubili delo. Gre za t.i. delovne štipendije (mesečna plača znaša 750 evrov), s katerimi bodo financirali družbeno koristna dela na področju javnega zelenja, muzejskih in kulturnih dejavnosti, šolstva in sociale. Upravičenci bodo ta dela opravljali za tri mesece. Uprava bo denar za to črpala iz posebnega sklada, v katerem je trenutno 300 tisoč evrov. V prihodnjih dneh bo Občina objavila sklep z vsemi informacijami in napotki za predložitev prošenj za uživanje tega servisa. Za to res koristno in hvalevredno pobudo se je predsinočnjim odločila mestna skupščina. Sklep je bil soglasno sprejet, svetniki Severne lige, ki so imeli nekatere pomisleke nad ukrepom, pa so pred glasovanjem zapustili sejo. Ukrep je februarja županu Dipiazzi in odborniku Ravidaju predlagala levo-sredinska opozicija, postopek za odobritev sklepa pa je v pristojni občinski komisiji zelo uravnovešeno vodil njen predsednik Pellarini (Ljudstvo svobode-Nacionalno zavezništvo). Zadeva se je nekoliko zataknila, ko je Severna liga predložila nekaj popravkov k prvotnemu sklepu, kar bi lahko otežkočilo njegovo odobritev. To pa se ni zgodilo, saj je občinski svet zavrnil vsa do- polnila Bossijeve stranke, ki na koncu ni volila proti, a je - kot rečeno- zapustila sejno dvorano. Zastopniki leve sredine v skupnem sporočilu pozdravljajo sklep občinskega sveta in kritizirajo nekatere kolege desne sredine. Slednji sicer niso zavirali odobritve tega sklepa, so pa si hoteli lastiti vso zaslugo zanj. To je sicer nekoliko skalilo vzdušje na seji, na koncu pa je bistveno, da je občinski svet odobril ta za širšo skupnost pomemben sklep. Leva sredina meni, da je mestna uprava s tem korakom konkretno in učinkovito odgovorila na gospodarsko krizo in prišla na roko občanom, ki so izgubili delo. APrimorski ~ dnevnik Danes in jutri stavka črpalkarjev V okviru stavke črpalkarjev, ki bo danes in jutri, bodo na osnovi zakonodaje nekatere bencinske črpalke odprte. Tržaško združenje črpal-karjev zagotavlja, da bo na Tržaškem odprtih 20 samopostrežnih bencinskih črpalk, in sicer v Ul. For-ti št. 2 (Naselje sv. Sergija), v Istrski ulici št. 155, na Miramarskem drevoredu št. 49, v Ul. Valerio št. 1 (pri univerzi), v Ul. Forlanini (Katinara), na Furlanski cesti št. 5, v Devinu (državna cesta 14), v Zgoniku (drž. cesta 202), v Ul. Carnaro (drž. cesta 202), na Trgu Foraggi št. 7, pri križišču na Opčinah, v Ul. Flavia št. 120, pri Božjem polju, pri zgoniški obrtni coni, v Ul. Locchi št. 3, pri tovornem terminalu pri Fernetičih, v Ul. F. Severo št. 2/3, na avtocesti pri Sesljanu, v Ul. Brigata Casale in na Miramarskem drevoredu št. 233/1. Projekt Pokrajine Trst za priletne osebe Pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in pokrajinska odbornica Marina Guglielmi sta v občinskem domu za ostarele v Miljah pred kratkim predstavili značilnosti projekta Živo srebro v tržaški pokrajini, ki ga je izdelala pokrajinska uprava v sodelovanju z občinskimi upravami, s podjetjem za zdravstvene storitve in zadrugo Amico. Pobuda predvideva sedem prireditev za priletne, ki bodo v juliju, avgustu in septembru. Namen projekta je nuditi priletnim možnost združevanja, spoznavanja ozemlja in oživitev navad, kot so izleti, sprehodi na odprtem ali ogled gledališke oz. filmske predstave. Izgnali dva goljufa Tržaški kvestor Francesco Zonno je včeraj podpisal ukrep o izgonu dveh Neapeljčanov, ki so ju policisti istovetili v bližini starega pristanišča. Gre za 38-letnega N. P. in 34-letnega E. M., ki imata na ramenih celo vrsto obsodb zaradi ropa, prekupčevanja, goljufij na račun priletnih oseb in kloniranja kreditnih kartic. Goljufa sta bila v notranjosti najetega avtomobila, v katerem je bilo razno orodje, policistom pa nista znala povedati, zakaj se nahajata v Trstu. Kvestor je odredil, da se morata takoj vrniti v kraj bivališča, Trsta pa si ne bosta smela ogledati za najmanj tri leta. 5 TRŽAŠKA POKRAJINA - Podpis protokola o upravljanju izkopane zemlje in kamenja Nove smernice za izkopano zemljo Protokol so podpisali predstavniki vseh štirih pokrajin v deželi - Uvaja preprostejše postopke ponovne uporabe izkopane zemlje Vittorio Zollia (Pokrajina Trst), Mara Černic (Pokrajina Gorica), Enio De Corte (Pokrajina Videm) in Alberto Zorzetto (Pokrajina Pordenon) so danes podpisali protokol kroma Na sedežu tržaške pokrajine so včeraj podpisali protokol o upravljanju izkopane zemlje in kamenja v luči novih določil, ki jih uvaja zakonski dekret 4/2008. Tekst ponuja nove smernice za primerno upravljanje izkopane zemlje in kamenja tako za občine kot za posamezne operaterje gradbeno-prevoznega sektorja in je sad sodelovanja med pokrajinskimi tehničnimi uradi in deželno gozdarsko službo. Normativa ločuje namreč med odpadki in izkopanim materialom, v primeru, da je ta ponovno uporabljen v gradbene namene; zaradi težav s sinhronizacijo dela in ureditvijo potrebnih dovoljenj pa je bila izkopana zemlja doslej večkrat vključena kar med odpadke. Z novim dokumentom pa bodo gospodarski operaterji lahko s preprosto prijavo sprožili postopek za ponovno uporabo zemlje. Slednja bo lahko skladiščena za največ eno leto tudi izven meja gradbišča (po domeni z občinsko upravo), material pa se bo lahko tudi strojno predelovalo. Protokol se navezuje tudi na določila, ki so v veljavi v Sloveniji, in vsebuje osnovne podatke glede uvažanja in izvažanja materiala. »Dokumentpredstavlja pomemben mejnik na poti reševanja zelo zapletenega vprašanja, ki se je vleklo predolgo in doslej povzročilo nemajhne preglavice tako gradbeno-prevoznim podjetjem kot tudi številnim kmetijam, ki so urejale nove gospodarske površine« je poudaril deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je z zadovoljstvom pozdravil sprejetje novega protokola. 6 Sreda, 8. julija 2009 TRST S ŽELEZARNA - V Rimu bo stopil v živo postopek za gradnjo nove termoelektrarne Danes prvo srečanje storitvene konference Na ministrstvu za gospodarski razvoj bodo predstavili projekt skupine Lucchini Na ministrstvu za gospodarski razvoj v Rimu bo danes prvo srečanje storitvene konference, ki bo morala odločati o novi termoelektrarni, ki jo namerava skupina Lucchini zgraditi na območju industrijskega pristanišča pri Žavljah. S tem bo stopil v živo postopek, ki bo trajal 4 do 5 let. Prva faza je bil sporazum med deželno, pokrajinsko in občinsko upravo ter skupino Lucchini in podjetjem Lucchini Energia, ki so ga sklenili 20. aprila. Nato se je 3. junija na osnovi zakona 55/02 začel pooblastilni postopek, ki ga urejuje konferenca in pri kateri bodo sodelovali vsi udeleženi državni in lokalni subjekti. Sledili bodo dogovori z upravitelji mrež za dobavo električne energije in plina, ureditev območja, na katerem naj bi zrasla termoelektrarna (od bonifikacije do varnostnih ukrepov), in nazadnje gradnja objekta. Spomnimo naj, da bo termoelektrarna na območju 30.000 kvadratnih metrov in bo njena nominalna moč med 400 in 430 megavati. To bo po mnenju grupe Lucchini pomemben korak na poti preusmeritve delovanja železarne, med drugim bodo močno omejili vpliv na okolje. Termoelektrarna vsekakor ne bo nadomestila železarne. Lucchini predvideva, da bo pri gradnji sodelovalo okrog 300 ljudi. Nato naj bi zaposlili 30 do 50 delavcev, ki jim gre dodati še 80-100 zaposlenih v povezanih dejavnostih. SV. IVAN - Osnovna šola Otona Župančiča je že tretjič priredila tečaj ruščine Učenje je bilo zabavno Tečaj je potekal od oktobra do maja, sklenil pa se je v juniju z nastopom rusko-ukrajinske folklorne skupine Rodnik Že tretje leto je Osnovna šola Otona Župančiča priredila tečaj ruščine za otroke, ki so ga obiskovali učenci didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu. Tečaj je potekal enkrat tedensko od oktobra do maja v izvenšolskem urniku, učitelj je bil Igor Kocijančič. Učne ure so za najmlajše potekale v obliki igre, za vse je bilo učenje zabavno, tako da so se otroci marsikaj učili z lahkoto in veseljem. Pred koncem pouka se je pobuda sklenila z nastopom rusko-ukrajinske folklorne skupine Rodnik (Izvir), v kateri sodelujejo tudi dva učenca 2. razreda OŠ Župančič s svojimi starši in učenka 2. razreda Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda s svojo mamo, ki odlično in temperamentno igra na harmoniko. Skupina je otrokom, učiteljicam osnovne šole in profesorjem instrumenta nižje srednje šole predstavila širok izbor ljudskih pesmi in plesov iz Rusije in Ukrajine. Za vesel zaključek nastopa so se ob notah znane pesmi Kalinka članom skupine pridružili še navdušeni poslušalci. Kot običajno, je publika z velikim navdušenjem sprejela nastop skupine Rodnik, kar priča tudi o velikem zanimanju za rusko tradicijo in za bogato kulturo tega naroda. Na sliki: skupina Rodnik je navdušila udeležence sklepne prireditve. FORUM TOMIZZA - Ob desetletnici smrti tržaško-istrskega pisatelja Po Tomizzovih sledeh ... tokrat onkraj meje Večja skupina se je z avtobusom iz Trsta odpeljala proti slovenski obali in Materadi - Srečanje z Lauro Levi Tomizza in predstavniki italijanskih skupnosti SDGZ - Srečanje O ukrepih proti krizi in olajšavah za podjetja V organizaciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja bo v ponedeljek, 13. julija, zanimivo srečanje na temo novih protikriznih ukrepov Dežele FJK in možnostih za javne prispevke v korist podjetnikom. Povod za tovrstno srečanje je sedanje krizno ekonomsko obdobje, v katerem se številna podjetja spopadajo z raznimi težavami, v prvi vrsti s pomanjkanjem likvidnosti. Do tega prihaja večinoma zaradi zmanjšanja obsega dela in zaradi zamud pri kasi-ranju izdanih faktur. Te težave lahko v skrajnih primerih pripeljejo celo do zaprtja podjetja, zelo pogosto pa so razlog, da morajo podjetniki odpustiti kakega uslužbenca. Obstajajo pa konkretne možnosti, da lahko tudi podjetja, ki so v težavah, prebrodijo krizo in se utrdijo na trgu. Dežela FJK je namreč v prejšnjih dneh odobrila paket t.i. pro-tikriznih ukrepov, na osnovi katerih bodo lahko podjetja koristila nekatere olajšave iz javnih skladov. Katere so te olajšave in kakšne so druge možnosti prispevkov, bo glavna tema omenjenega srečanja, ki bo v ponedeljek ob 18. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Na srečanju, ki ga SDGZ prireja s tehnično pomočjo podjetja Servis, bodo sodelovali in govorili vidni predstavniki Dežele FJK in tržaške Trgovinske zbornice. Antonella Manca, odgovorna na direktoratu FJK za produktivne dejavnosti, in funkcionar deželne uprave Diego Angelini bosta predavala o novih protikriznih ukrepih Dežele FJK, ki je za pomoč podjetjem v krizi namenila 400 milijonov evrov. Vodja oddelka za prispevke pri tržaški Trgovinski zbornici Francesco Auletta bo orisal možnosti prispevkov v primeru investicij, predstavnik Zadružne kraške banke Franco Guštin pa bo govoril o olajšavah, ki jih v tem obdobju krize nudi deželna federacija zadružnih bank BCC. SDGZ je na razpolago za dodatna pojasnila o srečanju, interesente pa vabi, da se ga udeležijo. Združenje bo seveda preko podjetja Servis tudi priskočilo na pomoč vsem, ki bodo želeli vložiti prošnjo za dostop do omenjenih olajšav. Udeležba na srečanju je brezplačna, priporočljiva pa je predhodna rezervacija na tel. št. 040 6724855 ali 040 6724829. Čezmejni sprehod po Tomizzovih poteh in spominih Deset let je minilo, odkar je v Trstu umrl istrski pisatelj Fulvio Tomizza, od takrat mu Skupina 85, združenje Altamarea in Krožek Istria redno posvečajo forum, na katerem se zbirajo "tomizzologi" iz različnih držav. Po številnih tržaških sprehodih po pisateljevih sledeh, so organizatorji v soboto, 27. junija, Tomizzove korenine poiskali tudi onkraj meje. Večja skupina udeležencev se je zbrala na tržaškem Trgu Oberdan. Pod vodstvom Rine Anne Rusconi (Altamarea), Fabia Scropette (Krožek Istria) ter Patrizie Vascotto (Skupina 85) se je najprej z avtobusom odpeljala po tržaških ulicah in rajonih, kjer je po sledeh Tomizzovih romanov izvedela za marsikatero literarno, zgodovinsko, umetnostno in arhitektonsko anekdoto. Pot jih je nato vodila na slovensko stran, mimo Kopra, Izole in Pirana, proti Sečovljam in od tod v Buje. Prva etapa je bila Materada, kjer si je skupina ogledala cerkev, ki je večkrat »nastopala« v Tomizzovih romanih, nato pa se sprehodila še do bližnjega pokopališča, kjer je v družinski grobnici pokopan pisatelj. Skupini se je pridružila gospa Laura Le- vi Tomizza, ki je poskrbela za res prijetno presenečenje, saj je skupino povabila na sprehod skozi vrtove doma v Momikiji. Udeleženci so postali pod košatimi kostanji in lipami, od koder se jim je odpiral čudovit pogled na nasade oljk, ki se razprostirajo do umaškega morja. Mimo Juričanov in Petrovije so se zapeljali še v Umag, kjer je predsednik krajevne italijanske skupnosti Pippo Rota vsakemu udeležencu podaril ganljiv monolog Una telefonata immaginaria, ki je posvečen preminulemu prijatelju. Skupina se je nazadnje pomaknila še v Koper, kjer se je pod dežjem sprehodila po uličicah, po katerih je v študentskih letih stopal Tomizza. Prijeten dan se je zaključil v Palači Gravisi v bližini sedeža RTV Koper-Capodistria (s katerim je med drugim Tomizza več let sodeloval). Tu sta jih sprejela predsednik italijanske skupnosti Santorio Santorio Lino Cernaz in kolega Giorgio Visintin. Prav gotovo bo izlet ostal v spominu udeležencev, saj ni šlo le za turistični ogled, pač pa za pravo kulturno obogatitev in poglobitev v svetovljansko dušo tržaško-istr-skega pisatelja. / TRST Sreda, 8. julija 2009 7 GLASBA - V Devinu v okviru niza ob stoletnici Glasbene matice Koncertno voščilo orkestra Camerata Strumentale Italiana Po uspehu prvih dveh bo tretji koncert tega niza jutri v Miramarskem gradu Privabljati občinstvo s koncertom resne glasbe sredi konkurence bolj razbremenjenih glasbenih ponudb poletnih večerov je izziv, kateremu uspešno kljubujejo glasbeniki in organizatorji festivala Gledališča v Gledališču. Problem pomanjkanja udeležencev se do sedaj ni dotaknil večerov, ki jih je pokrajinska uprava namenila praznovanju stoletnice Glasbene matice; po prvem večeru z ženskim triom (petje, harfa, recitatorka) in kitaristom Markom Ferijem na dvorišču Devin-skega gradu se je festivalski niz nadaljeval v ponedeljek v avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta v Devi-nu, saj so nestalne vremenske razmere izvajalcem narekovale previdnost pri izbiri lokacije. Pobude ob stoletnici slovenske glasbene ustanove potekajo v znamenju povečane vidnosti, kar pomeni tudi z okrepitvijo zunanjih sodelovanj, med katerimi se je eno uresničilo ravno na koncertnem odru. Glasbeni matici je s svojim igranjem voščil komorni orkester Camerata Strumentale Italiana, ki je ob tej priložnosti sodeloval s profesorji in učenci šole v eklektičnem koncertnem programu. Orkester deluje sedemnajst let pod taktirko Fabrizia Ficiura in je sprva usmeril svojo dejavnost v komorno glasbo 20. stoletja, pozneje pa je širil ča- V solistični vlogi je z gostujočim orkestrom nastopila flavtistka Erika Slama kroma sovni obseg izvajane literature. Baročna glasba ne spada ravno v železni repertoar te skupine, saj je nekoliko težka roka, skupaj s skromnostjo muzikaličnih in zvočnih odtenkov bremenila izvedbo koncerta za flavto in godala Johanna Joachima Quantza, v katerem je v solistični vlogi z nežnim izrazom igrala Erika Slama, za katero pa je izvajanje stare glasbe dolgoletna ljubezen. Od baroka je bil skok na sodobnost precej oster; koncert se je nadaljeval s skladbo za godalni orkester, v kateri je Tržačan Pavle Merku združil obraza skladatelja in etnografa, to je znana rapsodija Ali sijaj, sijaj, sonce. Orkester sestavlja več dobrih glasbenikov, ki pa ne dosegajo vedno idealne skupinske usklajenosti, akustika dvorane pa je precej izpostavljala posamezne glasbenike. Zvok harmonike je deloval kot povezovalni element pri oblikovanju bolj homogene zvočne podobe v izvedbi koncerta za bandoneon in orkester Aconcagua Astorja Piazzolle. Namesto bandoneona je igrala harmonika temperamentnega Igorja Zobina, ki je doživeto pristopil k živim barvam te skladbe, s katero je zaživel tudi orkester. Koncertu s konca sedemdesetih let je založnik izbral ime po najvišji gori Južne Amerike, ker je predstavljal po njegovem mnenju vrhunec Piazzollovega ustvarjanja. Prav gotovo gre za zelo prikupno delo, ki je obenem hvaležno za izvajalce zaradi zvočne efektnosti in raznolikosti. Pri izvedbi tega koncerta sta z orkestrom sodelovala tudi učenca Glasbene matice, pianist Matjaž Zobec in harfistka Tadeja Kralj, ki se je vrnila pred občinstvo trojice poletnih glasbenih večerov v grajskih okvirjih po de-butu na prvem večeru niza. Dopadljiva govorica je obarvala tudi zadnjo skladbo na programu, koncert za godala »Fellinijevega skladatelja« Nina Rote, ki je nastal leta 1964 zunaj filmskega okvira kot koncertna skladba, v kateri je nedvomno prepoznaven avtorjev živobarvni slog. Po dobrem uspehu tudi drugega koncerta v nizu, bo naslednji koncert na sporedu v petek, 10. julija, tokrat v pre-stolni dvorani Miramarskega gradu. Ob stoletnici Glasbene matice se bo za nastop na tem koncertu vrnil nekdanji učenec, violinist Matej Santi, v drugem delu pa bo nastopil duo na klavir štiri-ročno, ki ga sestavljata Beatrice Zonta in Vesna Zuppin. Jutri pa bo na vrsti odprtje glasbenih večerov v gledališču bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, kjer bodo nastopili pevka Martina Feri in skupina Jazoo. (ROP) Še nekaj prostih mest za izlet Kmečke zveze na avstrijsko Koroško Kmečka zveza sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za izlet na tradicionalni Kmečki praznik k slovenskim rojakom na Koroško,ki bo prihodnjo nedeljo v Selah blizu Bo-rovelj. Cena izleta je 20 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisati se je mogoče na sedežih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8 (tel. 040362941), v Gorici, Verdijev korzo 51 (tel. 0481-82570) in v Čedadu, Ul. Manzoni 31 (tel. 0432-703119). »Špric« z Darwinom Visoka šola Sissa vabi jutri ob 19.30 v bar-knjigarno Knulp (Ul. Madonna del mare 7/a) na znanstveni ape-ritiv oziroma na »špric« z Darwinom. Rdeča nit debate bo seveda angleški naravoslovec in paleontolog Charles Darwin oziroma njegova teorija evolucije, o katerih bosta na svojevrsten način spregovorila docent Piero G. Giulianini in skorajšnji nevrobiolog Michele Dibattista. Novinar Pansa v Trstu Novinar in pisatelj Giampaolo Pansa se bo 24. julija mudil v Trstu. V mali dvorani gledališča Verdi ga bo ob 18.30 o njegovi zadnji knjigi II revisionista intervjuval namestnik direktorja TG5 Toni Capuozzo. Vstop bo prost; ob tej priložnosti bodo pisatelju podelili tudi tritristoletni pečat tržaške občine. Nočna dela na cestni signalizaciji Tudi danes se bodo nadaljevala dela na cestni signalizaciji. Med 21. in 6. uro bodo danes zajela Ul. Mon-torsino, Trg Petazzi, ulice Ginestre, Giacinti, Valmartinaga, Udine, Fabio Severo (od Ul Coroneo oz. Trgom Dalmazia) in Romagna. Jutri pa bodo na vrsti cesta za Greto, Furlanska cesta (do Ul. Perarolo), ulice Cister-none, Aquileia, Carmelitani, Trg Osoppo, Ul. Coroneo in Trg Piave. MAČKOLJE - Peta izvedba pobude Pohod na Lipnik 28. junija sta ga priredili SKD Mačkolje in turistično društvo Porton iz Zazida Tradicionalni pohod na Lipnik, ki ga organizirata člani domačega turističnega društva Porton iz Zazida in Kulturnega društva Primorsko iz Mačkolj, je v nedeljo, 28. junija, doživel svojo peto izvedbo. Kljub napovedanemu deževnem vremenu, se je prireditve udeležilo več kot petdeset pohodnikov iz Zazida in vseh okoliških vasi. Mnogo je bilo seveda udeležencev iz dolinske občine, ki so s svojo udeležbo dali prireditvi poseben pečat. Ob običajnem polaganju venca je nekaj misli podal predsednik SKD Primorsko Miloš Tul, ki je ob tej priložnosti poudaril predvsem pristnost in pomenljivost pobude, ki se je pred leti rodila iz naravne želje po skupnem spominu na dogodke, ki so v medvojnem ča- su zapečatili usodo skupine mačkoljanskih mož in na tak način neizbrisno povezali Mačkolje in Zazid. Pohvalil je tudi trud in zagnanost vseh tistih posameznikov, ki se vsa ta leta trudijo za neoporečno organizacijo in pripravo dogodka. Svoje misli je ob tej priložnosti podal tudi dr. Aldo Šte-fančič, ki se je dotaknil predvsem zgodovinskega vidika dogodkov iz leta 1943, ko je bila vas Mačkolje hudo prizadeta med nemško ofenzivo. Tudi Dr. Stefančič je podčrtal smisel in pomen tovrstnih pobud, ki krepijo in razvijajo povezave med ljudmi in s tem plemenitijo spomin na tiste boleče dogodke. Prireditev se je kot po običaju nadaljevala na zaziški športni ploščadi, kjer so glavno besedo imeli kuharji. (LS) PROSEK - Domači godbeniki proslavili 105-letnico delovanja Glasbena koračnica zamejskih godb zajela vas Kljub muhastemu vremenu je bil glasbeni nedeljski popoldan na Pro-seku kar se da uspešen, saj je privabil veliko število radovednežev in ljubiteljev glasbe. V okviru tradicionalne šagre, ki jo prirejajo že petnajst let zapored, so se člani Godbenega društva Prosek namreč odločili, da se na slavnostni način spet spomnijo letošnje 105. obletnice svojega delovanja. Zamislili so si pravo glasbeno poslastico, ki je zajela tako rekoč vso vas. Ob 17. uri je izpred sedeža pro- seške godbe na pihala - Soščeve hiše štartal veseli mimohod slovenskih zamejskih godb. Nabrežinci, Trebenci, Doberdobci, Ricmanjci in kot zadnji še slavljenci Prosečani so v spremstvu številnih narodnih noš in malih gojencev glasbene šole Godbenega društva Prosek korakali skozi vas vse do prireditvenega prostora na B'lancu, kjer poteka vsako leto šagra. Na ploščadi pred pokritim odrom so se združili in pod taktirko dirigenta proseških godbenikov Iva Bašiča občinstvu po- stregli s skupno koračnico Slovenci. Vsak izmed povabljencev pa je nato poskrbel še za krajši, polurni koncert. Dogajanje sta z odra povezovala Rossana Paliaga in Matjaž Rustja, ki sta na prizorišču uvedla vsako posamezno godbo. Drugače pa je bilo na Proseku konec tedna kar se da živahno. Ob dobro založenih kioskih se je občinstvo zavrtelo na plesišču ob poskočnih melodijah ansamblov Su-venir in Mi. 8 Četrtek, 9. julija 2009 OPČINE - Poletje pod kostanjem V znamenju srbskega plesa, glasbe in petja Poletna srečanja pod kostanjem Prosvetnega doma na Opčinah se bodo jutri nadaljevala z večerom srbske folklore. V goste Skd Tabor prihajata skupini Akademsko kulturno-ume-tniško društvo Kolo iz Kopra in Pontes - Mostovi iz Trsta. Koprsko društvo Kolo deluje na področju ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot ljudskega izročila srbskega in drugih balkanskih narodov v Sloveniji. Čeprav je društvo mlado, ima za seboj že nekaj samostojnih nastopov in postaja čedalje bolj prepoznavno tako slovenski kot tudi mednarodni javnosti. V folklorni sekciji se s plesom ukvarjajo člani različnih starosti, razdeljeni v otroško, mladinsko in veteransko skupino. Društvo deluje pod strokovnim vodstvom predsednice društva Vesne Bajic Stojiljkovic, univ. dipl. etnomuzikologinje iz Kopra. Srbsko kulturno društvo Pontes - Mostovi iz Trsta je usmerjeno v ohranjanje, razvoj in promocijo kulture in tradicije svojih članov in srbske etnične skupnosti v Italiji. Delovanje je osredotočeno predvsem na plesno folklorno skupino in prirejanje kulturnih pobud, na katerih gostijo pomembne srbske umetnike. Istočasno pa si prizadevajo za medkulturno izmenjavo in integracijo med srbsko skupnostjo in mestom, v katerem živijo, ter tako vzpostaviti tiste mostove, ki povezujejo ljudi na dveh različnih kulturnih bregovih. Večer v znamenju srbskega plesa, glasbe in petja bo jutri, ob 21.uri pod kostanjem, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Odprto bo parkirišče ZKB. / Včeraj danes Danes, SREDA, 8. julija 2009 ŠPELA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.31 - Luna vzide ob 21.41 in zatone ob 6.10 Jutri, ČETRTEK, 9. julija 2009 VERONIKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,3 stopinje C, zračni tlak 1008,2 mb ustaljen, veter 3 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 11. julija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Mt Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Coraline e la porta magica«. ARISTON - ARENA 21.15 »Viaggio al centro della Terra«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 17.30, 20.00, 22.15 »Outlander, l'ultimo Vichin-go«; 16.00, 17.30, 18.50, 20.30, 21.45 »Transformers: La vendetta del ca-duto«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Coraline e la porta magica«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.00 »Una notte da leoni«; 18.10, 20.05 »La ragazza del mio migliore amico«; 16.00, 22.00 »Un'estate ai Caraibi«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15, 19.30, 21.45 »Ritorno a Brideshead«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15, 19.30, 21.45 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »La rivolta delle ex«. KOPER - KOLOSEJ - 15.40, 18.20, 20.50 »Bralec«; 16.00, 18.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«; 15.00, 17.00, 19.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 20.00, 22.00 »Prekrokana noč«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Outlander, l'ul-timo Vichingo«; Dvorana 2: 16.15, 17.45, 20.00, 22.15 »Transformers: la TRST vendetta del caduto«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Una not-te da leoni«; Dvorana 4: 18.30, 20.15, 22.00 »Un matrimonio all'in-glese«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Transformers - La vendetta del caduto«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Outlander - L'ultimo Vic-hingo«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »La ragaz-za del mio miglior amico«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Il mondo di Horten«. S Izleti MI K GRJMO HODT N VIŠARJE v nedeljo, 12. julija, odpotujemo s trga v Nabrežini ob 6.51. Info: 3476849308 (Igor). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v petek, 17. julija, izlet na Mašun, kjer bo potekalo tradicionalno družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do petka, 10. julija, med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. SPDT organizira od petka, 17., do nedelje, 19. julija, tridnevni pohod v spodnje Bohinjske gore. Iz Bohinjske Bistrice se bodo povzpeli na Črno prst, Porezen in Hudojužno. Za vse potrebne informacije in prijave pokličite na tel. št. 040/220155 (Livio). Vabljeni! ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo v soboto, 18. julija, na romanje na Sv. Višarje (z avtobusom). Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 040-220693 ali 3479322123. KMEČKA ZVEZA organizira v sodelovanju z Zadružno Kraško banko v nedeljo, 26. julija, tradicionalni enodnevni izlet na Kmečki praznik -srečanje kmetov treh dežel v Sele na avstrijsko Koroško. Cena izleta, ki krije samo stroške prevoza, je 20,00 evrov na osebo. Vpisovanje v uradih KZ v Trstu, tel. 040 - 362941, v Gorici, tel. 0481 - 82570 in Čedadu, tel. 0432 - 730119. H Čestitke Danes praznuje CLAUDIO 60 let. Vse najboljše, mnogo veselja in sreče mu želijo žena Vilma ter hčerki Katja z Martinom in Martina s Kristjanom. Denise in Simon mu pa pošiljata koš poljubčkov. V Repnu praznuje CALUDIO 60 let. Vse najboljše mu iz srca želijo Marija, Sergio, Cinzia, Peter, Ivana in Dean. Z AŠIRO se veselimo ob uspešno opravljeni maturi. Danevovi s Proseka. 60 let! To je pomemben jubilej. Vse najboljše, draga mama in nona IVANKA, ti iz vsega srca želijo Matija in Jernej, Damjan in Barbara, Tanja in Paolo ter Boris. Od uspešno opravljeni maturi iskreno čestitamo SESTRI VRTNICI vsi taborniki RMV. Hip, hip, hurra Sani bratca EVANA ima. Novorojenčka se veselimo, Mojci in Janu pa mnogo mirnih noči zaželimo. Erik, Dean, Matija in Matej s starši. Nini se je pridružila sestrica ERIN. Z mamico Denise in očkom Andrejem se veseli žlahta z Boljunca. Že petdeset let se FRANC in MARIJA držita za roko in danes slavita zlato poroko. Še veliko skup- Na pedagoškem in družboslovnem liceju A.M. Slomšek je te dni uspešno opravil maturo Matija Kralj Iskreno mu čestitamo vsi pri Godbenem društvu Prosek nih let je želja nas vseh, ki ju imamo radi. Društvi MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti - in Slovenski kulturni klub čestitata članicam svojih krožkov Juliji Berdon, Roberti Busechian, Patriziji Jurinčič, Sari Kos, Tini Kralj, Neži Kravos, Irini Lisjak, Taji Luxa, Valentini Oblak, Ivi Pertot, Veronici Porro in Fran-cesci Sabba za odlično opravljeno maturo. Ostali člani vam kličemo: ponosni smo na vas! Od uspešno opravljeni maturi iskreno čestitamo BRATU KRESU vsi taborniki RMV. Klapa Naša Solita Knjižnica je odlično prestala študijsko preizkušnjo. Čestitamo jim knjižničarke. Naša pevka ALENKA je uspešno opravila maturo. iskreno ji čestitamo vsi od TPPZ Pino Tomažič. KARIN RADOVIČ je z uspehom zaključila maturo. Da bi tudi njena nadaljnja življenjska pot bila tako uspešna ji želijo vsi od SKD Vigred. S Mali oglasi ŽIVA je nekje pozabila svojo plišasto (peluche) lisičko. Joče za njo in se ne potolaži. Poštenemu najditelju nagrada in zahvala. Tel. 040-211893. DRAGA DEKLETA! Če imate voljo se poročiti z mojo poročno obleko, staro 53 let, pokličite me, rade volje vam jo posodim, številka 46. Tel. 040-299820. IŠČEM PLATIŠČA za VW Polo R14 185x55 ali R15 195x45. Tel. 3336925572. IŠČEM ZA NAKUP hišo z vrtom ali zazidljivo parcelo v okolici Opčin. Tel. 347-7866436. PRENOSNI ELEKTRIČNI KLAVIR »Gem Sprinter 61 B« z obsegom 5 oktav prodam po ugodni ceni. Klicati v večernih urah na tel. št. 3498633811. PRODAJAM učbenike za klasični licej in gimnazijo. Tel. 329-1814250. PRODAM plafon (»soppalco«) za industrijsko halo, približno 120 kv.m., police za skladišče, pohištvo za urade in svetlobne napise. Tel. št.: 040228530 ali 347-1796350. PRODAM FIAT PANDA 900, letnik '99, prevoženih 75.000 km. Cena 1.000 evrov. Tel. 349-7047992. PRODAM SCOOTER suzuki burgman 250, letnik 1998, vedno servisiran, zelo dobro ohranjen. Tel. 040 -771909 v večernih urah. PRODAM STANOVANJE 70 kv. m., v dobrem stanju, cona Ul. Conti-Ros-setti, po želji tudi garaža. Tel. 040 -771909 v večernih urah. PRODAM ZA 100 EVROV kopačico -priključek za motorno kosilnico Stihl. Tel. 040 - 201056. PRODAM nosilec za tri kolesa primeren za avtomobil station wagon. Tel. 347-8004578. V GABROVCU dajem v najem nepremičnino, 50 kv.m., za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. V NABREŽINI prodamo prostorno in sončno stanovanje po ugodni ceni. Tel. 040-200786 ali 333-8782315. SKD JOŽE RAPOTEC Prebeneg ob 30 - letnici delovanja Park v Prebenegu DANES, 8. julija, ob 20.00 Otroška skupina SKD J. Rapotec iz Prebenega MUCA COPATARICA Režija Sabrina Bandi ob 21.00 Kraški ovčarji KEKEC GRE NA MORJE Petek, 10. julija, ob 21.30 RUDI BUČAR Vabljeni! OSMICA je odprta pri Košutovih, Križ 422. Nudimo pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040220605. OSMICA OSMICA je odprta v Mav-hinjah pri Normi. Tel. 040-299806. OSMICO je odprl Iztok v Slivnem. Tel.št.: 040-200634. OSMICO sta odprla v Samatorci Stanko in Alma. Vabljeni. Tel.št.: 040-229349. OSMICO je odprl Zidarič v Pra-protu. OSMICO JE SKUPEK ODPRL V KO-LUDROVCI. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjivasi št. 14. Tel. št.: 040208553. PRI BOGDANU IN MARLENKI v Ga- brovcu je osmica vrata odprla, za vsa žejna in lačna grla. Vabljeni! Tel. 040-2296068. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križ-man. Tel. 040-225304. Vabljeni! V ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman. Tel. 040-229211. Loterija 7. julija 2009 Bari 69 16 12 33 61 Cagliari 49 51 68 44 52 Firence 61 30 11 63 25 Genova 54 78 89 19 2 Milan 28 11 30 73 86 Neapelj 78 75 86 29 58 Palermo 19 53 45 25 48 Rim 5 24 54 82 37 Turin 13 75 47 42 77 Benetke 39 1 69 71 53 Nazionale 75 40 20 83 26 Super Enalotto Št. 81 41 44 55 56 68 79 jolly 40 Nagradni sklad 5.676.333,33 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 86.348.684,96 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 7 dobitnikov s 5 točkami 121.635,72 € 2.049 dobitnikov s 4 točkami 415,54 € 82.749 dobitnikov s 3 točkami 20,57 € Superstar 17 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 15 dobitnikov s 4 točkami 41.554,00 € 432 dobitnikov s 3 točkami 2.057,00 € 6.621 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 44.890 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 106.969 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € DOBAVA IN MONTAZA Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 21 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it / TRST Sreda, 8. julija 2009 9 9 Šolske vesti DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 11. julija do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJI TRŽAŠKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL pozivajo dijakinje in dijake, ki so pravkar zaključili 3. razred nižjih srednjih šol in njihove družine, da se čimprej javijo v tajništvih izbranih višjih srednjih šol za potrditev vpisa. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MILČIN-SKEGA obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer za tabor »Z vetrom« 1. izmena (19. do 25. julija) - 2 mesti, 2. izmena (od 26. do 1. avgusta) 2 mesti, prijave sprejemamo do 16. julija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ pa sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. TAJNIŠTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN prosi dijake, da dvignejo diplome III. razredov kvalifikacijskega izpita in mature od leta 1983 dalje. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. 13 Obvestila KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. KRUT - nadaljuje se vpisovanje za izlet od 13. do 18. septembra v odkrivanju zanimivosti Sicilije in Malte. Pohitite, ker je število mest omejeno! Podrobnejše informacije s programom in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tečaj od 6. do 10. julija; 2. tečaj od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v vesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, email info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. OBČINA DOLINA v sodelovanju s Pokrajino Trst, organizira danes, 8. julija, ob 18. uri v občinskem gledališču F.Prešeren v Boljuncu srečanje z mladimi glasbenimi ustvarjalci v sklopu pobude »Argento Vivo in provincia«. Dogodek je namenjen starejšim občanom. Toplo vabljeni! OBČINE ZGONIK, REPENTABOR IN DEVIN NABREŽINA iz Okraja 1.1 organizirajo letovanje v toplicah za sedemdeset oseb v letovišču l bano Terme (PD) v obdobju od 20. septembra do 4. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo osebe, ki so stare preko šestdeset let, samostojne in stanujejo v eni izmed treh občin. Obrazec s prošnjo za udeležbo na letovanju je mogoče dvigniti na sedežih Občin Zgonik, Repentabor ter na Uradu vocialne službe Občine Devin ia-brežina v Naselju Sv. Mavra, 124 v Se-sljanu, ob urniku poslovanja. Prošnje za udeležbo, ki naj bodo izpolnjene na ustreznem obrazcu in potrebne dokumente je potrebno oddati na zgoraj omenjenih sedežih do danes, 8. julija. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi občane na javno srečanje o regulacijskem načrtu tržaške občine, ki bo danes, 8. julija, ob 20.30 v društveni gostilni na Kontovelu. Sodelujejo rajonski svetovalec SKP-EL Roberto Catturuzza, občinska svetovalca Iztok Furlanič in Marino Andolina ter deželni svetovalec Igor Kocijančič. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da bo danes, 8. julija, odprta skavtska trgovina od 18. do 19. ure na ul. Risorta 3. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabi vse člane na izredni občni zbor, ki bo v prostorih Združenja, v ul. Ginnastica 72 v Trstu danes, 8. julija, ob 19. uri. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 9. julija, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159). 19. DRAGA MLADIH na temo »Ustvarjalnost in inovativnost« bo od 10. do 12. julija v Kopru, Središča Rotunda (stari zapori). Petek, 10. julija, ob 20. uri večer z inovatorjem Japecom Jakopinom. Sobota, 11. julija, ob 10. uri okrogla miza »Od inovativnosti do ustvarjalnosti« gostje: Jure Leskovec, Peter Florjančič, Tinkara Kovač, Gregor Čušin, od 15. uri dalje delavnice. Nedelja, 12. julija, ob 10. uri okrogla miza »Inovativnost in ustvarjalnost mladih« beseda udeležencem. Prijave in informacije: MOSP-Mladi v odkrivanju skupnih poti, Ul. Donizetti 3, 040-370846 ali www.dragamladih.org. ARTEDEN/09 vabi do petka, 10. julija, od 17. do 18. ure, na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lonjerju, »Workshop 4 teenager«, ustvarjalna delavnica za najstnike »Ples v barvah«, mentorici Daša Grgič in Jana Pečar. Informacije in prijave: Tel. št.: 333-5062494 predstavnica Skd Lonjer-Katinara, mail: jana@arteden.org. ELIC - Umetnostna šola »Sintesi« vabi vašega otroka na likovne delavnice do petka, 10. julija, (Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami) od 9. do 12. ure, ki jih vodi umetnik Leonardo Calvo, na Opčinah v Villaggio del Fanciullo. Informacije na tel. št.: 040-390823, 333-4784293, 040-774586. NOVONASTALI KONZORCIJ »SKUPAJ NA OPČINAH« vabi dne v petek, 10. julija, na Openski poletni večer s pričetkom ob 19.30. Zagotovljen pester program z večernim shoppingom, raznorazno glasbo, plesom ter mnogim drugim. Vsi toplo vabljeni! TABORNIKI RMV sporočajo, da bo odhod na tabor v ponedeljek, 13. julija iz sežanske železniške postaje. Zbirališče ob 8.00 v krojih (kdor nima srajce, naj nosi rodovo majico in ruto). Odhod vlaka ob 9.23. Uro prihoda iz taborjenja v ponedeljek, 27. julija bomo še sporočili. Taborniški srečno! ODBOR KRAŠKE OHCETI vabi društva in zasebnike, ki nameravajo imeti za ohcet odprto osmico, na sestanek v ponedeljek, 13. julija, ob 20. uri v Bub-ničev dom v Repnu. Pogovorili se bomo o vsem. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME organizirajo od 13. do 17. julija oratorij za otroke iz vrtca, ki imajo že štiri leta in več, za osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol. Oratorij bo v Slomškovem domu v Križu. Progam je pester in se bo prilagajal udeležencem različnih starostnih dob. Za vpis in vse ostale informacije tel. št. 040220693, ali 347-9322123. SKD VIGRED priredja od ponedeljka, 20., do petka, 24. julija, poldnevno otroško delavnico »Pojemo, plešemo, ustvarjamo, se igramo - radi se imamo« v Šempolaju. Delavnica je namenjena otrokom, ki so v prejšnjem šolskem letu obiskovali vrtec, osnovno šolo in prvi razred srednje šole. Prijave in informacije na tel. št. 380-3584580. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 24. julija, ob 17.30 obisk kleti Benjamina Zidaricha v Praprotu. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. št.: 3334219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih:10.,11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.julij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogo- voru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yc-cupa.org in na spletni strani www.yc-cupa.org. SI STAR/A OD 18 DO 28 LET in bi te zanimala enoletna izkušnja civilne službe? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in sodeluješ na projektu v trajanju enega leta s pričetkom oktobra 2009. Če želiš imeti nekaj več informacij, se oglasi na Zvezi slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 - Trst, tel.: 040-635626 ali na Arciser-viziocivile, ul. Fabio Severo 31, tel.: 040-761683. PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Bo-ljunca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure. POLETNE DELAVNICE TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Sre-njo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Poletne delavnice Trebče 2009« za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah v tedenskih izmenah do 31. julija, pod strokovnim vodstvom študentk in diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Na sporedu bodo športne igre, likovno ustvarjanje, glasbene urice, kuharske delavnice, zabava, igre in še in še. Za informacije in vpis pokličite čimprej na tel. št.: 347-8386109 (Biserka). Vabljeni! POLETNO SREDIŠČE KRATKOHLAČ-NIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst), do 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040212289. POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Nabre-žini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 338-6376575 ali 3349314040. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23., do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040-635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Ni-kol) ali na info@cheerdancemille-nium.com. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040/22684 (Sandra) ali 040/226480 (Zdenka) po 20.uri. KRUT vabi na skupinsko letovanje ob koncu poletja v Mali Lošinj, od 30. avgusta do 6. septembra. Vabljeni! Podrobnosti na sedežu, Ul Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT vabi v Šmarjerske toplice od 30. avgusta do 9. septembra, na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. št.: 040-360072. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavarji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040215033 (Ana) v večernih urah. H Prireditve ARTEDEN LONJER/09 - Mednarodna likovna delavnica. Danes, 8.julija, ob 20. uri pevski sprehod po vasi z Mpz Tončka Čok, dirigent Manuel Purger; v četrtek, 9. julija, ob 20. uri zabava in ples s skupino Alter ego; v petek, 10. julija, ob 18. uri kuharska delavnica za odrasle; v soboto, 11. julija, ob 19.30 At Vernissage-razstava del Ar-tedna09 s spremljavo latinsko ameriške glasbe skupine Chirike. SKD TABOR prireja vsak četrtek v juliju »Poletje pod kostanjem 2009« v Prosvetnem dom na Opčinah na dvorišču Prosvetnega doma na Op-činah: v četrtek 9. julija, »Večer srbske folklore; 16. julija, gledališka predstava »Jamski človek«; 23. julija, celovečerni film »The Milliona-ire«; 30. julija, koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. Začetek večerov ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bodo prireditve odvijale v dvorani. KRD DOM BRIŠČIKI vabi v petek, 10. julija, ob 20.30, h koritu v Briščike na koncert Godbenega društva Prosek. KRD DOM BRIŠČIKI vabi v petek, 10. julija, ob 20.30 h koritu v Briščike na koncert Godbenega društva Prosek. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 10. julija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Zdenka Vogriča »Bila so Brda...«. O avtorju in delih bo spregovoril direktor Goriškega muzeja Andrej Mal-nič. Za glasbeni uvod bo poskrbel harmonikar Jari Jarc. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri iarodni in študijski knjižnici v Trstu. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. iotno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. SKD VIGRED vabi na Poletne večere 2009. V ponedeljek, 13. julija, ob 20.30 na prostoru pod vrtcem v Šempolaju gostovanje gledališke skupine Dekani z komedijo Zapeljivka oddaja stanovanje ; v torek, 21. julija, ob 20.30 gostovanje Zelo male tržaške kabaretne bande z Monologom za dva; v ponedeljek, 27. julija, v Štalci ob 20.30 predvajanje filma Hit poletja. Prispevki V spomin na dragega Gigkota Škabar-ja daruje De Lorenzi Silvana 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 100. rojstnem dnevu nonota Ivana Krizmančiča daruje Meri Stopper-Terčon z družino 20,00 evrov za O.P. Zborček Slomšek iz Bazovice. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so prispevali k javnemu slovesu od naše predrage Radoslave V prvi vrsti pogrebnemu podjetju Lipa in svetniku Igorju Švabu, ki sta pomagala rešiti težave, nastale zaradi pokopa v družinski grobnici. Gospodoma župnikoma Tonetu Bedenčiču in Ivu Miklavcu za pogrebna obreda in globoka priložnostna govora. Gospe prof. Tatjani Rojc za izjemni spis v listu ter za doživeto branje ob odprtem grobu. Vodstvu tukajšnjega slovenskega radia in televizije. Še posebej oktetu Odmevi, ki je s svojo pevsko spremljavo ustvarjal občuteno do mačnost. Boris Pahor tudi v imenu vseh sorodnikov Obenem se zaradi velikega števila brzojavk in pisem tukaj javno zahvalim vsem, ki ste se javili osebno; pismeno pa se bom odzval osebam iz Italije, ki ne berejo naših listov. + K nebeškemu očetu je odšel naš dragi Ervino Purger Za njim žaluje žena Marija z družino Pogrebni obred bo jutri ob 9. uri iz ulice Costalunga v cerkev sv. Benedikta v Žavljah. Milje, 8. julija 2009 Pogrebno podjetje Zimolo Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Ervina sočustvujemo z ženo Marijo in otroki Tiziano, Rossano, Damijanom in Martinom. Društvo Slovencev miljske občine + Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono Emilio Pirc (Milko) Žalujejo žena Nevenka, sin Ivo, hčerki Katia in Debora z družinama ter ostalo sorodstvo. Pokojnik bo ležal v petek, 10. julija od 11.00 do 12.00 v ulici Costalunga, sledila bo maša v cerkvi v Zgoniku ob 12.30. iamesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Salež, 8. julija 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa Dragi Milko, ohranila te bova v najlepšem spominu. Anica in Albert Ob boleči izgubi dragega očeta Emilia izrekamo iskreno sožalje hčerama Katji in Debori, sinu Ivu, ženi Ne-venki in vsem ostalim sorodnikom Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje Dragi Ivo, ob izgubi dragega očeta smo ti ob strani ter tebi in tvojim dragim izražamo iskreno, globoko sožalje. Uprava in uslužbenci Občine Zgonik Ob boleči izgubi dragega Milka izrekamo svojcem občuteno sožalje Laura, Boris, Nataša in Sergio z družinami Ob izgubi dragega Matije izrekamo iskreno sožalje Janezu Beličiču in mami Gabrijeli člani ansambla Taims Ob izgubi drage Vere izrekamo svojcem globoko sožalje Dario in Carmela Žerjal ter Suzana in Michela z družinama 10 Četrtek, 9. julija 2009 KULTURA / FESTIVAL LJUBLJANA 09 - Gostovanje milanske Scale Odličen in energičen začetek z rockovskim baletom Mladi izvajalci odlično odplesali koreografijo Rolanda Petita na glasbo skupine Pink Floyd Trstu Coppelio, Ljubljani Pink Floy-de, v tržaškem Verdiju pocukrana preteklost, v ljubljanskem Cankarjevem domu dinamična sedanjost. Storilec sicer ni glavni krivec: sloviti balet milanske Scale je letos odlično opravil zahtevno vlogo nosilca otvoritvenega večera Festivala Ljubljana in za to priložnost izbral koreografijo Rolanda Petita na glasbo Pink Floy-dov, prej, točneje marca, pa so plesalci najbolj prestižnega italijanskega baletnega ansambla v Trstu izvedli novo, vendar sila tradicionalno verzijo romantičnega baleta Coppelia. Kot že rečeno, izvajalci niso odgovorni za izbiro organizatorjev, sicer pa so obakrat povsem upravičili sloves, ki si ga je v letih pridobila milanska baletna hiša. Vendar pa se sama od sebe vsiljuje primerjava med mestoma, iz katere izhaja kar verodostojna predstava, in sicer, da je Trst zaverovan v preteklost, Ljubljana pa veliko bolj odprta za novosti. Plesno predstavo, s katero se je v ponedeljek zvečer v zapolnjenem Cankarjevem domu ob prisotnosti predsednika republike Danila Turka in s pozdravom ljubljanskega župana Zorana Jankovica slovesno začel Festival Ljubljana 09, je direktor in umetniški vodja festivala Darko Brlek napovedal kot presenečenje. Pre-mierno so jo namreč odplesali konec junija v matičnem gledališču (sicer v bolj zvezdniški zasedbi, od tiste, ki je nastopila v Ljubljani). Absolutna noviteta pa Balet Pink Floyd ni, saj si je mojster koreografije Roland Petit prvi rockovski balet, ki je povezal klasični, akademski ples in živo glasbo skupine Pink Floyd, zamislil že leta 1972. Izvedli so ga v marsejski športni palači, sestavljali pa so ga samo šti- V koreografiji je moška vrsta imela večjo vlogo od ženske ri deli, ki so se postopoma razvijali in zdaj oblikujejo devetdeset minut trajajočo celoto. In to je novost, s katero so se nadvse uspešno in za gledalce privlačno spopadli mlajši člani baletnega ansambla. Plešejo na posneto glasbo (na skladbe z albumov The Wall, The Dark Side of the Mon, Meddle, Relics in Obscured by Clouds), oder pa spominja na velike glasbene spektakle, pri čemer je velikega pomena svetloba oz. igra luči, s katero se je umetelno poigral Jean-Michel Desire. Izbruh rockovske energije v plesu: tako bi lahko - tudi v sozvočju z izvajalci, kot potrjujejo izjave z dopoldanske novinarske konference - orisali predstavo. Povsem res je, da rockovska glasba ustvarja posebno energijo, ki v plesalcih sprošča adrenalin in da se energija z odra širi na občinstvo, ki dobi občutek, da gleda koncert, pa tudi plesalci se v nekih trenutkih počutijo kot rockovske zvezde. Vse je daleč od ustaljenih obrazcev klasičnega baleta, vendar pa tudi ta plesni jezik, je povedal direktor milanskega baleta Vaziev, povsem ustreza odličnim plesalcem milanske Scale. O tem po ogledu predstave ni bilo nobenega dvoma, navdušeno ploskanje se nikakor ni poleglo, tako da je plesni ansambel (ob zaključku se je priklonilo 39 plesalk in plesalcev) ponovil skupinski prizor. Začetek festivala je bil torej več kot spodbuden. (bip) TRST - Mednarodni operetni festival Ob 40-letnici Vesela vdova Leharjevo mojstrovino je tržaška operna hiša pripravila v sodelovanju z opernimi gledališči iz Neaplja, Genove in Verone Štiridesetletnica Mednarodnega operetnega festivala je pomemben jubilej, ki ga je tržaško gledališče obeležilo z razstavo v palači Gopčevič, žal pa je finančna kriza onemogočila izpeljavo obširnejših projektov. Kleste-nje državnih prispevkov je izzvalo globoko zaskrbljenost in sam festival Silvia Dalla Benetta in Gezim Myshketa sta se v nosilnih vlogah dobro odrezala je bil dolgo časa pod vprašajem, vodstvo gledališča pa je menilo, da gre pobudo kakorkoli ohraniti, čeprav v okrnjeni obliki. Program ponuja številne obrobne prireditve v sodelovanju z Mednarodnim združenjem operete, osrednja predstava pa je nastala v navezi z opernimi gledališči iz Neaplja, Genove in Verone: Leharjeva Vesela vdova, morda kraljica žanra, ki v gledališče še vedno privablja polnoštevil-no občinstvo. Finančna kriza je bila tudi izhodišče scenografske zasnove, v kateri je Edoardo Sanchi pokazal bolj malo iznajdljivosti: posrečena domislica je bil vstop protagonistke, bogate vdove, ki je prikukala iz varnostne blagajne; niso bili odveč niti panoji, na katerih so drseli borzni indeksi, okvir pa je deloval hladno, z visokimi sivimi stebri, ki so z medlo razsvetljavo Giannija Pol-linija ustvarili nekam žalostno vzdušje. Režiser Federico Tiezzi je s kostumo-grafinjo Giovanno Buzzi umestil dogajanje v trideseta leta prejšnjega stoletja, v čas velike depresije, ki se je odražala v karo pričeskah in oprijetih, elegantnih, a ne vsem primernih ženskih oblekah. Hladen srebrn zastor se je spuščal med posameznimi prizori, namesto zelenega gaja pa je scenograf narisal plastično zaveso, ki je bila bolj primerna za opremo kopalnice. Projekcije Antonia Giacomina niso mogle nadoknaditi pomanjkljivosti, zato pa smo radovedno pričakovali pevsko in igralsko zasedbo, ki naj bi nam le podarila nekaj zabave in prijetnih melodij. V naslovni vlogi se je lepo odrezala Silvia Dalla Benetta: plavolasa kot filmska zvezda v kostumu, ki je citiral Jean Harlow ali Marilyn Monroe, je pokazala nezanemarljive pevske sposobnosti, morda brez karizme in šarma, ki ga znajo čistokrvne primadone vtisniti vlogi, a vendarle dopadljiva in prepričljiva v svojih posegih -ne nazadnje je v vilinski pesmi požela najglasnejše in najdaljše aplavze. Grof Danilo je bil albanski baritonist Gezim Myshketa, lepo presenečenje na vokalnem in igralskem področju: zaokrožen žameten glas ima še nekaj problemov v višjih legah, pevec pa se je zelo lepo vži- vel v vlogo ter poustvaril kar nekaj žlahtnih trenutkov. Manj pohval si zasluži druga dvojica: Camille De Ros-sillon je bil tenorist Gianluca Terra-nova, ki premore lepo barvo in znaten razpon, toda petje je večkrat forsirano in se le redko podreja občutenemu fra-ziranju. Žal pri sopranistki Eleni Borin nismo našli posebnih vrlin, ki bi upravičevale njen nastop v vlogi Va-lencienne. V stranskih vlogah so peli pretežno domači umetniki: Nicolo' Ceriani, Saverio Bambi, Giuliano Pe-lizon, Ilaria Zanetti, Andrea Binetti, izrazito komične vloge pa so bile poverjene Riccardu Peroniju, Sari Alzet-ta, Marziji Postogna, Alessiu Colaut-tiju in Sandru Lombardiju: slednji nam je kot Njeguš vzbudil nostalgijo po igralcih, ki so kljub nekoliko izrabljenemu tekstu znali sprožiti smeh in na splošno je bila komična komponenta med manj posrečenimi sestavinami predstave. Glasbeno vodstvo je imel v rokah bolgarski dirigent Julian Kovatchev: zanesljivo in tekoče, a žal brez fines in sladkosti, s katerimi je Franz Lehar začinil svojo najbolj posrečeno partitu-ro, ki je svojčas izzvala skoraj sramežljivo občudovanje velikega skladatelja Gustava Mahlerja: ko si je z ženo Almo ogledal opereto , je nato skoraj skrivaj brskal v trgovini z muzikalija-mi, da bi si doma zaigral najlepše melodije. Orkester je svojo vlogo izpeljal profesionalno, nekoliko manj točno se je odzval zbor, ki ga je pripravil Lorenzo Fratini; avtor koreografij, ki si ne zaslužijo posebne omembe, je Giovanni Di Cicco, občinstvo pa je trud poustvarjalcev radodarno nagradilo z dolgimi aplavzi. Predstave bodo na tržaškem odru do 25.julija, medtem pa bosta v skrčeni obliki zaživeli opereti Luksemburški grof in Sen valčka . Katja Kralj Slovenska gledališča na festivalu v Umagu Na festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu so slavili tudi slovenski gledališčniki. Slovensko ljudsko gledališče Celje je za predstavo Hiša Bernarde Alba v režiji Diega De Bree prejelo zlatega leva za najboljšo predstavo v celoti, zlatega leva za režijo je prejel Jernej Lorenci za no-igro Veter v vejah borov v izvedbi Drame SNG Maribor. Žirija, ki so jo sestavljali slovenska publicistka Manca Košir (predsednica) ter hrvaški igralki Jelena Veljača in Dubravka Ostojič, je glavno nagrado festivala, grand prix, prisodila predstavi Crnac v režiji Slovenca Tomija Janežiča in produkciji HNK Ivana pl. Zajca z Re-ke.Žirija je ob tem podelila še tri enakovredne nagrade; ob zlatem levu za najboljšo predstavo v celoti in zlatem levu za režijo še igralki Lindi Bego-nji zlatega leva za vlogo Glafire Alek-sejevne v predstavi Vukovi i ovce v režiji Paola Magellija in produkciji zagrebškega gledališča Kerempuh. Občinstvo je najbolj prepričala predstava Italijanske drame HNK Ivana pl. Zajca z Reke Amy's View/Razli-čita mišljenja Davida Hareja v priredbi in režiji Neve Rošič. Na program 10. mednarodnega festivala Zlati lev je bilo uvrščenih 11 predstav gledališč iz Hrvaške, Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Slovenijo so v Umagu ob nagrajenih predstavah in umetnikih zastopali še Opera in balet SNG Maribor z avtorskim projektom Edwarda Cluga Radio and Juliet, SNG Drama Ljubljana z Močjo navade Thomasa Bernharda v režiji Janusza Kice. Nagrade so podelili v nedeljo ob zaključku festivala. (STA) Cankarjeva založba za poletni čas Besedno zvezo »poletno branje« običajno spremlja misel na lahkotnost in lažji bralski zalogaj, a kot je na včerajšnji novinarski konferenci Cankarjeve založbe dejal urednik Andrej Blatnik, se trendi spreminjajo. Bralci si poleti vzamejo čas tudi za nekoliko zahtevnejšo literaturo, kot je Zagovor Johanna Gutenberga, Nutella Dream in Como. Po Blatni-kovih besedah raziskave zadnjih let kažejo, da se bralci v poletnem času lotijo tudi zahtevnejših knjig, saj imajo čas ter so lahko bolj osredotočeni na vsebino. Pri Cankarjevi založbi so za poletni čas pripravili tri prevodne novosti, ki so lažje in zahtevne hkrati, odvisno od bralca. Britanski pisatelj Blake Morrison je bil povabljen, da napiše libreto za opero o izumitelju tiska Johannu Gu-tenbergu. Nad njim se je tako zelo navdušil, da je nato napisal še delo, ki po Blatnikovi presoji niha med biografijo in romanom. Gutenberg pred bralcem zaživi kot tiskarski mojster, zapeljivec, goljuf in zanesenjak, ki je živel v razburkanem času 15. stoletja. Knjigo je prevedla Dušanka Za-bukovec. Tudi knjiga Nutella Dream španskega pisatelja Agustina Fernandeza Malla je žanrsko težje določljiva, saj je razpeta med literaturo in znanostjo ter ujeta v kratke zgodbe, zapise, navedke. Na vprašanje, ali je to roman, je težko odgovoriti, toda prevajalka Marjeta Drobnič je prepričana, da so v knjigi bistvena občutja in podobe, ki združujejo posamezne zapise. Za bralca, ki je zelo racionalen in mu je bližje znanstveno razmišljanje, bo Nutella Dream prijeten vstop v literaturo, za tistega, ki je zavezan umetnosti, pa se bodo odprla vrata v znanost. V zbirki S poti je izšel še en »hibrid«, Como srbskega pisatelja Srdžana Valjareviča. Blatnik je pojasnil, da je kljub temu, da je delo izšlo v omenjeni zbirki, rezervirani za potopise, Como lahko tudi roman ali spominsko pisanje. Pisatelj dobi štipendijo za ustvarjalno kolonijo ob italijanskem jezeru, toda bolj kot aristokratska skupnost umetnikov ga pritegnejo preprosti ljudje, denimo azijski strežaji ali natakarica v krajevnem baru. (STA) / ITALIJA Sreda, B. julija 2009 11 G8 - V praznem in izjemno zastraženem okolju potresenega mesta V L'Aquili se danes začne tridnevni »svetovni vrh« Glavne teme razprav bodo gospodarska kriza, podnebne spremembe in svetovna trgovina RIM - Voditelji G8, ki bodo danes začeli uradno zasedanje v LAquili, imajo na dnevnem redu najbolj pereča globalna vprašanja sedanjosti, med njimi o gospodarski krizi in podnebnih spremembah. Medtem pa se pojavlja vse več vprašanj o mednarodni legitimnosti skupine G8, še posebej glede na rastočo vlogo G20.Vodi-teljem držav in vlad skupine sedmih industrijsko najrazvitejših držav (ZDA, Japonske, Kanade, Francije, Nemčije, Velike Britanije in Italije) in Rusije se bodo jutri, drugi dan vrha, pridružili še voditelji petih najpomembnejših razvijajočih se držav, in sicer Kitajske, Indije, Brazilije, Mehike in Južnoafriške republike. V petek pa bodo v razpravi sodelovali tudi voditelji najpomembnejših afriških oz. arabskih držav (Egipta, Alžirije, Senegala, Nigerije) in trenutna predsedujoča Novega gospodarskega partnerstva za Afriko (Nepad), etiopski predsednik Meles Zenawi, in Afriške unije, libijski voditelj Moamer Ga-dafi. Na srečanje so vabljeni še voditelji Avstralije, Južne Koreje in Indonezije iz t.i. Foruma velikih gospodarstev, danski premier Lars Lokke Rasmussen kot gostitelj decembrske svetovne podnebne konference v Koebenhavnu, in predsedniki vlad Španije, Nizozemske in Turčije. EU bosta v LAquili zastopala predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsedujoči EU, švedski premier Frederik Reinfeldt, vrha pa se bodo udeležili tudi vodilni predstavniki desetih glavnih mednarodnih organizacij, med njimi ZN, Svetovne trgovinske organizacije (WTO), Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. Močno razširjena srečanja G8 so postala zadnjih nekaj let praksa, zato se zastavlja vprašanje, kako legitimen je sploh še format G8. Vse več poznavalcev namreč ocenjuje, da je forum G8 postal preprosto nesposoben reševanja ključnih svetovnih izzivov v novem globalnem okviru medsebojne soodvisnosti razvitih in razvijajočih se držav in da v zadnjih letih srečanja skupine niso prinesla prav nikakršnih oprijemljivih rezultatov. Obenem pa nekateri dodajajo, da je precej vprašljivo, ali bo G20 uspelo obdržati svojo vlogo po koncu krize, glede na to, da med državami v skupini obstajajo velike interesne razlike. Opozorila pred zastarelostjo formata G8 prihajajo tudi iz političnih vrst. Nemška kanclerka Angela Merkel je prepričana, da zgolj industrijsko razvite države ne morejo več reševati globalnih izzivov. Podobno je nedavno poudarila tudi francoska finančna ministrica Christine La-garde, ki je zatrdila, da je nujno razširiti G8 VIAREGGIO - Pogreb žrtev železniške nesreče Napolitano: nujna jasnost glede vzrokov tragedije Pogreb žrtev železniške nesreče v Viareggiu VIAREGGIO - Nujna je jasnost glede vzrokov železniške nesreče v Viareggiu, ki je povzročila smrt 15 oseb. To je poudaril predsednik republike Giorgio Napolitano, ki se je včeraj v Viareggiu udeležil pogreba v stadionu dei Pini, kateremu je ob udeležbi lokalnega škofa in imama sledilo 25 do 30 tisoč ljudi. Napolitano je ob tej priložnosti tudi obiskal bolnišnico, v kateri se zdravijo ranjenci. Med temi so trije zelo hudo in štirje hudo ranjeni in predvsem mali Leonardo, ki je izgubil mamo in bratce. Napolitano je po obisku vidno ganjen zahteval jasnost nad vzroki nesreče in dejal, da je treba ugotoviti vsako odgovornost. in najpomembnejšim državam v razvoju ponuditi več kot le »zložljivi stol ob mizi«. Pomenljivo je tudi sporočilo iz Bele hiše, da ameriški predsednik Barack Obama vrh v LAquili vidi predvsem kot priložnost za ugotavljanje napredka pri uresničevanju zavez z aprilskega vrha G20 v Londonu, še posebej ko gre za ukrepe za oživitev svetovnega gospodarstva in okrepitev regulacije v svetovnem finančnem sistemu. ZDA bodo namreč konec septembra v Pitts-burghu gostile tretji vrh G20. Kot navaja italijansko predsedstvo G8, naj bi bile glavne teme srečanja gospodarska kriza in oživitev svetovne gospodarske rasti in globalne trgovine s posebnim poudarkom na socialni razsežnosti krize in na ukrepih za pomoč državljanom, podnebne spremembe in priprave na koebenhavnsko podnebno konferenco, razvojno sodelovanje in pomoč najrevnejšim državam, prehranska varnost in dostop do pitne vode ter globalne zdravstvene razmere. Zraven bodo državniki razpravljali tudi o temah mednarodne politike, kot so razmere v Iranu, na Bližnjem vzhodu, v Afganistanu, Pakistanu in o korejskem jedrskem problemu. Pri vprašanju gospodarske krize in reforme svetovnega finančnega sistema se bo po pričakovanjih nadaljevala razprava med ZDA, Veliko Britanijo in tudi Japonsko, ki poudarjajo pomen nadaljevanja ambicioznih javnofinančnih spodbud za oživitev svetovnega gospodarstva, in bolj previdnimi državami, kot je Nemčija, ki opozarjajo na potrebo po jasnih izhodnih strategijah iz povečane javnofinančne zadolženosti, takoj ko bo jasno, da je svetovno gospodarstvo začelo okrevati. Ko gre za reformo mednarodnega finančnega sistema, so v ZDA in EU že predstavili predloge za novo arhitekturo finančne regulacije, italijansko predsedstvo G8 pa bo še naprej spodbujalo tudi razpravo o t.i. globalnem pravnem standardu za mednarodni finančni in gospodarski sistem, ki naj bi zavezoval vse države ter finančne in gospodarske igralce. Pomembno sporočilo naj bi bilo tudi, da razvite države ohranjajo svoje zaveze glede razvojne pomoči, obenem pa naj bi se voditelji zavzeli za nov inovativen pristop k razvojnemu sodelovanju skozi sodelovanje širše zainteresirane javnosti in za poseben paket pomoči najrevnejšim državam. Poleg tega naj bi vrh G8 oznanil tudi posebno, skoraj devet milijard evrov vredno pobudo za prehransko varnost, ki naj se ne bi koncentrirala na pomoč v hrani, temveč na pomoč za razvoj kmetijstva v državah v razvoju. Glede podnebnih sprememb bodo voditelji G8 in ključnih držav v razvoju govorili predvsem o pripravah na koe-benhavnsko konferenco, kjer naj bi svetovne države dorekle nov globalni režim v boju proti podnebnim spremembam po poteku Kjotskega protokola leta 2012. (STA+CR) Ligaški poslanec Salvini odstopil iz parlamenta RIM - Poslanec Severne lige Mat-teo Salvini je včeraj odstopil. Razlog za to je po njegovih besedah v tem, da se je odločil za mesto v evropskem parlamentu, saj sta mesti nezdružljivi. V resnici je do njegovega odstopa prišlo, potem ko so se včeraj ves dan razvnele polemike zaradi njegovega rasističnega izpada na nekem prazniku ligašev v Pontidi. Njegovo obnašanje je na spletni strani ožigosal dnevnik la Repub-blica in ga podkrepil z videopos-netkom s praznika. V njem Salvini veselo prepeva s kozarcem piva v roki, pesem pa ni nič drugega kot osoren napad na Italijane iz južne Italije, točneje na Nea-peljčane. Posnetek so na svojih spletnih straneh kasneje povzeli tudi drugi dnevniki. Sprožil se je val ogorčenih reakcij in so v levi sredini mnogi politiki zahtevali njegov odstop, medtem ko sta La Russa in Fini zahtevala, da se opraviči. Edino Bossi ga je branil, rekoč da mora odstopiti, vendar ker ni ravno uglašen. KOMUNIKACIJE - Corrado Calabro oznanil zasuk na italijanskem televizijskem trgu Sky Italia lani zaslužil več kot Mediaset in razbil zgodovinski duopol s skupino RAI RIM - Na italijanskem televizijskem prizorišču je prišlo lani do velikih sprememb. Iz letnega poročila, ki ga je včeraj v parlamentu podal predsednik Agencije za komunikacije Corrado Calabro, namreč izhaja, da je mreža Sky Italia po iztržku lani prvič prehitela skupino Mediaset in se z 2640 milijoni evrov uvrstila takoj za skupino RAI. Prihodki javne radiotelevizijske hiše so znašali 2723 milijonov evrov, Mediaset pa se je ustavil pri 2531 milijonih. S tem je bil torej prvič v zgodovini presežen televizijski duopol RAI-Mediaset. Calabro je v letnem poročilu opozoril parlament tudi na nujnost reforme javne televizije in zakona o »par condi-cio«, ki je zastarel, na problem »kom-pletnosti in objektivnosti« poročanja televizijskih dnevnikov in na »preveč na domače dogajanje omejeno poročanje«, ki »odpira okno na dvorišče« in ne na svet. Skupni lanski iztržek televizijskih dejavnosti - gre predvsem za reklamo -je znašal 8,4 milijarde evrov, od tega je RAI iztržila levji delež, sledi ji Murdoc- Corrado Calabro je parlamentu podal letno poročilo Agencije za komunikacije ansa hov Sky, šele na tretjem mestu pa je Ber-lusconijev televizijski imperij. RAI torej ostaja največje medijsko podjetje v Italiji z več kot 2,7 milijarde evrov iztržka, ki pa je zaradi zmanjšanja reklamnih prihodkov za 3,6 odstotka nižji kot v letu 2007. Duopola ni več, saj zdaj televizijski trg obvladujejo trije primerljivi subjekti, je povedal Calabro in dodal, da Mediaset ostaja vodilni pri trženju reklame, Sky je daleč prvi po ponudbi plačljivih programov, medtem ko se RAI poleg reklame financira tudi z naročnino. »To je samo začetek,« je za agencijo ANSA z nasmeškom komentiral James Murdoch, predsednik Sky Italia in pooblaščeni upravitelj družbe News Corporation za Evropo in Azijo. »Trg je obsežen in pušča prostor drugim subjektom, več konkurence pa prinaša več dinami- EVRO 1,4019 $ +0,88 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. julija 2009 evro (povprečni tečaj) valute 7.7. 6.7. ameriški dolar 1,4019 1,3B97 japonski jen 133,61 132,44 ruski rubel 9,57BB 44,0625 9,4979 43,B110 67,5050 danska krona 7,4465 0,B63B0 7,4461 švedska krona 10,9205 9,0565 10,9650 9,0540 češka krona 25,BB2 1,51B1 25,954 estonska krona 15,6466 273,20 15,6466 273,70 poljski zlot 4,3740 1,6223 4,3B70 avstralski dolar 1,74B4 1,955B 1,7605 romunski lev 4,2117 3,452B 4,20B3 3,452B latvijski lats 0,6971 2,7321 0,6969 2,7401 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3425 7,3296 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 7. julija 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2793 0,5375 1,0225 1,5112 LIBOR (EUR) 0,635 1,016B 1,2537 1,4506 LIBOR (CHF) 0,1B16 0,39 0,505 0,B05 EURIBOR (EUR) 0,675 1,044 1,261 1,452 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.312,02 € -41,56 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. julija 2009 čnosti. Upajmo, da bomo nadaljevali rast, tako kot bodo lahko rasli tudi ostali.« Predsednik skupine Mediaset Fedele Confalonieri je vzel v vednost, da jih je Sky prehitel: »Pomembni so dobički. Pa naj še rečejo, da smo monopolisti ...« O reformi javne televizije je Calabro dejal, da je neobhodna, če ne zaradi drugega, vsaj za to, da se zagotovi »bolj učinkovito upravljanje, informativnim oddajam pa večja neodvisnost od politike«. Agencija je namreč ugotovila »problem kom-pletnosti in objektivnosti poročanja, posebno v televizijskih dnevnikih, tudi zunaj volilnih obdobij«. S tem opozorilom se strinjata tudi predsednik javne televizijske hiše Paolo Garimberti in odgovoren za komunikacije v Demokratski stranki Paolo Gentiloni, za katerega je reforma »nujna«. Calabro se je zavzel tudi za manj provincialno televizijsko informacijo: »Razkorak med našimi in najboljšimi tujimi televizijami se veča, in to tako po bogastvu informacij o dogajanju v svetu, kot po strokovnem poglabljanju obravnavanih tem.« vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,94 -2,07 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 67,01 -2,23 -2,1B MERCATOR PETROL 22,71 159,33 -4,7B +0,02 TELEKOM SLOVENIJE 305,6B 157,05 -2,B7 -2,07 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 55,96 AERODROM LJUBLJANA 30,01 DELO PRODAJA - +1,45 -1,02 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ ISTRABENZ 35,00 +7,69 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,35 -0,B7 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO 37,35 -4,23 PROBANKA - - SAVA 242,B9 +0,22 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 94,00 19,59 -0,53 -2,15 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 7. julija 2009 -1,29 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,222 4,665 -1,61 -1,27 BANCO POPOLARE 5,0B -0,B4 -2,49 BCA POP MILANO 4,04 -0,72 +0,56 ENEL 0,97 3,26 -2,30 -3,76 FIAT 6,73 -2,3B -3,51 GENERALI 9,69 14,11 -1,B1 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,22 +0,00 LUXOTT1CA 14,B -0,47 -2,37 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,BB B,2 +0,31 PIRELLI e C 0,23 +0,0B SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 16,31 +0,31 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,09 -0,56 -1,92 TENARIS TERNA 0,9B 9,12 -0,B6 +1,05 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,33 0,2B -0,53 +6,20 UNICREDIT B,76 1,74 +0,40 SOD NAFTE ■ (159 litrov) | 62,68 $ -0,40 IZBRANI BORZNI INDEKSI 7. julija 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.100,92 1.001,63 -1,72 -1,B7 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.736,40 +2,92 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 249,06 -0,54 -1,27 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 14.266,67 2.360,15 +0,12 -1,53 DRUGI TRGI Dow Jones, New York B.203,65 1.412,91 -1,46 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt BB5,14 940,B6 4.59B,19 -1,51 -0,63 -1,15 CAC 40, Pariz 3.04B,57 2.024,76 -1,09 +0,71 PX, Praga BB0,7 2.320,90 +0,55 -0,9B Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.647,79 2.272,26 17.B62,27 3.0B9,45 14.170,45 -0,34 +0,27 -0,65 -1,27 +0,90 1 2 Sreda, 8. julija 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Mestni redarji in občinski uslužbenci udejanjili županov ukrep Brezdomki zagotovili začasno streho nad glavo Za obdobje enega meseca naj bi živeia v stanovanju na Rojcah -»Mesto je pokazalo svoj najgrši obraz« Natanko ob 16. uri, ko je bil napovedan prihod mestnih redarjev, se je utrgal oblak. Dež je zalival, kot da bi hotel pregnati tiste, ki so prišli v ljudski vrst na Verdijevem korzu odganjat 60-letno Elso Sotgia, brezdomko s Sardinije, ki se je pred slabim letom nastanila v Gorici in bila ves ta čas trn v peti mestnih oblasti. Županova odredba o njenem odgonu iz parka je nazadnje obveljala, ženska pa je privolila v začasno namestitev v stanovanju, ki ga upravlja goriška skupnost Arcobaleno. Na kraj je včeraj najprej prišla občinska odbornica za socialo Silvana Romano. Elsa Sot-gia je stala ob svojem zasilnem modro-zele-nem šotoru, kadila je in ponavljala, da od tod ne namerava. Redar se ji je približal in jo vprašal, ali se bo odstranjevanja lotila sama, drugače bo poskrbelo občinsko osebje. Odvrgla je cigareto: »Sama bom.« In začelo se je njeno dvourno praznjenje šotora iz nepremoč-ljivih ponjav, ki je zrasel okrog klopi in droga javne razsvetljave, v njem pa se je zbrala grmada bolj ali manj odpadnega materiala. Vhod v šotor je bil zaprt, ponjave so bile skupaj spete z žico in okraski srebrne barve, ki jih je ženska pobrala z vencev - kot je sama povedala -, položenih h goriškim obeležjem padlim sardinskim vojakom. »Odganjate Sardinko iz Sas-sarija, od koder so bili mnogi fantje, ki so med vojno prišli v Gorico umirat za vas,« je dejala in nadaljevala z delom. Brez sile, dostojanstveno, čeprav razmere, v katerih je tam živela, so imele bolj malo opraviti z dostojanstvom. Da bi šlo hitreje, so za delo poprijeli še občinski uslužbenci, ki so vsebino šotora nalagali na kombi. Pred dežjem je žensko zavarovala odbornica Romano z dežnikom, dogajanje pa so spremljali redarji, karabinjerja in policisti, ki so skrbeli, da se mala množica radovednežev ni preveč približala, ter občinski svetnik Foruma Marko Marinčič. Kar so bili za nas le odpadki, so bili za brezdomko hišna oprema in vsakdanji pripomočki, pred mrazom in vlago pa se je bila zavarovala tudi s časopisi. »Iz šotora sem naredila barikado, pariško barikado,« je pripomnila in zapela prve verze Marselje-ze, z njo pa je zapel še Andrea Ballavite, direktor skupnosti Arcobaleno, ki je odločilno prispeval k razpletu. Brezdomka, ki je daljši čas svojega trpkega obstoja preživela v zaporu in v tragičnih okoliščinah izgubila tudi hčer, je tudi včeraj kar naprej ponavljala, da noče v nobeno javno strukturo, da se svojim principom ne bo odpovedala in da bo, če bo potreba, še naprej živela na goriški klopci, ponoči opazovala zvez- de in ob dežju uporabljala dežnik. Zagotavljala je, da je bila pripravljena sama zapustiti park, ko bi ji dali dva dni premirja in avtomobil. »Odpravila bi se proč, odšla bi iz mesta, ki me je sprva pritegnilo zaradi svoje preteklosti, potem pa je pokazalo sovražnost in svoj najgrši obraz. Za nobeno ceno ne bi več tu ostala. Gorica ni osvobojeno mesto, tu skrbijo samo za Slovence in Romune, nič jim ni mar za Italijane,« je nadaljevala svoj govor, ki je včasih mejil na bledež. Ob koncu je vse prisotne presenetil prihod ženske, ki je o sebi povedala, da je odvetnica in Elsina prijateljica. Tudi po njenem prigovarjanju je brezdomka privolila v začasno namestitev. Že sinoči so jo odpeljali v stanovanje, s površino 45 kv. metrov, na Rojcah, ki ga Arcobalenu daje na razpolago podjetje ATER; tam nudijo zavetišče ljudem v hudi stisk, še zlasti bivšim zapornikom. Romanova je zagotovila, da občina uradno naroča skupnosti Arcobaleno, naj poskrbi za žensko za obdobje enega meseca, v tem času pa bodo poiskali trajno rešitev. Stroške za začasno streho bo prevzela občina, ki pa bo račun nato izstavila Sassariju, kjer ima Elsa Sotgia bivališče, kjer ima sorodnike in kjer je v lestvici za pridobitev neprofitnega stanovanja. Kakšna bo njena nadaljnja usoda, bo torej znano čez trideset dni. Brezdomka s Sardinije med razvalinami svojega zavetišča v ljudskem vrtu bumbaca GORICA - Cesta pred travniško cerkvijo V soboto bo prevozna Podjetju, kije včeraj začelo z deli, bi lahko prekrižalo načrte le vreme - Ulica Mameli enosmerna GORICA-DEVIN Delavec padel z osmih metrov Dela pred cerkvijo sv. Ignacija bumbaca Goričanom ne preostaja drugega, kot da držijo pesti. Če bo vreme v teh dneh prizaneslo, bo v soboto zjutraj ponovno prevozna cesta pred cerkvijo sv. Ignacija v Gorici. Včeraj sta podjetji Elex in Adria Strade, ki jim je občina zaupala začasno ureditev odseka ceste na Travniku, začeli z deli, v štirih dneh pa naj bi bil poseg nared. »Načrte bi lahko prekrižalo le deževno vreme,« so povedali pri občini in dodali, da bodo od sobote dalje uvedli tudi novo prometno ureditev. »Ulica Mameli bo postala enosmerna. Prevozna bo le v smeri s Travnika proti korzu Verdi. To bo omogočilo, da bomo na levi strani uredili nekaj parkirnih mest, kot so zahtevali trgovci s Travnika in iz Raštela,« je povedal županov glasnik Stefano Co-sma. Luknjo, ki jo je na križišču pred cerkvijo pustilo podjetje Luci costruzioni, bo podjetje Adria Strade pokrilo z asfaltom. Dokončen poseg s kamnitimi ploščicami pa bo izvedlo podjetje, ki bo zmagalo javno dražbo za dokončanje vseh preostalih del na Travniku; do razpisa naj bi prišlo septembra. kroma Delavec iz Gorice se je včeraj ponesrečil med delom v papirnici Burgo v Devinu, v tržaški pokrajini. V padcu z višine osmih metrov je utrpel poškodbe prsnega koša in zlom roke. Na zdravljenje so ga sprejeli v tržiško bolnišnico San Polo, kjer so povedali, da bodo moškega po vsej verjetnosti odpeljali v Trst, na Katinaro. Nesreča na delovnem mestu se je pripetila včeraj nekaj minut po 17. uri v devinski papirnici. Ponesrečenec je 45-letni Alessandro Kavvs, z bivališčem v ulici Duda DAosta v Gorici. Zaposlen je pri tržaškim podjetju, ki v de-vinskem obratu opravlja podizvajalska dela. Dinamiko nesreče preiskujejo agenti policijskega komisariata iz Devina, ki so posegli na kraju nezgode. Iz razpoložljivih informacij izhaja, da je delavec opravljal vzdrževalna dela na prazni cisterni v okviru proizvodne linije št. 3. Iz še nepojasnjenega vzroka je izgubil ravnotežje in padel z višine kakih petih metrov, padec na trda tla pa je nekoliko ublažil poševni zid, tako da posledice niso še hujše. Kavvsu je na pomoč priskočilo osebje službe 118 tržiške bolnišnice, zaradi resnih poškodb na prsnem košu in roki pa naj bi ga že sinoči odpeljali v Trst. Včeraj papirnica ni obratovala zaradi delavcev v režimu dopolnilne blagajne, kljub temu pa zunanja podjetja - kakršno je Kavvsovo tržiško podjetje - skrbijo za vzdrževanje strojev in mehanskih delov. Dopolnilna blagajna tudi v Fincantieriju Oktobra letos naj bi dopolnilna blagajna doletela tudi zaposlene v tržiški ladjedelnici Fin-cantieri. To je včeraj sporočilo vodstvo ladje-delniške družbe na srečanju s sindikati. Pojasnili so, da je gospodarska kriza prinesla upad naročil, kar ne omogoča kontinuirane proizvodnje. Dodali so, da slika ni rožnata, da pa upajo, da bo obdobje dopolnilne blagajne čim kraj- se. GORICA - Danes O zaprtju lokalov se bo izreklo sodišče Tržaško upravno sodišče bo danes odločalo o prizivih lastnikov goriških lokalov, ki zahtevajo razveljavitev sklepa proti nočnemu hrupu. Tržaško upravno sodišče je aprila sicer že zavrnilo priziv, ki je ciljal na zamrznitev zloglasnega sklepa. Sodniki Saverio Cora-saniti, Oria Settesoldi in Vincenzo Farina so namreč ocenili, da ni pravne utemeljitve za previdnostno prekinitev učinkov sklepa, o vsebini prizivov pa se bo deželno upravno sodišče dokončno izreklo med današnjo javno obravnavo. Proti sklepu župana Ettoreja Romolija, ki predvideva predčasno zaprtje nočnih lokalov ožjega mestnega središča, so se angažirali lastnik diskoteke Fly Dennis Macedonio - le-ta je pred meseci zaradi upada obiskovalcev zaprl lokal -, ki je vložil prvi priziv, in skupina drugih upraviteljev goriških barov, ki so vložili drugi priziv. Upravitelje zagovarjata odvetnika Barbara Di Salvo in Raffaele Mauri, interese goriške občine pa brani odvetnik Stefano Piccoli. DOBERDOB Obdukcija bo zjutraj 51-letna Anamarija Ferletič Danes ob 9.30 se bo v mrtvašnici tržiške bolnišnice San Polo začela obdukcija na truplu Anamari-je Ferletič, 51-letne bolničarke, ki je v soboto v Doberdobu ranila z nožem svojega sina Cristiana Pezzu-licha, nato pa je naredila samomor. Vzrok smrti naj ne bi bil pod vprašajem - ženska se je z nožem dvakrat zabodla v dimlje in je izkrvavela skozi femoralno arterijo - obdukcija pa bo služila za potrditev tega, kar je med sobotnim pregledom stanovanja že ugotovil sodni zdravnik iz Vidma Carlo Moreschi. Ob njem si je prizorišče tragedije ogledala tudi javna tožilka Annunziata Puglia, ki je ocenila, da je hipoteza o poskusu umora in samomoru verodostojna. Ferletičevo bodo po vsej verjetnosti pokopali na Palkišču, kjer je do 90. let živela s starši. 28-letni Cristian, ki je bil zaradi globoke rane na vratu v soboto operiran, se še zdravi v tržiški bolnišnici. GORICA - Množica ljudi na pogrebnem obredu Slovo od Aleša Velika ganjenost in prizadetost zaradi nepričakovane smrti - Pokop bo jutri Množica ljudi pred cerkvijo ob koncu pogrebnega obreda bumbaca Smrt je 42-letnega Aleša Ceja odtrgala svojcem, pa tudi sopotnikom v politiki, na delu, v športu, prijateljem in nekdanjim sošolcem, ki so z njim delili klopi goriškega li-ceja Primož Trubar in nato beneške fakultete za arhitekturo. Mnogi izmed teh, v katerih je Aleš zapustil trajno sled, so se včeraj dopoldne strnili okrog njegovih globoko užaloščenih staršev, Jožeta in Marije, brata Petra in življenjske sopotnice Silvane. Od Aleša so se poslovili z ganjenostjo, predvsem pa s prizadetostjo zaradi nepričakovanega odhoda. Marsikdo iz množice ljudi, ki so se za zadnje slovo zbrali na pogrebnem obredu v cerkvi Sv. Ivana, je obujal spomin na zadnje srečanje, kdor pa se je še pred nedavnim spustil z Alešem v pogovor, si ni mogel dopovedati, da mu je življenje že odžirala bolezen. Med obredom je tolažilne besede izrekel duhovnik Daniele Alimonda, Alešev prijatelj, somaševala sta Marijan Markežič in Cvetko Žbogar. Krsto so nosili prijatelji in nekdanji sošolci. Po obredu so ga upepelili; pokop bo jutri ob 11. uri na goriškem glavnem pokopališču. /— GORIŠKI PROSTOR Torek, l. julija 2009 1 l PEVMA - Mrzlične priprave na odprtje športno-kulturnega središča Objekta niso še predali, a krajani so ga že posvojili V vasi računajo, da bo poživil kulturno sceno in društvom vtisnil novega zagona FESTIVAL SHOW Parada zvezd Stopnjuje se pričakovanje na odprtje novega športno-kulturnega središča v Pevmi. Svečana predaja bo v petek, 24. julija, da bo to za krajevno skupnost praznični dogodek, pa pričajo tudi mrzlične priprave. Skupina domačinov iz Pevme, Štmavra in z Oslavja je svoj prispevek dala z delovno akcijo. V soboto so prijeli za krampe, lopate, kose, samokolnice in za drugo orodje ter se lotili dela, zato da bi uredili okolje novona-stalega središča. Dolgo pričakovani objekt bo prvenstveno namenjen učencem pevmske osnovne šole ter dejavnostim domačih športnih in kulturnih društev; v vasi računajo, da bo poživil kulturno sceno in lokalnim sredinam vtisnil novega zagona. Gradbena podjetja, pa tudi ostala podjetja, ki so uredila električno in druge napeljave, so odšla že pred kakim tednom, za delo pa so poprijeli domačini, ki se prostovoljno posvečajo ureditvi objekta in okolice. Pokosili so travo, odpeljali ostanke gradbenih posegov, nanosili zemljo in prod ter izravnali teren, kjer se je pokazala potreba. V teh dneh bodo namestili zaščitno mrežo okrog objekta, očistili novozgrajene slačilni-ce in prostore v glavni stavbi, ob vhodu na igrišče pritrdili tablo z imenom centra ter opravili še nekaj manjših del. Skratka, krajani želijo, da bo že ob odkritju objekt urejen in privlačen, zato da ga bodo športniki in kulturniki takoj »posvojili« in vanj radi zahajali. Zlasti pa se pridobitve veseli krajevna mladina, ki že snuje načrte, kako bo najbolje izkoristila novo središče. (vip) TRG EVROPE Trije večeri proti nadzoru na mejah Skupina goriških organizacij, strank in gibanj je oblikovala odbor proti zamrznitvi schengenskega sporazuma, ki bo drevi, jutri in pojutrišnjem priredil na trgu Evrope tri javne večere. »Italijanska vlada se je odločila za začasno zamrznitev izvajanja schengen-skega sporazuma: ta odločitev je absurdna, neučinkovita in draga, kom-plicirala je življenje Slovencem in Italijanom,« pravijo združenje Tenda per la pace, center Mostovna, skupnost Ar-cobaleno, federacija Zelenih, Forum za Gorico, SIK, SKP, revija Isonzo-Soča, Kritična levica, Levica in svoboda ter gibanje Verdi del giorno. O vojni in miru ter knjigi Marcondirondero bodo razpravljali Raffaele Salinari, Andrea Bellavite, Eleonora Sartori in Gaetano Dato, zdravnik Marino Andolina pa bo spregovoril o mednarodnih odnosih. Z drugimi gosti bo govor o priseljencih, okolju, gospodarstvu in kulturah. Srečanja bodo potekala v šotoru narodov od 20.30 dalje. Delovna akcija foto vip Matilde Brandi Dolcenera, skupini Stadio in Delirium, Amedeo Minghi, Mal in Angelo Branduardi: to so le nekateri izmed slavnih gostov, ki bodo 26. avgusta obiskali Gorico. Na ploščadi pri Rdeči hiši bo namreč potekala goriška etapa poletne pobude Festival Show, ki jo v različnih mestih severne Italije že celih deset let prirejata radio Birikina in radio Bella&Monella. Potujoči festival, ki se bo začel 27. junija v kraju Marostica, bo letos prvič dospel tudi v Gorico. »Občinska uprava se je zavzela zato, da bi v mestu potekal prestižni glasbeni dogodek. Prizorišča tik ob meji nismo izbrali slučajno, saj si želimo, da bi spektakel priklical tudi publiko iz Slovenije,« je povedal goriški župan Ettore Ro-moli. Ob omenjenih pevcih in drugih umetnikih, katerih imena ostajajo zaenkrat še skrivnost, bo v Gorico prišla tudi italijanska »showgirl« Matilde Brandi, ki so ji zaupali vodstvo letošnje izvedbe pobude Festival Show. V imenu organizatorjev je Mariano Sannito poudaril, da bo tudi goriški večer popolnoma brezplačen. »festival Shw ni le koncert, pač pa velik spektakel. Na odru, ki meri 300 kv. metrov, bomo ob slavni voditeljici in pevcih imeli tudi plesalsko zasedbo,« je povedal Sannito. ŠTANDREŽ - Sklenilo se je kiparsko srečanje v organizaciji društva sKultura 2001 Izklesali »leteči« kip za Rusjana Enajst mladih študentov izdelali stilizirano podobo pionirskih bratov s raztegnjenimi rokami, ki za seboj spuščajo zmaj - Kip bodo namestili na letališče Skupina mladih ustvarjalcev pred plodom svojega dela foto vas Včeraj se je v župnijskem parku v Štandrežu sklenilo četrto srečanje mladih kiparjev iz Italije in Slovenije, ki ga je priredilo domače društvo sKultura 2001 v sodelovanju z občino Šempeter-Vrtojba in ob pokroviteljstvu dežele FJK ter Fundacije Goriške hranilnice. Na letošnjem kiparskem simpoziju, ki je bil vsebinsko vezan na stoto obletnico prvih poletov bratov Rusjan, je sodelovalo deset študentov Šole mozaika iz Spilimber-ga, katerim se je pridružil še en študent iz ljubljanske Akademije za likovno umetnost. »Bila je zanimiva enotedenska izkušnja, v kateri sem se lahko soočal s timskim delom, ki sloni predvsem na izmenjavi mnenj in izkušenj. Veliko smo izvedeli tudi o prvih slovenskih pionirjih letalstva, katerim našo skulpturo namenjamo,« je z navdušenjem povedal Alberto Levorato, študent umetnosti mozaika, ki je do- ma iz okolice Vidma. Pri tem je pohvalil organizatorje, ki so poskrbeli, da je delo lahko steklo pod najboljšimi pogoji. Dva metra visoka in en meter široka skulptura, oblikovana iz plošče trinajstih stotov težkega repenske-ga kamna, uprizarja stilizirano podobo bratov Rusjan s raztegnjenimi rokami, ki za seboj spuščajo zmaj. Vklesane podobe obdajajo še dva mozaika, v katerih prevladujejo zelene in modre barve, ki dajejo skulpturi efekt gibljivosti oziroma letenja. Pri izdelavi skulpture, ki jo bodo organizatorji mladinskega kiparskega srečanja postavili k vhodu v mi-rensko letališče, so sodelovali Silvia Gordini, Francesca Santonastaso, Giulia Serafin, Giulio Chicco, Nina Batista, Jure Fingušt, Laure Bernardoni, Eva Franco, Miriam Fengler, Francesca De Rinaldis in Alberto Levorato. (VaS) DS - Jutri Debora Serracchiani spet v Gorici Debora Serracchiani, ki bo med protagonisti bližajočega se kongresa Demokratske stranke, se jutri vrača v Gorico. Ob 20.30 bo posegla na javnem srečanju, ki ga v Kulturnem domu prireja goriški krožek stranke. Serracchianijeva je po velikem uspehu, ki ga je dosegla na junijskih evropskih volitvah, ponovno opozorila javnost na potrebo po generacijski prenovi znotraj največje levosredinske stranke. 39-letna odvetnica bi lahko med drugim postala nova deželna tajnica DS. Da bi kandidirala za mesto, ki sedaj pripada Brunu Zvechu, jo pozivajo iz vseh štirih pokrajin Furlanije-Ju-lijske krajine. Med njenimi podporniki sta tržaški poslanec Ettore Rosato in pordenonski župan Sergio Bolzonello. Na jutrišnjem srečanju bo možno tudi včlanjevanje v Demokratsko stranko. Kdor želi sodelovati pri prvi fazi kongresa, mora za vpis poskrbeti do 21. julija. GORICA - Poletna kolonija Dijaškega doma v Kranjski gori Pričakal jih je tudi Kekec Pravo doživetje je bilo poletno sankanje po snegu - Kolonije se je udeležilo 28 otrok med 9. in 13. letom Sprostitev, šport in zabava so bile ključne besede tedenske kolonije, ki jo je v Kranjski gori priredil Dijaški dom Simon Gregorčič iz Gorice. Razgibanega tedna v Sloveniji, ki ga vzgojna ustanova organizira že nekaj let, se je tokrat udeležilo 28 otrok med 9. in 13. letom. Skupina se je s spremljevalcema Robertom Makucem in Sabrino Peric prejšnji ponedeljek vkrcala na vlak, ki jo je pripeljal iz Nove Gorice na Jesenice, od koder se je z avtobusom peljala do Železničarske-ga doma v Kranjski gori, ki so ga prireditelji izbrali za »postojanko«. Že prvega dne so se otroci s spremljevalcema odpravili na potep po Kranjski gori in okolici, drugega dne pa so si ogledali jezero Jasna. Zaradi nenaklonjenega vremena so se žal morali odreči kopanju, v zameno pa so se sprehodili še ob reki Pišnici. Posebno navdušujoče je torkovo popoldne, ko so obiskali Kekčevo deželo. Z Bedanc-busom so se odpeljali proti Vršiču, kjer jih je v gozdu čakala cela vrsta presenečenj. Spoznali so Be-danca, ki je ugrabil vzgojiteljico, potem pa še Brinclja in Kekca, ki jim je pokazal svoj dom in jih je pospremil do tete Pehte. Prijazna go- spa, ki pozna veliko zdravilnih rož, jim je ponudila tudi čaj in pogačo. Tretjega dne se je skupina peš odpravila iz Kranjske gore do Planice. Pogumnejši so se od tod povzpeli celo do vrha skakalnice, pri čemer so prehodili okrog 1.200 stopnic. V četrtek so si najprej ogledali Liznjekovo domačijo, popoldne pa so se odpravili še na poletno sankanje. Bogat in razgiban je bil tudi petkov program, ki se je začel v Triglavskem planinskem muzeju v Mojstrani, nadaljeval pa se je v dolini Vrata. Otroci so si ogledali slap Peričnik in Aljažev dom, od koder so se začeli vzpenjati na Triglav. Prišli so do severne stene, kjer so z velikim presenečenjem spoznali, da je tudi poleti prisoten sneg. Zadnji dan so obiskali vodni par Aqua Larix, popoldne pa so se še enkrat zabavali s poletnim sankanjem. V slovo so jim v Železničarskem domu pripravili piknik, med katerim je potekalo tudi tradicionalno nagrajevanje »najbolj urejenih sob«. Najbolj urejeni otroci so prejeli priznanje, najslabše uvrščeni pa so morali pospraviti ostanke piknika.Večer so popestrili tudi skeči, ki so jih udeleženci kolonije pripravili po skupinah. (Ale) Udeleženci kolonije pri spomeniku padlim partizanom gornikom v dolini Vrat 1 4 Sreda, 8. julija 2009 GORIŠKI PROSTOR / BRDA - Turistično informacijski center beleži upad turistov Ljudje gledajo na vsak evro, muhasto vreme ne pomaga »Ko se kaj dogaja, kapacitete polno zasedene«- Občina Brda vključena v mrežo evropskih krajev okusa V Turistično informacijskem centru (TIC) Brda beležijo v letošnji poletni sezoni nekoliko slabši obisk kot v primerljivem obdobju lanskega leta. Kot je povedala Erika Kovačič, vodja TIC Brda, je eden od razlogov za to zagotovo gospodarska kriza. »Tisti, ki pridejo, se odločajo predvsem za eno-gastronomsko ponudbo, vse, kar je treba poleg tega dodatno plačati, kot so ogledi muzejev, zbirk in ostalih zanimivosti, pa letos večinoma odklanjajo. Izleti, ki jih organiziramo, so okleščeni vseh teh ogledov. Ljudje gledajo na vsak evro. Drug razlog pa je nestanovitno vreme, ki je zaznamovalo dosedanji potek turistične sezone,« je pojasnila Kovačičeva in dodala, da je med gosti še vedno največ Slovencev, sledijo Italijani in nemško govoreči turisti iz Avstrije in Nemčije, pa Angleži in Irci, ki jih je tudi kar nekaj, ter Hrvati. Goste poleg eno-gastronomske ponudbe, t.j. vina in domačih kulinaričnih dobrot, v Brda privlačijo tudi kolesarske poti, številne možnosti za pohodništvo in naravne znamenitosti. »Turisti prihajajo predvsem za podaljšan vikend, od četrtka pa tja do ponedeljka. Ko se kaj dogaja, tako kot ta vikend, ko je bil festival v Števerjanu, so kapacitete kar polno zasedene, med tednom Vinorodna Brda (levo) in rumena vespa za promocijo briških zanimivosti in dobrot (desno) foton.n. pa je veliko prostega. Tudi med takimi vikendi, ko se nič posebnega ne dogaja, je mogoče brez večjih težav dobiti prenočišče,« je še povedala Kovačičeva. »Še pred nekaj leti v Brdih ni bilo prenočišča, ki bi lahko sprejelo avtobus turistov, danes pa imamo že okrog 250 nočitvenih kapacitet,« je ob nedavnem posvetu o eno-gastronomiji kot bogastvu severne Primorske v Medani povedal briški župan Franc Mužič. Pojasnil je, da so razvojne smernice turizma v Brdih zastavili pred petnajstimi leti s ciljem, da bi med briške griče pripeljali čimveč ljudi in s tem pomagali domačim pridelovalcem vina in sadja. »Že v drugem letu delovanja občine smo ustanovili TIC Brda. Pred desetimi leti je svoja vrata odprla Vinoteka. Oblikovali smo blagovno znamko Brda - Dežela opojnih trenutkov, konzorcij Brda in skupino za pro-moviranje in trženje Brd,« je še povedal in izrazil prepričanje, da je treba v Brdih spodbujati butično varianto turizma. Pojasnil je še, da so Brici začutili, da je treba posodobiti gostinske lokale in kmečke turizme in napovedal, da bo poleg hotela v Neblem že v jeseni odprl svoja vrata drugi hotel v Ko-zani, v bližnji prihodnosti pa naj bi Brda dobila še dva do tri hotele. Očitno so te pozitivne premike zaznali tudi onkraj meje, saj je bila Občina Brda pred kratkim vključena v mrežo evropskih krajev okusa. »Minuli četrtek so nas obiskali predstavniki mreže novinarjev, imenovane Italia del Gusto, ki pišejo o turistično zanimivih lokalnih znamenitostih,« je povedala Kovačičeva ter dodala, da je prišla pobuda z italijanske strani že pred časom. »Rekli so, da jim je v interesu, da se ta mreža širi tudi v Slovenijo oziroma na Hrvaško, kjer imajo tudi enega partnerja v bližini Uma-ga,« je še pojasnila in poudarila, do so Brda edina v Sloveniji vključena v ta projekt, o katerem bodo tudi briški turistični delavci več izvedeli 15. in 16. julija na posvetu v bližini Verone. »Poleg turistične ponudbe, ki jo bomo predstavili predstavniki TIC Brda, se bo na posvetu predstavila tudi Vinska klet s svojimi vini in Venco s hrano in njihovo po- nudbo,« je še razložila vodja TIC Brda. Glavni namen omenjene mreže naj bi bilo širjenje informacij ter izobraževanje v javnih ustanovah in med delavci na podlagi pobud medsebojnega sodelovanja. Glede na to, da v TIC Brda o vsem skupaj še ne vedo veliko, Kovačičeva še ni želela govoriti o tem, kaj si od te pobude v Brdih obetajo. »Mi bomo predstavili svojo ponudbo, oni pa naj bi širili informacije o Brdih. Vse skupaj si zaenkrat predstavljam kot promocijo na tistih območjih, kjer še nismo znani, to pomeni bolj v notranjosti Italije in po drugih evropskih državah,« je sklenila Kovačičeva, ki vsekakor upa, da bosta predstavitev Brd ter sama vključitev v mrežo evropski kraji okusov v Brda pritegnili še več obiskovalcev, ki jim imajo kaj ponuditi in pokazati. Nace Novak Dams se seli v bivši samostan Glasbena smer Dams, ki deluje v Gorici pod okriljem Videmske univerze, se bo v prihodnjem letu preselila v nov sedež. Marca 2010 bo namreč zaključen obnovitveni poseg v ulici Sv. Klare v Gorici, kjer so nekoč domovale sestre klarise. Da se obnovitvena dela nadaljujejo na polno paro, je včeraj povedal župan Ettore Romoli v palači Alvarez, kjer so v drugem nadstropju predali namenu nove tehnološke pripomočke za arhiviranje zvočnih dokumentov, ki jih je Videmska univerza nakupila s prispevkom deželnega univerzitetnega konzorcija. Dogodka so se udeležili tudi goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, rektorica Videmske univerze Cristiana Compagno in direktor goriškega sedeža Videmske univerze Mauro Pascolini. Mobilizacija črpalkarjev Sinoči se je v Italiji začela stavka črpal-karjev. Goriški upravitelji bencinskih servisov do zadnjega niso vedeli, ali bodo pristopili ali ne. Povedali so, da z motivacijami stavke soglašajo, po drugi strani pa so izpostavili stisko, v kateri so se znašli zaradi slovenske konkurence po padcu schengenske meje. Odločitev so sprejeli na sestanku, ki je potekal sinoči, vozniki pa bodo šele danes ugotovili, ali tudi goriški črpalkarji sodelujejo pri mobilizaciji. Zaradi srne na streho V torek, nekaj minut po polnoči, je 55-le-tni voznik osebnega avtomobila vozil iz smeri Solkana proti Grgarju. Ko je peljal iz Prevala proti Grgarju, mu je pred naseljem na vozišče pritekla srna, zaradi česar je sunkovito zavil levo in zapeljal na kamen ob cesti. Vozilo se je nato prevrnilo na streho in obstalo na vozišču. Voznik je v omenjeni prometni nesreči dobil lahke telesne poškodbe, zato so ga reševalci odpeljali v bolnišnico v Šempeter pri Gorici. (nn) Goljufinji na Ajdovskem V ponedeljek dopoldne sta približno 20 in 50 let stari ženski temnejše polti v marketu v Ajdovščini kupili poceni uro in jo plačali z bankovcem za 500 evrov. Trgovko sta pri nakupu tako zmedli, da jima je vrnila 150 evrov preveč, kar je ugotovila šele čez nekaj časa. Ajdovski policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da sta navedeni osebi obiskali tudi v večji trgovski center v Ajdovščini, kjer jima je tudi uspelo premotiti trgovce ter jih po dosedanjih ugotovitvah policistov oškodovati za 200 evrov. (nn) EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 048140497. H Šolske vesti SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na te tečaje: Tečaji po univerzi, uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (80 ur) in podiplomski tečaj v sodelovanju s podjetji Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v prostorih KB Centra; vpisovanje in informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj informatike Varni internet, orodja za iskanje in shranjevanje podatkov, namenjen nižješolcem, ki bo potekal od 13. do 17. julija od 9. do 13. ure na goriškem sedežu SDZPI, Ver- dijev Korzo 51 v prostorih KB Centra; vpisovanje in informacije na tel. 048181826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Mi Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del ca-duto«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »La rivolta delle ex«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il canto di Paloma«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del caduto«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Outlander - L'ultimo Vichingo«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »La rivolta delle ex«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »La ragazza del mio miglior amico«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il mondo di Horten«. 4 Koncerti DVORNA GLASBA 2009: v četrtek, 9. julija, ob 21. uri v goriškem gradu koncert »Ascolta questo liuto!« v izvedbi skupine Ens Musica Historica. MED ZVOKI KRAJEV: v četrtek, 9. julija, ob 21. uri v cerkvi Santa Fosca v Krminu koncert skupine Altstadt Trio. 5 Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 1. avgusta, piknik z izletom v Spilim- bergo za obisk svetovno znane šole mozaikov in ogled mesta ter okolice. Sledil bo odhod v restavracijo Pri starem trajektu ob Tilmentu v lepem gozdičku in senci za kosilo, srečelov in družabnost. Prijave do razpoložljivih mest sprejemajo čim prej Saverij R. (tel. 0481-390688), Ivo T. (0481882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). Predujem 20 evrov. PARTIZANSKA ZVEZA VZPI-ANPI prireja v četrtek, 9. julija, tradicionalni spominski izlet na Blegoš, kjer se bodo pred obeležjem poklonili padlim borcem 158. garibaldinske brigade Gramsci, ki so se v Škofjeloškem hribovju skupaj s slovenskimi partizani borili proti nemškim okupatorjem. Odhod bo ob 6.30 iz ulice Planiscig v Ločniku, ob 6.40 s tamkajšnjega trga S. Giorgio, ob 6.45 izpred športne palače v Podgori in ob 7.15 z mejnega prehoda pri Štandrežu. Ob 10. uri bo prihod v Škofjo Loko, sledila bo ceremonija na Blegošu, ob 13. uri pa odhod proti Ljubljani. Na pot vrnitve se bodo odpravili ob 18. uri; informacije na tel. 0481-390576, 333-9096427 (Luigi Franco), tel. 0481-798098 (vzpi-anpi). 13 Obvestila AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja 14. zamejski festival Diatlon 2009 v večnamenskem centru v Jamljah v nedeljo, 12. julija: ob 10. uri vpisovanje za otroški ex-tempore, od 14. ure do 15.30 vpisovanje godcev na diatonično harmoniko, ob 16. uri začetek nastopov harmonikarjev, sledila bo podelitev priznanj udeležecem in nagrad zmagovalcem, nagrajevanje otroškega ex tempore-ja ter ples s skupino Mladi kraški muzikanti. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja v sklopu festivala Diaton 2009 enodnevno plesno delavnico v soboto, 11. julija, v večnamenskem centru v Jamljah: prva skupina (od 5. do 8. leta) ritmična gimnastika, vodi Petra Dilli; druga skupina (od 9. do 13. leta) pom-pon ples, vodi Nikol Križmančič; tretja skupina (od 14. do 18. leta) hip-hop in moderni plesi, vodi Jelka Bogatec; četrta skupina (od 19. leta dalje) gledališki ples, vodi Raffaella Petronio; od 8. do 9. ure prihod in vpis, ob 18.30 zaključni nastop in predstavitev skupin; ob 20.30 bo ples s Kvintetom Osminka; informacije na naslov e-pošte askdkre-menjak@gmail.com in na tel. 3386495722 (Martina). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. TABORNIKI RMV sporočajo, da bo odhod na tabor v ponedeljek, 13. julija iz sežanske železniške postaje. Zbirališče ob 8.00 v krojih (kdor nima srajce, naj nosi rodovo majico in ruto). Odhod vlaka ob 9.23. Uro prihoda iz taborjenja v ponedeljek, 27. julija bomo še sporočili. Taborniški srečno! 81 Prireditve GAS POLETJE poteka na nekdanjem carinskem terminalu na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba vse do 13. septembra. Dejavnosti v organizaciji društva Gas Vrtejba se bodo zaključile na tradicionalnem koncertu Rock boreli. V okviru Gas poletja bo športno, glasbeno, zabavno in družabno dogajanje od četrtka do nedelje, in sicer od 18. do 24. ure, ob nedeljah dve uri prej. Vse dni bo poskrbljeno za šport (nogomet na odboj, odbojko, družabne igre, go kart...), za ustvarjalne delavnice in igre za najmlajše. Petki in sobote bodo glasbeno obarvani; vsaj ena sobota v mesecu bo na carinski terminal pripeljala znane slovenske glasbene skupine (Zablujena generacija, Big foot mama in Zaklonišče prepeva). LETTERE MEDITERRANEE V TRŽIČU na trgu Falcone e Borsellino: danes, 8. julija, ob 21.30 bo vinjetist Vauro govoril na temo Iraka in Afganistana. KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA (LEG) na korzu Verdi 67 v Gorici prireja v soboto, 11. julija, ob 18. uri predstavitev knjige »Operazioni speciali al tempo della cavalleria 1100-1550«. Sodelovali bodo avtor knjige Yuval Noah Harari in docenta Massimo Sbarbaro in Giuseppe Trebbi. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM dve stanovanji v mirnem kraju v centru Gorice (ul. Pel-lis 42) s samostojnim vhodom in z garažo za dva avtomobila. Prodam gliser Gobbi 5,20 m z motorjem Johnson 75HP in prikolico za prevoz; tel. 0481390688. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Gabriele Buz-zinelli iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 12.15, Carmela Aiel-lo iz bolnišnice v kapelo pokopališča in v Trst za upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Clementina Altran vd. Braida (iz pokopališča v Beglianu ob 10.45) v cerkvi in na pokopališču. /— GLEDALIŠČE GLASBA - Čezmejni glasbeni laboratorij od 19. do 25. julija V Portorožu bo 5. mednarodni mladinski glasbeni Intercampus PORTOROŽ - Mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Zveze slovenskih kulturnih društev, ki bo potekal od nedelje, 19., do sobote, 25. julija v Dijaškem domu v Portorožu, bo letos doživel svojo peto izvedbo. Namenjen je mladim glasbenikom od 9. do 18. leta, ki obiskujejo glasbene in godbeniške šole v Furlani-ji - Julijski krajini in v Sloveniji. Letos se ga bodo udeležili učenci petnajstih šol in orkestrov. Projekt, ki je zaradi svoje zasnove izreden, pa se odlikuje po utečenem delu, ki poteka v sekcijskih delavnicah pod vodstvom prof. Tomaža Nedoha (saksofoni), Daniela Grižoniča (klarineti), Marka Repnika in Tomaža Matica (trobila), Gorana Moskovskega (tolkala) in Irine Perosa (flavte). Kampus vodi Marino Mar-sič, predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev in dolgoletni dirigent. V delavnicah potekajo intenzivni študij in vaje. Učenci se pri večdnevnem delu primerjajo z vrstniki in srečujejo z novimi vsebinami. Kampus je odlična priložnost za skupno bivanje, na katerem se tkejo novi sti- ki in nastajajo nova prijateljstva. Glasbeno-ustvarjalne počitnice mlade bogatijo, spodbujajo pri študiju in napredovanju ter jim omogočajo, da svoj prosti čas med šolskimi počitnicami preživljajo aktivno in ustvarjalno. Izmenjave med mentorji in pedagogi z različnimi izkušnjami omogočajo boljši pregled in poznavanje glasbenih potencialov na področju ljubiteljske kulture v širšem obsegu. Eden od ciljev projekta je oblikovanje priložnostnega Mladinskega orkestra Intercampus, ki ga bo letos vodil znani slovenski dirigent prof. Tomaž Kmetič. Na koncu bo imel manjšo koncertno turnejo. Orkester bo nastopil v četrtek, 23. julija ob 19. uri na Tartinijevem trgu v Piranu in v soboto, 25. julija ob 18. uri na Marconijevem trgu v Miljah, kjer bo izvedel program slovenskih in tujih skladb. ZSKD in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti izvajata projekt v sodelovanju z glasbenimi in godbeni-mi šolami iz Furlanije-Julijske krajine in iz Slovenije. (rsc) Na arhivskem posnetku ZSKD Mladinski orkester Intercampus pred koncertom v Piranu FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA MILJE Trg Marconi V nedeljo, 12. julija ob 21.00 / Amatersko gledališče Quei de scala Santa bodo predvajali delo: »Xe riva el casti-gamati«. Priredba: Marisa Gregari in Silvia Grezzi. Režija: Silvia Grezzi. V petek, 17. julija ob 21.00 / Amaterska gledališka skupina Fariteatro F.I.T.A. bo v tržaškem narečju podala delo »La locanda de l'omo selvadico« v režiji Claudia Sigovicha. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi F. Lehar: »Vesela vdova«. 40. mednarodni operetni festival. Urnik: v soboto, 11. in v petek, 17. julija ob 20.30, v nedeljo, 19. julija ob 17.30, v sredo, 22. in v soboto, 25. julija ob 20.30. Dvorana Banfield - Tripcovich V nedeljo, 12. julija ob 20.30 / Splet madžarskih operet. Glasba: F. Lehar, P. Abraham in I. Kalman. Veliki trg V torek, 14. julija ob 21.00 / Carlos Santana, »Supernatural. A trip through the Hits«. V soboto, 18. julija ob 21.00 / Televizijska nagrada »Marco Luchetta«. V nedeljo, 20. julija ob 21.00 / Koncert: Brazilian All Stars play Jobim Trg Hortis V četrtek, 16. julija ob 21.00 / Jazzov-ski koncert: Auer Delago duo »Living room«. V petek, 17. julija ob 21.00 / Jazzovski koncert: Igor Solo; Park Stikney Trio; Arrigo Cappelletti - Andrea Massaria duo feat. Michele Rabbia. V soboto, 18. julija ob 21.00 / Touch n Go USAFE Band. MILJE Trg Marconi V petek, 10. julija ob 21.00 / F. Lehar: »Grof iz Luksemburga«, opereta. Nastopa operno gledališče Verdi iz Trsta, vodi Stefano Furini. V četrtek, 16. julija ob 21.00 / Nastopa operno gledališče Verdi iz Trsta s »Carmino Burano«. V nedeljo, 19. julija ob 21.00 / Nastop plesnega kluba Diamante s klasičnimi in latinskoameriškimi plesi. BRIŠČIKI Pri koritu V petek, 10. julija ob 20.30 / Koncert Godbenega društva Prosek. MIRAMARSKI GRAD V petek, 10. julija ob 20.30, prestolna dvorana / Violinist Matej Santi in pianist Aries Caces / drugi del: klavirski duo Beatrice Zonta - Vesna Zuppin. V sredo, 15. in v nedeljo, 19. julija ob 21.00 prestolna dvorana / F. Lehar: »Grof iz Luksemburga«, opereta. Nastopa gledališče Verdi iz Trsta. V soboto, 18. in v torek, 21. julija ob 21.00 prestolna dvorana / »Sogno di un valzer« na glasbo Oscarja Straussa v izvedbi gledališča Verdi iz Trsta. GRADEŽ Nasip Nazario Sauro Danes, 8. julija ob 21.30 / Koncert Cristiana De Andreja. V soboto, 11. julija ob 21.30 / Koncert Gina Paolija. V petek, 17. julija ob 21.30 / Koncert Davida Byrneja. V torek, 21. julija ob 21.30 / Koncert jazz glasbenika Feliceja Clementeja. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 8. julija ob 20.00 / 15. mednarodno tekmovanje za solo pevce Cesare Augusto Seghizzi, prva etapa bo v torek, druga pa v sredo. KRMIN V cerkvi (Borgnano) Jutri, 9. julija / "Nei suoni dei luoghi": Alstadt Trio. Koncert v sodelovanju z društvom Dante Alighieri iz Eisen-stadta. ■ FOLKEST2009 Danes, 8. julija, na videmskem gradu / Steve Winwood; Piano d'Arta (na trgu pred cerkvijo sv. Štefana): At First Time; San Daniele del Friuli (v cerkvi S. Maria della Fratta): Lev Feldmann Orchestar. Jutri, 9. julija, Ruda, vila Toppani / At First Light. V petek, 10. julija, Beljak, Dinzschloss / Ed Schnabl & Band, Flaco de Nerja & Flamenico, Riccardo Tesi & Banditaliana; Fiumicello: Maxmaber Orke-star; Travesio, Trg XX. septembra: At First Light; Pradielis di Lusevara: To Loo Loose. V soboto, 11. julija, Beljak, Dinzschloss / Nafra, Trio Abado - Anastassiou -Bor, Zamballarana; na trgu pred občinskim poslopjem v Nabrežini: Commander Cody Band; Pušja vas (Venzone) pred občinskim poslopjem: At First Light. V nedeljo, 12. julija, Hrvatini / Nafra; Sv. Jurij v Reziji: Kjer igra violina. V ponedeljek, 13. julija, na gradu v Avianu / Nafra; Carpacciov trg v Kopru: Allan Taylor - Tom McConville; San Giorgio di Nogaro, v parku vile Dora: Napule. V torek, 14. julija, San Giovanni al Na-tisone, vila De Brandis / Allan Taylor - Tom McConville; Carpacciov trg v Kopru: Fanfara Tirana; Treppo Grande, Trg Marconi: Nafra (Malta); Gra-disca di Spilimbergo: Napule. V sredo, 15. julija, Povoletto, vila Pitotti: La Sedon Salvadie; Porcia, v parku vile Correr-Dolfin: Napule. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 Danes, 8. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Violončelist Aleksander Rudin in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Jutri, 9. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Gautier Capugon - violončelo in Praški simfonični orkester. Dirigent: Ji\\\\u0159i Kout. V petek, 10. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Mahler - odkritja. Godalni kvartet Kairos. V ponedeljek, 13. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Simfonični orkester RTV Slovenija in Orchestre de Picardie. Dirigent: En Shao. Solist. Mate Bekavac - klarinet. V torek, 14. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Ramón Vargas - tenor in Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Emmanuel Villaume. V sredo, 15. in v četrtek, 16. julija ob 21.00, Križanke / Terrence McNally -David Yazbek: »Do nazga«, muzikal. Nastopa zagrebško mestno gledališče Komedija. Režiser: Igor Mešin. Dirigent: Dinko Appelt. V petek, 17. julija ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Ansambel za sodobno glasbo MD7. V ponedeljek, 20. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Georg Friedrich Händel: »Aleksandrovo slavje«, oda. Orkester in zbor Glasbenega festivala Schleswig - Holstein. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: od petka, 10. julija (otvoritev ob 20.00) do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vo-griča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. PRIREDITVE GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinita«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V prostorih knjižnice bo od 14. julija (otvoritev ob 18.00) do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Galerija pri Valetovih: do 12. julija bodo na ogled fotografski portreti »Spa-cal - Černigoj«, fotografa Maurizia Frullanija. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Sreda, 8. julija 2009 Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. GLASBA 1 6 Sreda, 8. julija 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Po četrti razburljivi etapi dirke po Franciji Le 22 stotink loči Armstronga od vrha Cancellara še v rumeni majici, a z minimalnim vodstvom - Ekipni kronometer Astani MONTPELLIER - Četrta etapa kolesarske dirke po Franciji je postregla z razburljivim dogajanjem v skupnem seštevku. Po ekipnem kronometru, kjer so bili najboljši kolesarji Astane, je Švicar Fabian Cancellara sicer še obdržal rumeno majico vodilnega, a ima zdaj pred Astaninim ameriškim zvezdnikom Lan-com Armstrongom po štirih etapah le še 22 stotink naskoka, ki jih je nabral na prvem kronometru v Monte Carlu. Včeraj je namreč v osredje prišla Astana: Armstrong in Alberto Contador sta z ostalimi člani ekipe dobro načrtovala nastop in kazahstanska ekipa je zmagala z 18 sekundami pred moštvom Garmin z Davidom Millarjem in Brad-leyjem Wigginsom, ki so sicer vodili po tretjini preizkušnje. Toda zadovoljstvo ob končni zmagi je delno pokvaril pogled na semafor, kjer so bili na tretjem mestu člani Saxo Banka. Za še dodatno dramatičnost 39-kilometrskega kronometra v Montpellierju je poskrbela razlika - med prvo in tretjo ekipo je bilo namreč natančno 40 sekund razlike, prav toliko, kolikor je imel pred etapo Cancellara naskoka pred Armstrongom. Švicarju je tako po 4. etapi ostalo nekaj desetink prednosti in s tem rumena majica vsaj še na peti etapi. Četrti so bili z 58 sekundami zaostanka člani Liquigasa, peta še s sekundo večjim zaostankom pa Columbia. »Upal sem, da bom prevzel skupno vodstvo. Malo sem razočaran, toda kolesarstvo je pač takšen šport. Čestitke mojim kolegom, Astana je danes (včeraj op. a.) dala vse od sebe,« je dejal Armstrong, ki je tako jasno pokazal, da ga ob vrnitvi na prizorišča, kjer je dosegel sedem zmag na največji dirki na svetu, zanima le osmi naslov. Cancellara pa se je pošalil, da je bilo na delu pregovorna švicarska natančnost pri urah, zato je še skupno vodilni na Touru. Zahtevna trasa z ozkimi cestami ter veter sta poskrbela za nekaj padcev, med najbolj znanimi sta se na tleh znašla tudi zmagovalec Gira Denis Menčov (Ra-bobank) in svetovni prvak Alessandro Ballan iz Lampreja. Edini slovenski predstavnik na Touru Simon Špilak je z ekipo Lampre pristal na 17. mestu, skupno pa je na 111. mestu (+ 5:05). Na skupnem seštevku pa je najboljši italijanski kolesar Vincenzo Med prvo peterico skupnega seštevka so kar štirje člani Astane. Poleg Armstronga še Alberto Contador, Andreas Kloden in Levi Leipheimer ansa - Nibali na 19. mestu (+1:36). Danes bo na vrsti 196,5-kilometr-ska preizkušnja od Cap dAgda do Per-pignana. Izidi: 1. Astana (Kaz) 46:29, 2. Gar-min-Slipstream (ZDA) + 0:18. 3. Saxo Bank (Švi) 0:40, 4. Liquigas (Ita) 0:58, 5. Columbia (ZDA) 0:59, 6. Katjuša (Rus) 1:23, 7. Caisse d'Epargne (Špa) 1:29, 8. Cervelo (Švi) 1:37, 9. AG2R (Fra) 1:48, 10. Euskaltel-Euskadi (Špa) 2:09, 17. Lampre (Ita) 3:24. Skupno: 1. Fabian Cancellara (Švi/Saxo Bank) 10:38:07, 2. Lance Armstrong (ZDA/Astana) + 0:00, 3. Alberto Contador (Špa/Astana) 0:19, 4. Andreas Klöden (Nem/Astana) 0:23, 5. Levi Leipheimer (ZDA/Astana) 0:31, 6. Bradley Wiggins (VBr/Bradley) 0:38, 7. Haimar Zubeldia (Špa/Astana) 0:51, 8. Tony Martin (Nem/Columbia) 0:52, 9. David Zabriskie (ZDA/Garmin-Slipstream) 1:06, 10. David Millar (VBr/Garmin-slip-stream) 1:07, 19. Vincenzo Nibali (Ita/Li-quigas) 1:36, 28. Franco Pellizotti (Ita/Li-quigas) 2:32, 31. Fabio Sabatini (Ita/Li-quigas) 2:50, 47. Rinaldo Nocentini (Ita/AG2R-Lamondiale) 3:13, 52. Filip-po Pozzato (Ita/T. Katusha) 3:18, 111. Simon Špilak (Slo/Lampre) 5:05. KOŠARKA - Zapadel rok za vpis NPG z Jadranom v državni C-ligi Včeraj je ob polnoči zapadel rok za vpis v košarkarsko državno C-ligo. Medtem ko je naš edini predstavnik Jadran že izpolnil vse formalnosti, je val negotovosti zajel goriški Nuova palla-canestro Gorizia (NPG). Še v ponedeljek goriško društvo ni vedelo, ali bo zaradi ekonomskih in organizacijskih težav kos pogojem za vpis. Včeraj popoldne, torej le nekaj ur pred iztekom roka, pa nam je športni vodja NPG Nino Comelli v telefonskem pogovoru potrdil, da bo eden izmed nasprotnikov Jadrana tudi goriški klub, ki je lani izpadel iz B-lige. »Naposled smo se odločili za vpis. Kako se bo nato vse izteklo, pa bomo še videli. Prejeli smo nekaj zagotovil s strani različnih akterjev, tudi finančnih, tako da smo se odločili za ta korak.« Co- melli je poudaril, da so v klubu pereče predvsem organizacijske težave, saj celotno breme sloni na maloštevilnih odbornikih. Lanski izpad v nižjo C-ligo pa je še dodatno potrl celotno vodstvo. Športni vodja je obenem napovedal, da bodo v novi sezoni velik poudarek dali predvsem mladinskemu sektorju. Šlo naj bi za sodelovanje z drugimi goriškimi klubi, ki je že zaživelo v prejšnjih sezonah. O članski ekipi, ki naj bi nastopala v državni C-ligi, pa je povedal takole: »Sestavili bomo mlado ekipo. Perspektivne igralce bomo črpali iz okolice in jih s tem ovrednotili.« V skupini C bodo izmed deželnih ekip ob Jadranu in NPG po vsej verjetnosti še Virtus Udine, Nuovo Basket Udine, Codroipo, Pordenone, Spilim-bergo in San Daniele. ROKOMET Tržaški klub podprl tudi občinski svet Do petka se bo moral tržaški rokometni prvoligaš Pallamano Trieste odločiti za vpis v najvišjo, elitno ligo, v katero se je vrnil po dveh zaporednih napredovanjih. Prvi rok so zaradi pomanjkanja sredstev že zamudili, petkov je skrajen. Po njem bi se moral klub spet vpisati šele v tretjo, A2-ligo. V preteklih dneh je predsednik Lo Duca sprožil akcijo za ljudsko financiranje moštva. Zbrati bi morali 200.000 evrov, kar pa je nerealno, vsekakor z akcijo vztrajajo, da bi vsaj na simbolni ravni preverili, kakšen je odziv mesta. Na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta so medtem soglasno odobrili resolucijo svetnika večine Piera Camberja, ki župana Dipiazzo obvezuje naj stori vse, kar je možno, da pomaga najbolj uspešnemu tržaškemu klubu, ki se lahko ponaša s trinajstimi državnimi naslovi. Skupščina je odobrila tudi podobno resolucijo v podporo hokejistov Edere (potrebuje 50.000 evrov), ki grozijo z izpisom iz A1-lige, v kateri nastopa tudi Polet. Podpora resoluciji, ki jo je predlagala Lega nord, ni bila soglasna. NOGOMET - Prestopni rok pri Milanu Prihod Američana Onvewuja bo težko pomiril jezne navijače MILAN - Bo 27-letni reprezentant ZDA, branilec Oguchi Onyewu, Američan nigerijskih korenin z belgijskim potnim listom, ki je podpisal triletno pogodbo s klubom, odpravil jezo Milanovih navijačev, ki očitajo vodstvu Berlusconi-jevega kluba, da po Kakajevem odhodu ni poskrbelo za primerne okrepitve? Težko. Pomiril bi jih morda lahko le prihod napadalca brazilske reprezentance Luisa Fa-biana, vendar zadeva je še nedorečena. Onyewu bo po ekscentričnem Ale-xiju Lalasu, ki je sredi devetdesetih igral za Padovo, drugi Američan v prvi italijanski ligi. Če na škorenj prihajajo drugorazredni tujci pa boljši še naprej odhajajo oziroma jih ni mogoče pritegniti. Tako naj bi brazilski vezist Fiorentine Felipe Melo, ki ga je snubil Juventus, bil blizu selitve v Arsenal. Interjev svetovalec za borzo Lele Oriali je včeraj zatril, da Maicon in Ibrahimovic ostajaja, zvečer pa se je izvedelo, da se je v vrsto za napadalca švedske reprezentance postavil tudi Liverpool. Real z Ronaldom že lepo služi MADRID - Na uradni predstavitvi Cristiana Ronalda na stadionu Santiago Bernabeu v Madridu se je zbralo kar 80.000. S tem so navijači Reala podrli «svetovni rekord». Pred njim je bil rekorder Argentinec Diego Armando Maradona, ki ga je ob predstavitvi leta 1984 pri Napoliju prišlo pozdraviti 70.000 ljudi, a je res, da so morali Italijani takrat plačati vstopnico, pri Realu pa vstopnine ni bilo. Real s prihodom zvezdnika Cristiana Ronal-da vsekakor že uspešno polni klubsko blagajno. Španski mediji poročajo, da je klub že prodal 5000 dresov s številko 9 na hrbtu, vsakega po 80 evrov. KOŠARKA Alibegovič direktor Snaidera VIDEM - Teoman Alibegovič, trener Snaidera v obdobju 2003 -2005, je bil včeraj uradno imenovan za novega generalnega direktorja vi-demskega košarkarskega kluba, ki bo po reorganzaciji lastništva, v katero je vstopil tudi lastnik Udineseja Giam-paolo Pozzo, nastopil v prvenstvu le-gadue (A2-liga). Pričakovanja, da bo Alibegovič že na predstavitvi sporočil ime novega trenerja, pa so se izjalovila. »Imamo seznam kandidatov. Moramo ga preučiti, o njem razmišljati, šele nato bo padla odločitev«, je povedal nekdanji slovenski reprezentant, ki je bil zelo redkobeseden tudi kar zadeva igralskega kadra. »Izbrali bomo kvalitetne igralce, ne glede od kod prihajajo,« je dejal. ATLETIKA Bolt znova izjemen LOZANA - Atletsko superve-liko nagrado v Lozani sta motila dež in nizke temperature, zato sprinterji niso dosegli odmevnih časov. Razen jamajški superzvezdnik Usain Bolt. Trikratni olimpijski zmagovalec iz Pekinga je 200 m pretekel v času 19,59 sekunde, kar je četrti čas vseh časov in le stotinko počasneje od najboljšega časa sezone in drugega vseh časov (19,58), ki ga je Američan Tyson Gay dosegel 30. maja v New Yorku. Bolt, ki je na pol stadionskega kroga svetovni rekord (19,30) postavil 20. avgusta lani v Pekingu, je s tem za skoraj sekundo premagal vso konkurenco, saj je drugouvrščeni Američan LaShawn Merritt tekel krepko nad 20 sekundami (20,41). Na 100 m je Ja-majčan Asafa Powell zmagal z 10,07 sekunde ter za najhitrejšim časom sezone Bolta zaostal za 31 stotink. Olimpijska zmagovalka na 100 m Shelly Ann Fraser je z 11,03 sekunde za las ugnala Američanko Carmelito Jeter (11,06), svetovni rekorder na visokih ovirah Kubanec Dayron Robles pa je na 110 m ovire slavil s 13,18 sekunde. Med 12 uvrščenimi tekmovalkami na 1500 m je zmagala Etio-pijka Gelete Burka (4:00,67). Sonja Roman je zasedla sedmo mesto z osebnim rekordom (4:06,64), V troskoku je zmagala Kubanka Yargelis Savinge s 14,91 m, kar je le šest centimetrov manj od izida sezone na svetu, ki je v njeni lasti. Marija Šestak pa je po skoraj trimesečni odsotnosti zaradi poškodbe hrbta zasedla zadnje, osmo mesto (13,75 m) PLAVANJE V Rimu rekordno SP RIM - Prireditelji v Rimu so 10 dni pred začetkom tekmovanj sporočili, da na 13. SP v plavanju in vodnih športih (17. julija do 2. avgusta) pričakujejo rekordno udeležbo. Za tekmovanje je prijavljenih rekordnih 2556 športnikov iz 185 držav. Pred tem je bila rekordna udeležba na SP 2007 v Montrealu s 2158 športniki iz 167 držav.Največja bo udeležba v plavanju, kjer bo nastopilo skoraj 1500 plavalcev iz 164 držav, v skokih v vodo bo nastopilo 200 tekmovalcev iz 43 držav, 416 vaterpolistov in vaterpolist bo branilo barve 21 držav, v sinhro-nem plavanju bo 269 plavalk iz 41 držav, za maratonsko plavanje pa je prijavljenih 152 športnikov z 39 različnimi potnimi listi. Nenadna smrt tenisača PARIZ - V Franciji je nenadno umrl 24-letni francoski teniški igralec Mathieuja Montcourta, 119. igralec sveta. Njegovo dekle ga je mrtvega našlo na njegovem stopnišču. / ŠPORT Četrtek, 9. julija 2009 17 TRST - Na sinočnjem občnem zboru Vodstvo ŠZ Bor je protestno odstopilo Očitek zamejskim institucijam, da zanemarjajo društvo - Kaplja čez rob mlačnost do gradnje welness centra V zgodovini Športnega združenja Bor, ki ravno letos praznuje 50-letnico svojega obstoja, se je sinoči odprlo poglavje velike negotovosti. Odbor ŠZ Bor, na čelu z dolgoletnim predsednikom Aleksandrom Rust-jo in njegovo ekipo strokovno podkovanih odbornikov, je namreč na občnem zboru nepreklicno odstopil, novega odbora pa ni, zaradi česar so se dogovorili, da bodo 31. julija sklicali izredni občni zbor, da ne bi društvo dramatično pustili brez vodstva pred začetkom nove sezone. Gre za protestni odstop, je na skupščini povedal Rustja ob koncu grenkega in polemičnega poročila. Rustja, ki je na čelu našega največjega športnega društva v mestu že 15 let, je zapisal, da je stadion 1. maj za vsakega mestnega Slovenca od vsega začetka in še danes pojem povezanosti našega življa, kljub temu pa da mu zamejske krovne ustanove še zdaleč ne posvečajo zadostne skrbi in pozornosti, čeprav z besedami priznavajo njegov pomen. Kapljo čez rob je po besedah predsednika ŠZ Bor pomenila dejanska ne opredelitev oziroma zelo mlačen sprejem, ki ga je bil deležen načrt zdajšnjega odbora za gradnjo na območju nogometnega igrišča velikega wellness centra, s katerim naj bi mestno športno združenje dokončno rešili pred kroničnimi finančnimi težavami. Investicija, vredna 6 milijonov evrov in za izgradno katere je ŠZ Bor že izdelalo gradbeni in finančni načrt, ne bi bremenilo proračuna krovnih organizacij, je zatrdil Rustja. ŠZ Bor je solastnik in upravitelj objekta na stadionu 1. maja, skrbi pa tudi za številne Borove odseke, razen za avtonomni društvi Košarkarski klub Bor in Odbojkarsko društvo Bor, ki pa domujeta pod isto streho. Podrobneje bomo o včerajšnji odločitvi odbora ŠZ Bor in o težkih posledicah, ki jih utegne imeti za obstoj mestnega društva, še poročali. (ak) LOKOSTRELSTVO - Deželno prvenstvo Zarja ima pet deželnih prvakov ŠD POMLAD - Prihodnja sezona Razmišljajo o v* • - • ^m • vi širitvi na Goriškem Željo po sodelovanju s projektom pokazalo ŠD Mladost Športnemu društvu Pomlad morajo biti matična društva še bolj ob strani kot doslej, je na občnem zboru društva, pod okriljem katerega igrajo naši nogometaši v mladinskih ligah, poudaril predsednik Paolo Gregorič. Število spremljevalcev ekip komaj zadošča potrebam. Zato je odbor prosil včlanjena društva, da za naslednjo sezono zagotovijo dva uradna spremljevalca za vsako ekipo, ki bosta vedno prisotna na treningih, tekmah in rednih mesečnih sestankih odbora. Zelja odbora je tudi, da v naslednji sezoni čutijo vsi večjo pripadnost temu društvu, »ker Pomlad ni sedanji odbor ali odbori, ki mu bodo sledili, ampak je predvsem Vesna, ZarjaGaja 1997, Breg, Primorje, Kras, Primorec in katero koli zamejsko društvo, ki se bo včlanilo in s Pomladjo sodelovalo,« je poudaril predsednik. Na skupščini so tudi potrdili, kot smo že poročali, da bo Pomlad v naslednji sezoni - kljub pomanjkanju igralcev v določenih ekipah -nastopala v prvenstvu naraščajnikov (trener Tommasi), najmlajših (trener Zeželj), v prvenstvu začetnikov pa z dvema ekipama (trenerja Pahor in Kos), medtem ko bodo cicibani delovali v sklopu posamičnih matičnih društvih. Letne priprave bodo kot lani na Pohorju. Ob koncu je bilo na pobudo novega predsednika ŠD Mladost Pahorja govora o razširitvi Pomladi na goriško pokrajino. »Pri Mladosti so pokazali veliko navdušenje za sodelovanje in dolžnost Pomladi je, da preveri, ali lahko to sodelovanje zaživi,« nam je povedal Gregorič. Konkretno, obstaja možnost, da bi ena od ekipe začetnikov pod imenom Pomlad igrala na Goriškem z igralci z obeh pokrajin, to pa je seveda povezano s precejšnjimi organizacijskimi težavami. Pet deželnih prvakov: tak je izkupiček nedeljskega deželnega prvenstva v poljskem lokostrelstvu v olimpijskem slogu, ki ga je zgledno organizirala Zarja s pomočjo odbornikov in staršev. Moreno Granzotto med člani, Katja Raseni med članicami, Ivan Zu-dek med naraščajniki, Sara Detela med deklicami in Emil Zubalič med najmlajšimi so stopili na najvišjo stopničko. V finalu za absolutni naslov pa sta tudi prevladala člana bazovske Zarje, in sicer Moreno Granzot-to (na sliki) med moškimi, v ženski konkurenci pa je naslov prvakinje pripadel Pao-li Zorzut, ki je bila med članicami druga. Deželna prvakinja v kategoriji Katja Raseni je namreč zgrešila pomemben strel in tako prepustila zmago sotekmovalki. Posebno zadovoljen s svojim nastopom je bil Morneo Granzotto, ki je bil v konkurenci osmih lo-kostrelcev iz naše dežele najboljši. Kljub dobremu izkupičku točk pa ni dosegel norme za nastop na državnem prvenstvu. »Sedaj sem 34., na DP pa gre najboljših 30. Mogoče se bom prvenstva udeležil kot rezerva,« je pojasnil. Tudi mlajši so se izkazali, čeprav nekateri niso imeli konkurence: Sara Detela med deklicami in Emil Zubalič med najmlajšimi sta bila edina v kategoriji. Dobro je streljal naraščajnik Ivan Zudek. Diego Ge-ri je bil drugi med juniorji (nastopila sta dva tekmovalca), Emanuele Petracco pa je bil na krstnem nastopu tretji med dečki (nastopili so v treh). Med članicami je nastopila tudi Sara Modugno, ki je bila četrta. Rekorden obisk na 12-urnem tečaju Plavalnega kluba Bor Intenzivni 12-urni plavalni tečaj PK Bor v bazenu na Judovcu (Altura) v Trstu, je letos obiskalo rekordno število 38 slovenskih otrok z vseh koncev tržaške pokrajine. »Tečaj organiziramo vsako leto, namenjen pa je tistim, ki se med letom iz raznih razlogov ne morejo udeležiti naše plavalne šole. Nekateri ga tako redno obiskujejo vsako leto, drugi so novinci ali pa taki, ki so med letošnjim šolskim letom dopolnili 4. leto starosti,« je pojasnila vodja kluba Andreina Me-negatti in k temu dodala, da je povpraševanje med starši za tečaj vsako leto zelo veliko. Mnogim je tudi do tega, da otrok pred počitnicami na morju utrdi svoje znanje v plavanju, ker se tako starši počutijo bolj varne. Poleg Menegat-tijeve so za tečajnike - na osnovi znanja so bili razdeljeni v pet različnih skupin - skrbeli še Tatjana Grgič, Andrej Sila, Biserka Cesar, Alejandra Glavina, Petra Dilli in Martin Lisjak. Ob koncu tečaja so otrokom podelili diplomo (na sliki). TENIS - V Zagrebu Ciguijeva izpadla že v kvalifikacijah Na teniškem turnirju ITF v Zagrebu z nagradnim skladom 75.000 dolarjev je naša igralka, 20-letna Paola Cigui izpadla že v prvem krogu kvalifikacij. Po izenačenem boju jo je s 4:6, 6:4, 7:6 (5) premagala enako stara Čehinja Eva Pi-gova, ki na svetovni jakostni lestvici za Tržačanko zaostaja za 200 mest. Na turnirju je nosilka št. 1. Paragvajka Rosana De Los Rios, ki na lestvici WTA zaseda 100. mesto. KOLESARSTVO Leghissa še drugi Slovenski kolesar Christian Leghis-sa, ki tekmuje v klubu Spezzotto Byke Team iz Conegliana, je v nedeljo izgubil priložnost, da bi prevzel vodstvo med ma-sterji 1 na skupni razvrstitvi Veneto Cup. Osmo preizkušnjo krosa (24 km) je začel v vodstvu, nato pa je preluknjal gumo. Pri zamenjavi gume je izgubil celotno prednost, tako da je čez cilj prevozil kot četrti v kategoriji master 1. Na skupni lestvici ima pred zadnjima dvema preizkušnjama devet točk zaostanka; vodi Mauro Simion, ki je bil v nedeljo tretji. Devinovci z gorskim kolesom Preteklo nedeljo je bila v kraji In-villino pri Villi Santini dirka za Carnia Cross Country. Člani SK Devin Enrico Catania je žal odstopil zaradi tehnične okvare, med začetniki pa je Erik Mozan pristal na 8. mestu; zmagal je Luka Puš-nik (KK Ravne). Med osemnajstimi na-raščajniki je Peter Sossi bil 11. Proga je bila zelo razgibana in zahtevna zaradi obilnega deževja. R. Vidoni na 1. mestu Člani tržaškega kolesarskega moštva Team Eppinger Saab so nastopili na Trofeji del Porfido UDACE v kraju Bue-ris di Magnano in Riviera(UD). Na 70 km dolgi progi je v kategoriji junior zmagal Roberto Vidoni, Andrej Komac je bil tretji, Daniel Gregori pa je na cilj prispel v glavnini. Predsednik moštva Ivo Doglia je v kategoriji gentlemen osvojil 4. mesto. Team Eppinger Saab je ekipno osvojil 3. mesto. MLAI NOGOMET Bum Bum Lady: 18 golov Izole V Dolini se je pričel ženski rekreacijski nogometni turnir Bum Bum Lady. Izidi 1. dne: Štandrež - Bibappaloula 0:3 (F. Morvay, S. Giovannini 2); Pupe Salež - Izola 1:18 (K. Sedmach( p) A. Levačič 10, A. Poklar 2, T. Pšaker 2, T. Grutsc-hreiner 5); Millennium Star - Bum Bum Lady 1:5 (Sterzai M), L. Čepak 2, K. Komar, U. Pettirosso 2). Danes: 20.15 Izola - Timacva, 21.15 Štandrež - Bub Bum Lady; 22.15 Pupe Salež - Locanda Mario. Slomšek in ne Prešeren V včerajšnjem članku o mladi skakalki v vodo Ivani Curri se nam je vrinila napaka. Mlada Openka je dijakinja družboslovnega liceja Slomšek in ne znanstvenega liceja Prešeren kot smo pomotoma zapisali. Za napako se opravičujemo. □ Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OS Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. KOŠARKARSKI KLUB BOR in ZSSDI prirejata od nedelje, 30. avgusta, do nedelje, 6. septembra, že tradicionalni košarkarski kamp v slikovitem kraju Gorenje med Zrečami in Roglo. Priprav se lahko udeležijo košarkarji od letnikov 1991 do 2001. Informacije in prijave na telefonskih številkah 339-1788940 (Stojan Corbatti) in 338-3764446 (Robi Jakomin). 18 Sreda, 8. julija 2009 SVET / MOSKVA - Barack Obama se je srečal s premierjem Vladimirjem Putinom Postavljeni temelji za razvoj novih odnosov V nagovoru študentom ekonomije Obama poudaril, da Mosva in Washington ne bi smela biti nasprotnika MOSKVA - V rezidenci ruskega premiera Vladimirja Putina Novo Oga-revo blizu Moskve sta se včeraj srečala ameriški predsednik Barack Obama in ruski premier Putin. Obama je dejal, da ceni »izjemno delo«, ki ga je Putin opravil najprej kot ruski predsednik in nato kot premier, poročajo tuje tiskovne agencije. Pred obiskom v Moskvi, kamor je prispel v ponedeljek in se sestal s predsednikom Dmitrijem Medvedje-vom, je Obama v nekem intervjuju Putina označil za človeka, ki živi v preteklosti oziroma je z eno nogo še vedno v času hladne vojne. Ameriški predsednik je včerajšnje srečanje označil za »odlično priložnost za postavitev ameriško-ruskih odnosov na mnogo trdnejše temelje«. »Morda se ne strinjamo o vsem, vendar bodo pogovori služili tako ameriškemu kot ruskemu ljudstvu,« je dodal. Ruski premier Putin pa je pred začetkom pogovorov dejal, da računa na Obamo, da bo pomagal pri razvoju odnosov med državama. »Vaše ime povezujemo z upanjem na razvoj naših odnosov,« je dejal Putin. Obama je imel nato govor študentom ekonomije, v katerem je poudaril, da si ZDA želijo »močne, miroljubne in uspešne« Rusije, Washington in Moskva pa po njegovem ne bi smela biti nasprotnika. Kot je dejal, izzivi modernega sveta zahtevajo globalno partnerstvo, to pa bo trdnejše, če bo Rusija zavzemala mesto, ki ji gre kot veliki sili.Obenem je ameriški predsednik Moskvo pozval k spoštovanju demokratičnih vrednot, saj »zgodovina kaže, da preživijo in so uspešne le vlade, ki so Ameriški predsednik in ruski premier sta se v Putinovi rezidenci dolgo zadržala v pogovoru ansa v službi naroda«. Obama se je dotaknil tudi v Rusiji zelo razširjene korupcije, rekoč, da imajo ljudje povsod pravico do dela in izobraževanja, ne da bi za to morali plačati podkupnino. Moskvo je pozval, naj spoštuje suverenost Gruzije in Ukrajine, kajti suverenost držav je po njegovem temelj mednarodne ureditve. »Kot imajo vse države pravico do izbire svojih voditeljev, morajo imeti vse države tudi pravico do varnih meja ter lastne zunanje politike,« je dejal Obama. Zavzel se je za sodelovanje z Rusijo glede Irana in Severne Koreje. »Niti Ameriki niti Rusiji jedrska oboroževalna tekma na Bližnjem ali Daljnem vzhodu ne koristi. Zato moramo skupaj preprečiti napore Severne Koreje, da bi postala jedrska sila, ter preprečiti Iranu dostop do jedrskega orožja,« je poudaril. Obama in ruski predsednik Med-vedjev sta v ponedeljek podpisala pred- hodni dogovor o pričakovanem zmanjšanju zalog strateškega orožja, v okviru poskusov razrešitve spora glede ameriškega protiraketnega ščita pa sta se tudi dogovorila o skupini strokovnjakov, ki bo preučila trenutne grožnje raketnega napada. Ameriški predsednik naj bi se včeraj sestal tudi z rusko opozicijo, napovedano pa je bilo še srečanje z zadnjim voditeljem nekdanje Sovjetske zveze Mihailom Gorbačovom. (STA) STOKHOLM IKEA ■ v v odpušča delavce STOCKHOLM - Švedski proizvajalec pohištva Ikea je napovedal, da bo zaradi svetovne gospodarske krize prisiljen ukiniti več delovnih mest, kot je bilo napovedano sprva. Ustanovitelj podjetja Ingvar Kamprad sicer ni želel razkriti, koliko delovnih mest naj bi ukinili, dejal je le, da zaradi slabih gospodarskih razmer povpraševanje po pohištvu še zmeraj upada.V zadnjih desetih mesecih je Ikea že odpustila približno 5000 zaposlenih, prodaja v tem obdobju pa je za sedem odstotkov slabša od pričakovane. S tem naj bi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa Ikea na letni ravni prihodke zmanjšala za milijardo ameriških dolarjev, kljub temu pa 83-letni Kamprad poudarja, da bo podjetje ob koncu leta najbrž zabeležilo dobiček. »Tudi v prihodnje moramo zmanjšati število zaposlenih, predvsem zaposlene v proizvodnji in logistiki,« je za švedski dnevnik Dagens Industri dejal Kamprad in poudaril, da bodo s tem izničili učinke zmanjšane prodaje in povečali učinkovitost podjetja. Kamprad je Ikeo ustanovil kot najstnik leta 1943. Danes podjetje zaposluje približno 140.000 ljudi, pohištvo pa prodaja v 246 trgovinah po vsem svetu. Ameriška tiskovna agencija AP ob tem dodaja, da Ikea še letos namerava odpreti 50 novih trgovin. PEKING - Zaradi nasilja v Xinjiangu Kitajske oblasti uvedle policijsko uro Kitajski policist s prstom na petelinu PEKING - Kitajske oblasti so za včeraj ponoči v prestolnici pokrajine Xinjiang Urumqi, kjer se po nedeljskem etničnem nasilju, v katerem je bilo ubitih več kot 150 ljudi, nemiri nadaljujejo, uvedle policijsko uro, ki naj bi »preprečila nadaljnji kaos«, navedbe vodje Komunistične partije v Xinjiangu Wang Lequana povzema kitajska tiskovna agencija Xinhua.Na ulicah Urumqija se je včeraj zbralo na tisoče Hanov, ki so večinsko prebivalstvo na Kitajskem. Oboroženi s provizoričnim orožjem, kot so lesene in kovinske palice ter kamenje in opeka, grozijo z maščevanjem muslimanskim Ujgurom, katerih protesti so se v nedeljo prelevili v krvave izgrede in ulične spopade. Po trditvah kitajskih oblasti so namreč Ujguri konec tedna napadli Hane, ki veljajo v Xinjiangu za zatiralce. 156 ljudi je bilo ubitih, skoraj tisoč ranjenih, policija pa je zaradi umora, napada, plenjenja in požiga- ansa nja aretirala več kot 1400 osumljencev. Ujguri v izgnanstvu krivdo sicer valijo na oblasti, ki naj bi se na mirne proteste namerno odzvale s pretirano silo. V odgovor na nedeljsko nasilje je ulice Urumqija včeraj preplavilo na tisoče jeznih Hanov. Na tisoče do zob oboroženih policistov jih je skušalo ustaviti s solzivcem, a pri tem niso bili uspešni, za ponoči pa so razglasili policijsko uro. Napetosti so se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dramatično zaostrile, o morebitnih smrtih z včerajšnjih protestov pa zaenkrat ne poročajo. Wang je včeraj po poročanju Xinhue pozval k miru: »Nekateri Hani so danes odšli na ulice v Urumqi-ju in zmotili socialni mir. To ni niti najmanj potrebno.« »Vsi delodajalci v mestu bi morali svoje uslužbence pozvati, naj se vrnejo domov. Etnično nasilje bi moralo biti zagotovo prepovedano.« (STA) VATIKAN - Nova enciklika papeža Benedtikta XVI. »Caritas in veritate« poziva k pravi politični svetovni avtoriteti VATIKAN - V Vatikanu so začetkom vrha sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G8) objavili novo okrožnico papeža Benedikta XVI., v kateri ta poziva k »pravi politični svetovni avtoriteti« za obvladovanje kriz. Okrožnica Caritas in veritate (Ljubezen v resnici) se dotika tudi drugih družbeno-so-cialnih tem, povezanih s svetovno gospodarsko krizo. Le prava politična svetovna avtoriteta se lahko zoperstavi gospodarski krizi, prispeva k nadaljnjemu ra-zoroževanju, zagotovi mir in varnost, spodbuja varovanje okolja in usmerja migracijske tokove, pisanje vrhovnega poglavarja Cerkve povzema avstrijske tiskovna agencija APA. Obenem mora ta avtoriteta spoštovati pravo in se čutiti zavezana načelom solidarnosti in subsidiar-nosti. Benedikt XVI. se tudi zavzema za humano in solidarno globalizacijo, saj je gospodarska kriza po njegovem pravi trenutek za razmislek o pravilih, ki vladajo v sodobni družbi tržnega gospodarstva. Papež v encikliki trdi, da tehnološka kultura, v kateri živimo, pomembno prispeva k svobodi človeka, prinaša pa tudi odgovornost in dolžnost v skrbi za manj razvite države. Ker obvladovanju sedanje krize, pa tudi usmerjanju procesa globa-lizacije, ne morejo biti kos posamezne države, sta po mnenju Benedikta XVI. potrebna reforma Združenih narodov in preoblikovanje mednarodnega gospodarskega in finančnega sistema. K oblikovanju svetovne avtoritete, ki bi bila nad ZN, je sicer po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pozval že predhodnik Benedikta XVI., Janez Pavel II. Okrožnica v ospredje postavlja tiste vrednote, s katerimi bi morali kristjani brezpogojno graditi pravičnejšo družbo, trajnostni razvoj in medsebojno solidarnost. Vere morajo v teh razmerah prispevati k sobivanju ljudstev, kar je po mnenju papeža možno le, »če Bog najde mesto tudi v javni sferi«. Papeževa nova enciklika je bila tiskana v 600 tisoč izvodih in osmih jezikih ansa Izključevanje vere iz javnosti namreč po njegovem ovira srečevanje ljudi, zaradi česar javno življenje postane bolj siromašno, politika pa si nadene »agresiven obraz«. Benedikt XVI. pri tem opozarja, da svoboda verovanja ne pomeni, da so vse vere med seboj enake. Vere morajo, tako papež, izpolnjevati »kriterij resnice in ljubezni«, saj samo tako lahko delujejo v prid socialni družbi. Krščanstvo ima ta kriterij že v sebi, poudarja papež v encikliki. Papež ob tem priznava, da Cerkev ne ponuja tehničnih rešitev vprašanj glo-balizacije in gospodarske krize. Mora pa izpolnjevati »misijo resnice« in se v dobro ljudi zavzema za pravičnost in solidarnost. V središču napredka bi morala biti človek in njegov celosten razvoj, saj je, kot piše v včeraj objavljenem besedilu, človek »prvi kapital, ki ga je treba ščititi in uporablja- ti«. Za korektno delovanje gospodarstva je nujna človeku prijazna etika. Benedikt XVI. z včeraj objavljenim besedilom, ki je sicer njegova tretja okrožnica, odkar je 2005 stopil na čelo Katoliške cerkve, po navedbah tiskovnega urada Slovenske škofovske konference nadaljuje niz okrožnic, ki zadevajo družbeni nauk Cerkve. Družbeni nauk Katoliške cerkve je sklop načel, smernic in navodil Cerkve, ki se v duhu evangelija dotikajo družbenih vprašanj in ponujajo konkretne predloge ali rešitve. Najznamenitejše okrožnice s tega področja so Rerum novarum (1891), Quadragesimo anno (1931), Mater et Magistra (1961), Pacem in terris (1963), Populorum progressio (1967), Laborem Exercens (1981), Solli-citudo Rei Socialis (1987) ter Centesimu Annus (1991). / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 9. julija 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu - Kuna belica 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 9.35 Aktualno: Linea Verde Meteo Verde 10.55 Aktualno: Obisk predsednika - Ba- rack Obama 11.45 13.30, 17.00, 20.00, 23.10 Dnevnik 11.50 17.10 Vremenska napoved 12.00 Aktualno: Dnevnik - arrivo dei Leaders a Coppito per il G8 13.00 Dok.: Tebe, preludio a una vita eterna 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Verdetto finale 15.00 Nan.: Un medico in famiglia 4 16.50 Aktualno: Tg Parlamento 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Film: Il segno della libellula -Dragonfly (triler, ZDA, '02, r. T. Shadyac, i. K. Kostner) V^ Rai Due 6.00 6.20 6.35 6.50 6.55 7.00 9.55 10.25 10.40 11.25 13.00 13.45 14.00 14.30 14.45 17.30 18.00 19.25 19.35 21.05 22.45 23.45 Variete: Videocomic 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume Dok.: In Oman lungo la via dell'in-censo 13.50 Aktualno: Zdravje Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Grazie dei fiori Aktualno: Un mondo a colori - Files Dnevnik - Tg2 Estate Film: Ogni nove secondi (dram., ZDA, '77, r. K. Fink, i. G. O'Grady, A. Pietz) 20.30, 23.30 Dnevnik Aktualno: Si, viaggiare 19.00 Nan.: 7 vite Risanke Kolesarstvo: Tour de France 2009 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Dnevnik - Speciale G8 Nan.: Piloti Nan.: Squadra speciale Lipsia Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 Nan.: The Dead Zone Dok.: La Storia siamo noi Rai Tre 6.00 8.05 9.05 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: La Storia siamo noi Film: Il grande sonno (det., ZDA, '46, r. H. Hawks, i. H. Bogart) 11.00 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.15 Dnevnik - Speciale Vertice G8 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: Trebisonda 17.00 Nan.: Squadra Speciale Vienna 17.45 Geo Magazine 2009 18.25 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: La grande vallata Nan.: T. J. Hooker Nan.: Miami Vice Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Giudice Amy 17.10 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Doc 12.25 Nad.: Distretto di polizia 5 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Balko 16.10 Nad.: Sentieri 16.25 Film: Un maledetto imbroglio (det., It., '59, r.-i. P. Germi, i. C. Gora) 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Nikita 21.10 Variete: La sai l'ultima? 23.05 Nan.: The Unit 0.50 Nan.: N.Y.P.D. 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.30 Nan.: Finalmente soli 9.00 Film: Elina (dram., Šv./Fin., '02, r. K. Haro, i. N. Minnevik, B. Anders-son) 9.50 16.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Film: L'amore a portata di mouse (kom., Kan./ZDA, '04, r. D. Barr, i. K. Quinlan, D. Ayers) 16.35 Nan.: Settimo cielo 17.35 Dnevnik - kratke vesti 17.40 Nan.: Carabinieri 6 18.50 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Nan.: La scelta di Laura O Italia 1 6.15 Dnevnik - Pregled tiska 6.25 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Nan.: Hercules 7.50 13.40, 17.25 Risanke 9.45 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik, sledi Studio sport 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: Hannah Montana 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 20.15 21.10 23.30 1.25 Nan.: Buona la prima Kviz: Mercante in fiera Aktualno: Mistero (v. E. Ruggeri) Film: La terra dei morti viventi (srh., ZDA, '05, r. G.A.Romero, i. S. Baker, D. Hopper) Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 7.15 8.10 9.05 9.30 12.00 12.05 12.40 13.00 13.30 13.50 14.30 15.40 17.00 20.00 20.30 20.55 21.10 22.35 22.50 23.02 8.35 Jutranji dnevnik Nan.: The flying doctors Pregled tiska Nan.: Lassie Nan.: Don Matteo 5 Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Super Sea 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 19.00 Radovednosti iz Trsta 16.45, 19.30 Dnevnik Aktualno: ... Attualita Klasična glasba Dokumentarci o naravi Risanke Aktualno: Antichi palazzi della no- stra Regione Deželni dnevnik Aktualno: Consigliando Film: Da uomo a uomo (western, '67, r. G. Petroni, i. L. Pistilli, L.V.Cleef, A. Dawson) Variete: Ape Regina Variete: Borghi nel FVG 1.32 Nočni dnevnik LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.00 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 0.30 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer 1.15 Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Compagni d'avventura (kom., ZDA, '62, r. N. Tokar, i. W. Pidgeon, G. Payant) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call Dnevnik Variete: Victor Victoria - Senza filtro (v. V. Cabello) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi (v. G. Mauro) Aktualno: Capitani coraggiosi Nočni dnevnik (t Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Nekoč je bilo ...življenje (pon.) 9.25 16.40, 18.35 Risanka 9.50 Zlatko zakladko: Kaj se skriva v plodovih (pon.) 10.10 Harmonije Evrope: Grčija (pon.) 11.30 Dok.: Varuhi templja (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Polemika (pon.) 14.15 Oddaja o ljubiteljski kulturi: Iz- vir(n)i (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Nils Holgerson 16.10 Pod klobukom 16.25 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine (pon.) 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Zdravje v Evropi 18.25 Žrebanje lota 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film: Če mački stopiš na rep 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.40 Dok .serija: Zdravje v Evropi (pon.) 0.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 08.07.1991 (pon.) (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.15 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 13.45 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik -08.07.1991 14.15 Glasb.: Orkester slovenske filharmonije in Milan Horvat (pon.) 16.20 Mostovi - Hidak (pon.) 16.50 Slovenci po svetu (pon.) 17.20 Črno beli časi 18.10 Nad.: Samo bedaki in konji 18.45 O živalih in ljudeh (pon.) 19.00 Na vrtu - Oddaja Tv Maribor (pon.) 19.25 Z Damijanom (pon.) 20.00 Nogomet: Pokal konfederacij 20.40 Nogomet: Maribor - Interblock (prenos) Koper 13.45 14.00 14.20 14.45 15.15 16.00 16.50 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 20.00 20.30 21.00 21.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Slovenski magazin Glasovi Dalmacije Arhivski posnetki »Q« - trendovska oddaja Biker explorer Srečanje z... Primorski mozaik Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika 22.00, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 23.05 Šport Istra skozi čas Dok. oddaja: City Folk Glasb. odd.: Metalcamp 2008 Dok. odd.: Sprehodi po stari Ljubljani Dok. odd.: Buon vento Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka 8.20 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 22.00 Mozaik 10.05 17.05 Hrana in vino 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinski kviz: Če me spomin ne vara 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 23.30 Nad.: Jelena radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Oglaševanje od začetkov do danes; 12.15 Ženski portreti; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Tolstoj, Vojna in mir; 18.00 Koncertati v Donizettijevih operah; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Utrinki radijskega življenja; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Slovenci ob meji; 22.30 Crossroads. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodi-stria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Poslanci; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od rocka; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 8. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež 6VdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA LIZBONA O 18/24 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. „„ATENE " -•23/31 - ~ -v» r, Zaradi globoke doline nizkega zračnega pritiska, ki se zadržuje nad srednjo in severno Evropo, doteka iz zahoda v višjih plasteh ozračja hladnejši zrak. Ta pripomore k nestabilnosti ozračja. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.55 Dolžina dneva 15.31 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.41 in zatone ob 6.10 Nad Severnim morjem je središče območja nizkega zračnega pritiska. Nad našimi kraji je hladna fronta, za njo s severnimi vetrovi v spodnjih plasteh ozračja k nam priteka hladnejši in še precej vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. Popoldne bo obremenitev postopoma slabela, ne pa povsem ponehala. MORJE Morje je mirno, temperatura morja je 24,3 stopnje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.30 najnižje -62 cm, ob 12.10 najvišje 32 cm, ob 17.30 najnižje -8 cm, ob 23.01 najvišje 43 cm. Jutri: ob 5.58 najnižje -61 cm, ob 12.42 najvišje 33 cm, ob 18.03 najnižje -7 cm, ob 23.25 najvišje 37 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........17 2000 m . 1000 m ..........15 1500 m ..........10 2500 m ............ 4 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 10 in pol, po nižinah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona o 11/17 KRANJSKA G. O GRADEC 14/22 CELOVEC O 14/23 O TRŽIČ 15/19 0 14/20 S. GRADEC MARIBOR o 15/21 M. SOBOTA O 16/22 CELJE 16/20 O PTUJ O o KRANJ o LJUBLJANA 17/20 N. MESTO 17/21 , POSTOJNA O O 16/19 jjv,- --- ČRNOMELJ N. GORICA 18/25 ZAGREB 18/23 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Zjutraj bo še oblačno, deževalo bo, zlasti na vzhodu, poja- Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Občasno bo vljale se bodo tudi nevihte. Čez dan se bo verjetno delno deževalo, predvsem vjužni in zahodni Sloveniji bodo še ne- zjasnilo; čeprav krajevno, nevihte niso izključene, predv- vihte. Zvečer bo na Primorskem prehodno zapihala šibka sem popoldne v hribih. Ob morju bo občasno pihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob zmerna burja. morju 20, najvišje dnevne od 17 do 22, na Primorskem do ^ 26 stopinj C. TOLMEČ O 10/23 VIDEM O "•V* 14/29 O PORDENON 15/28 TRBIŽ O 9/22 o 8/20 KRANJSKA G. CELOVEC O 11/24 O TRŽIČ 9/24 O KRANJ o GRADEC 11/25 O 10/23 S. GRADEC CELJE 9/24 O MARIBOR O 11/24 PTUJ O c M. SOBOTA O 11/25 ČEDAD O 15/28^ O IÄL LJUBLJANA GORICA O ° N- GORICA 12/25 N- MEST° U/M 17/29 13/2^ />0O1ST/24NA . ° ™S27QC^ iiH| . -o PORTOROŽ O „ V £™OMELJ 15/27 r—■ - y^y ^^ UMAG ^ .„ REKA 18/27 UMAG OPATIJA/—^ i, PAZIN O j < \- t^/1_ ZAGREB 14/25 O (NAPOVED ZAJUTRI