TRST, petek 19. decembra 1958 Leto XIV. . Št. 300 (4145) PRIMORSKI DMEVMIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-10* IN S4-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 29 — Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico I-IL — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir - Nedeljska številka mesečno 100 Ur. Kitno 1000 Ir FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390. četrtletno 195 din - Poštni tekoči ™čun. oaložmstv tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani / _ Uradno poročilo o pariških razgovorih V o jaška vprašanja prevladovala na pariškem zasedanju NATO Zavrnjena De Gaullova zahteva po direktoriju - Poudarjanje, da je sedanja oborožitev nezadostna - Mikojan se bo v Washingtonu razgovarjal tudi o Berlinu? Poslednja no vita PARIZ, 18. — Svet minis trov NATO je imel danes zadnji dve seji in je zatem objavil končno poročilo o zasedanju, ki se glasi: «1. Svet NATO je imel v Parizu od 16. do 18. decembra 1958 svoj redni sestanek mini- ^I°T’ I bodo vprašanja Srednjega in MEDNARODNI POLOŽAJ 2. Pri temeljiti proučitvi mednarodnega položaja je svet posvetil prvo mesto berlinskemu vprašanju. Države članice so poudarile svojo odločenost, da ne bodo popustile pred grožnjo. Njih soglasno stališče o Berlinu je prišlo do izraza v izjavi sveta od 16. decembra. Stalni svet bo skrbno sledil zadevi in bo v kratkem obravnaval odgovor na sovjetske note od 27. decembra. 3. Države članice NATO so iskreno prepričane, da pravičen mir terja pravično ureditev političnih vprašanj, ki razdvajajo svobodni svet in komunistični svet. Rešitev nemškega vprašanja, povezana s sporazumi o evropski Varnosti in sporazum o nadzorovani razorožitvi je po njegovem mnenju bistvena. Vlade NATO bodo še dalje iskale pravično rešitev teh vprašanj, toda obžalujejo, da je Sovjetska zveza do s®daj ignorirala zahodno stališče glede teh vprašanj. 4. Svet NATO je poslusal poročila o ženevskih razgovorih o prekinitvi poizkusov z jedrskim orožjem in o ukrepih za preprečitev iznenadnih napadov. 5. Proučitev mednarodnega Vprašanja na podlagi poročil, ki jih je pripravil politični odbor, je zajela veliko število vprašanj. Posebna pozornost je bila posvečena naporom komunističnega bloka, da ošibi položaje svobodnega sveta na raznih področjih. POLITIČNO SODELOVANJE 6. Svet je imel pred seboj poročilo glavnega tajnika o političnem sodelovanju v zavezništvu. Ministri menijo, da je bil na tem področju storjen v letu 1958 važen napredek. Proučili so vprašanja, ki neogibno nastajajo z razširitvijo političnega posvetovanja. Sporazumno so ugotovili, da je metoda, ki se izvaja v okviru NATO, v skladu z zahtevami zavezništva, in da bi neka elastičnost v postopku dala boljše praktične rezultate kakor vsak poizkus, kodificirati nove določbe. Ministri so se sporazumeli, da bi se priprava političnih posvetovanj v svetu lahko izboljšala, posebno z bolj sistematičnim proučevanjem .dolgoročnih političnih vprašanj. Svet je izrekel priznanje naporom glavnega tajnika, kar se tiče posredovanja med državami članicami. GOSPODARSKA VPRAŠANJA 7. Ministri so poudarili važnost, ki jo pripisujejo pom, ki jih sprejemajo bodisi individualno ali pa skupno države članice, da spodbujajo gospodarsko dejavnost in da zajamčijo trajni razmah brez inflacije. 8. Svet je sprejel na znanje težave, ki so nastale pri pogajanjih za organiziranje gospodarskega sodelovanja med evropskimi članicami NATO, ki so včlanjene v skupno tržišče, in državami nečlanicami tržišča. Mnenja je, da je Potrebno čimprej, uresničiti Večstransko povezavo, in izreka upanje, da bodo napori za rešitev imeli uspeh. 9. Svet je poslušal skupno Poročilo grških in turških ministrov o vprašanju nezadostno razvitih dežel. Dal je nalogo stalnemu svetu, da nadaljuje proučevanje. VOJAŠKA VPRAŠANJA 10. Svet je proučil vojaški Položaj zavezništva. Ministri »o poslušali poročila stalne skupine zavezniških vrhovnih Poveljnikov in so spričo stalnega napredovanja sovjetske oborožitve poudarili potrebo, da države članice ne odnehajo z napori za izboljšanje o-brambne sile zavezništva. 11. Svet poudarja, da o brambna strategija NATO se Vedno temelji na obstoju učinkovitih zaščitnih sil in na odločni volji, da se uporabijo jedrske povračilne sile za zavrnitev napada. 12. Ministri so proučili pomočilo o letnem pregledu 1958 *n so odobrili njegove zaključke. Izvajanje načrtov, ki so jih decembra 1957 pripravili Predsedniki vlad, se aktivno nadaljuje in sprejeti so bili hkrepi za njih pospešitev. 13. Prihodnje redno zasedanje ministrov bo, na vabilo *meriške vlade, v Washingto-nu Od 2. do 4. aprila 1959 ob (0. obletnici podpisa pogodbe Nato.» Na današnji seji je grški mtinanji minister na podlagi včerajšnjih Fanfanijevih izjav Opozoril svet NATO na »važnost obrambe zahodnih položajev na Srednjem vzhodu«. °ojal je, da je potrebno pripraviti načrt za gospodarsko, Politično in psihološko pomoč nerazvitim področjem na tem Polu sveta. Svet je sklenil, da Daljnega vzhoda ostala na dnevnem redu stalnih delegatov. Ameriški državni tajnik Dulles je poročal o dveh ženevskih konferencah. Dejal je, da so, kar se tiče prekinitve jedrskih poizkusov, opazili, da se je sovjetsko stališče približalo zahodnemu stališču. Vendar pa je razlika med obema stališčema še vedno precejšnja. Islandski zunanji minister je govoril o znanem sporu z Veliko Britanijo zaradi ribolova. Kar se tiče Cipra, so sklenili,. naj se o tem skušajo sporazumeti zunanji ministri Velike Britanije, Turčije in Gr-' je. Glavni tajnik NATO Spaak je na tiskovni konferenci izjavil, da je konferenca NATO potekala v ozračju berlinskega vprašanja političnih posvetovanj. Izjavil je med drugim, da je «Hruščev 16. člen atlantskega zavezništva«, in to v smislu, da vsaka njegova grožnja opozori zaveznike na dolžnost do solidarnosti. Berlinsko vprašanje ostane na dnevnem redu stalnih predstavnikov. Spaak je izjavil, da bo takoj sklical sejo atlantskega sveta, če bi bilo potrebno. Opazovalci pravijo, da je to važno ker bi Mikojanovo potovanje v Washington, ki je bilo danes napovedano, lahko dalo priložnost za izmenjavo misli tudi o Berlinu. Kar se tiče političnih posvetovanj, niso govorili o De Gaullovih pismih glede atlantskega direktorija. Te predloge sta Dulles in Selwyn Lloyd zavrnila na privatnih razgovorih z De Gaullom. Spaak pa je pooblaščen ustanoviti, če je potrebno, posebne študijske odbore. Ustanovili bodo n. pr. tak odbor za vprašanja Srednjega vzhoda. To pomeni da je glede tega atlaptski svet sprejel Fanfanijevo tezo. Spaak je poudaril posebno tisti del poročila, ki govori o pripravi dolgoročne politike. Dodal je, da se tajništvo «ne bo dalo presenetiti« ter da bo takoj proučilo kakršno koli resno vprašanje«, ki bi nastalo kjer koli na svetu. Na neko vprašanje je Spaak pritrdil, da je bilo letošnje za- sedanje, v nasprotju z lanskim, v glavnem posvečeno vojaškim vprašanjem glede na položaj v Berlinu. Izjavil je zatem da se zdi, da so se odnosi med Grčijo in Turčijo izboljšali. Glede Daljnega vzhoda je Spaak izjavil, da obstajajo tesni odnosi med NATO in SEATO, in je dodal, da niso govorili o združitvi Nemčije. Končno je Spaak izjavil, da bi morali vsako konferenco najvišjih med Vzhodom in Zahodom skrbno pripraviti. Dejal je, da je Sovjetska zveza po večtedenskih pripravljalnih razgovorih v Moskvi nenadoma prekinila razgovore. Pred odhodom v Jamaico je državni tajnik Dulles izjavil, da «se sovjetska grožnja ni zmanjšala« in da se «Sovjeti še dalje oborožujejo«. »Mnogo je treba še napraviti,« je dejal Dulles, «da u-resničimo dolgoročni načrt, ki smo ga pripravili.« Zatem je Dulles dejal, da bi moral sklep NATO, ki zavrača sovjetske predloge o Berlinu, «prispevati, da» se najde rešitev«. Raketa „Atlas“ v tiru okoli Zemlje WASHINGTON, 19. la hiša je nocoj javila, da so v Cape Canaveral izstrelili medcelinsko raketo »Atlas«, in sicer dve minuti po polnoči po srednjeevropskem ča-šu. Raketa je začela krožiti bkoli Zemlje. Oddaljenost od Zemlje gre od 184 km do 1472. Izjava Bele hiše se glasi: ■V okrilju državne uprave za aeronavtiko in vesoljstvo je Iiila v Cape Canaveral izstre-jena v tir okoli Zemlje moč-la medcelinska balistična ra-ceta »Atlas«. Celotna napra-Va kroži sedaj okoli Zemlje. Izstrelitev pomeni velik korak naprej pri vesoljskih o-peracijah. Uspeh odpira nove možnosti ZDA in vsemu človeštvu glede delovanja v vesoljstvu* Preden je raketa napravila krog okoli Zemlje, sta potekli dve uri. Izstrelitev so pripravljali v največji tajnosti. Be- zgrešeno reči, da je zahteval Mac Millan o tržišču LONDON, 18. — Mac Millan I je danes izjavii, da je povsem od Adenauerja, naj razveljavi svoj obisk v Londonu. Dodal je, da je predlog za Adenauerjev obisk z veseljem spre-jel in da je bil zelo razočaran ko je moral Adenauer zaradi bolezni obisk odpovedati. Mac Millan je tudi izjavil, da britanska vlada pripravlja celo knjigo o področju svobodne izmenjave Dodal je, da so številne delegacije podprle angleške predloge na zasedanju OEEC v Parizu. Dejal je, da bo OEEC proučevala predloge šestih in predloge angleške vlade. Pariški dopisniki londonskih listov pišejo, da De Gaulle ni med razgovorom s Selwy-nom Lloydom privolil v nobeno koncesijo in da je položaj nespremenjen. MOSKVA, 18. — Agencija Tass javlja, da bodo v letu 1959-60 zgradili v SZ okoli 70 tisoč km novih cest, t. j. eno tretjino več, kakor so jih zgradili v zadnjih sedmih letih. ■lilllilitiliiltiiiliiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliitliiiiiiniiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiilliltlltiiiiliiiHllltitinillliiiiiiiifiiiiitiiiiiiiniiiiiiliiliiiiiilllMiiliiliillMiiiiiitiiliitliiiiliiiiiiiiilii Parlament je za letos zaključil delo Komentar ji poročila o škandalu Ciuilre Scelbovi pogoji za razčiščenje v KD; pomirijivejše stališče Fanfanijevega vodstva V večjih kitajskih mestih ustanavljanje ljudskih skupnosti Resolucija CK KP Kitajske o bistvu in nalogah skupnosti • Svarilo pred mako prenagljenostjo - Skupnosti se morajo organizirati po vojaških načelih PEKING, 18. — Agencija «Nova Kitajska« javlja, da so na zadnjem plenarnem zasedanju CK KP Kitajske, ki se je končalo 10. decembra, sprejeli tudi resolucijo, ki določa, da bodo v velikih mestih odložili ustanavljanje ljudskih skupnosti. Medtem bodo delali samo potrebne priprave. Resolucija pravi, da je (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Poglavar države je danes obiskal najprej poslance, nato pa senatorje m s parlamentarci izmenjal božična in novoletna voščila. Gronchi je med drugim poudaril, da je nujno nadaljevati z izvajanjem ustave in s spoštovanjem demokratičnih ustanov. Pri tem je pred poslanci upravičeno poudaril: »Našaustava je trpela zaradi številnih zakasnitev pri izvajanju in zaradi pomanjkanja določb za njeno izvajanje, kar je ustvarjalo težave in različna nekoristna in nepotrebna mnenja. Zdi sc mi torej zelo dobra in plodna, odločitev, da ste začeli z odstranjevanjem nekaterih ovir in pojasnili norme, ki so morale postati gotove. Pozivam vas, da nadaljujete po tej poti in da bodo ti ukrepi, ki so pred vami in ki zadevajo ustavna vprašanja, obravnavani na iskren način in če je mogoče, naglo odobreni.« Senatorjem pa je dejal: »Samo tedaj, ko bomo popolnoma zgradili zgradbo naše ustave, bomo ustvarili tisto gotovost za orientacijo in za metode pri izbiri rešitve tudi čisto političnih ali gospodarskih vprašanj, tako da do to koristilo jasnosti in konkretnosti vodenja našega političnega življenja.« Med temi neuresničenimi ustavnimi do- ločili je tudi člen 6, ki predvideva posebne zakone za narodne manjšine v državi. Takih zakonov parlament za slovensko manjšino doslej še ni izglasoval. Zato je upati, da se bo vsaj v bodoče ravnal po besedah poglavarja države in čimprej odobril tudi zakone, ki bodo na pravičen način u-redili položaj državljanov slovenske naiodnosti. Predsednik senata Merzago-ra pa je v svojem govoru o-menil tudi Trst, ki še nima iz-voljenih senatorjev ter jih bo lanko izvolil tudi s pomočjo spremenjenega pravilnika za parlament, ki »pomeni velik korak naprej v delovanju parlamenta ter za utrditev demokratične države,« Na sestanku načelnikov političnih skupin poslanske zbornice je bil z večino zavrnjen predlog, naj se parlament skliče pred 20. januarjem. Pač pa se bodo že 7. januarja sestale parlamentarne komisije, ki bodo s svojimi sklepi omogočile hitrejše delo v poslanski zbornici in v senatu. Medtem pa se še nič ne ve, ali bodo pred in za božične j Tako ima torej Fanfani se-praznike izšli dnevni časopisi, daj še eno težavo več pri svo-ker je še vedno možno, da se ■ jem razčiščevanju, ki ga mora iiniiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiijiiiiiiiitiHliiuiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimimiiiHiiiiiitiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitminili Anastas Mikoj januarja v Washington Huda avtokritika maršala Bulganina na zasedanju CK KP SZ po napadih Hruščeva in drugih na protipartijsko skupino Lysenkov napad na nekatere sovjetske znanstvenike W ASHlINGTON, 18. — Državno tajništvo ZDA je potrdilo, da je ameriško veleposlaništvo v Moskvi izdalo prvemu podpredsedniku vlade SZ Anastasu Mikojanu diplomatski vizum za prihod v ZDA. Mikojan namerava priti v januarju v Washington na obisa k veleposlaniku Menši-kovu. Baje bo tu ostal okrog 'dva tedna. Domneva se, da bi Mikojan v Washingtonu dobil pozitiven odgovor, če bi Urazil željo, da se sestane z Dullesom. Na državnem tajništvu pa niso hoteli nič reči, ali b~o lahko Mikojan sprejet pri Eisenho-vverju ali ne. Trenutno ni v načrtu nikak obisk kakega ameriškega funkcionarja enake stopnje v SZ. Na zasedanju CK KP SZ v Moskvi je danes govoril tudi maršal Bulganin, ki se zasedanja udeležuje kot predsednik gospodarskega in socialnega sveta Stavropola. Bulganin, :ra katerega so tudi leteli hudi napadi Hruščeva, je med svojim govorom dejal: «Vse, kar je o protipartijski skupini povedal v svojem poročilu Hru-ščev ter tovariši, ki so se oglasili v debati, je popolna resnica.« Bulganin je dejal, da se je 1. 1957 pridružil protipartijski skupini Malenkova, Kaganovi-ča, Molotova in šepilova. Ker je bil tedaj predsedn:k vlade, je j>ostal pravzaprav njih voditelj. Skupina se je sestajata v njegovem uradu. Člani te skupine so se stalno protivili izvajanju sklepov XX. kongresa. Dogodki so dokazali neutemeljenost njihovih tez in pravilnost ukrepov, ki so bili proti njim sprejeti. Molotov je bil po besedah Bulganina človek, ki se je oddaljil od življenja in ljudstva in ni razumel ničesar o industriji in poljedelstvu. Ka-ganovič je pa znal samo lepo govoriti ter s svojimi neskončnimi in zmedenimi govori o-virati delo- Stroga in pravil- na ocena kriminalne dejavnosti protipartijske skupine ter mojega sodelovanja z njo mi je omogočila, je dejal Bulganin, spoznati vso zlobo skupine in uvideti, v kakšno blato sem se pustil zavleči. Danes se 'pošteno trudim, da o-pravljam funkcijo, ki mi jo je CK zaupal. Ob delu v svojem sovnarhozu se lahko prepričam, kako modra in genialna je politika naše partije in centralnega komiteja. Včeraj pa je na zasedanju CK KP SZ govoril akademik Lysenko, ki ga «>Pravda» o-značuje kot nepartijca. Nastopil je proti svojim obrekovalcem, tako tujim kot sovjetskim. (Hruščev pa ga je navedel med prvimi sovjetskimi znanstveniki, ki zaslužijo hvalo za svojo dejavnost.) Potem ko je zavzel stališče proti številnim napadom proti njemu zlasti v ZDA in Veliki Britaniji, je Lysenko obžaloval, da «o se tudi nekatere revije sovjetske akademije znanosti postavile vštric z reakcionarnimi obrekovalci ter tudi same začele zanikati vsa materialistična načela od mičurinske biologije do načel o dednosti pridobljenih karakteristik. Nastopil je posebej proti vodstvu prezidija znanstvene akademije, zlasti proti predsedniku Nesmejanovu ter predsedniku biološkega oddelka Engelhardtu. Obema je o-čital, da sta se oddaljila od življenja in prakse ter da sprejemata kot znanstvene take teorije na področju biologije, pri katerih ni mogoče priti šanjem krav - mlekaric se je Lysenko ukvarjal šest let noč in dan, je izjavil v svojem govoru ter se Hruščevu zahvalil za veliko pozornost in skrb, ki jo posveča znanosti in znanstvenim delavcem. uresmči napovedana stavka, ki bi morala trajati tri dni prav pred prazniki. Danes so se namreč že drugi dan brez rezultata nadaljevala pogajanja med predstavniki novinarjev in založniških podjetij. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala. Najvažnejši argument, o katerem se tudi danes razpravlja, pa so seveda posledice rezultata preiskovalne komisije c aferi Giuffre. Levičarske skupine poudarjajo v svojih komentarjih, da iz poročila jasno sledi, kako globoko 'je klerikalizirano javno življenje v Italiji. Levičarskemu tisku se pridružuje tudi republikanski, ki piše med drugim, da sr nahajamo «pred najbolj očitnim primerom degradacije in kapitulacije države pred cerkveno hierarhijo«, države, v kateri »neki škof v državni pristojnosti velja več kot minister«. Pacciardijeva agencija pa piše, da je ozračje tako, da je poseg nekega kapucina zadostoval, da so finančni organi prenehali s preiskavo in prevzeli odgovornost, ki bi jo bil lahko prevzel kvečjemu pristojni minister«. Za finančnega ministra Pre-tija pa so sicer republikanci mnenja, da je ravnal na »precej trd in neplemenit način, čeprav mu gre zahvala, da je opozoril na afero in ne bi smel zaslužiti takih žalitev, kakršne vsebuje poročilo preiskovalne komisije«. Tudi Saragat se je v tem smislu ponovno izrazil ter dodal: «Opravka imamo s primerom, da nekdo ponoči kliče: Na pomoč, tatovi so v hiši! — pa ga prijavijo, da je motil nočni mir.« Po drugi strani pa zahtevajo desničarji, naj Saragat poda ostavko, toda Preti, ki je ostavko hotel včeraj zares podati, je danes na seji socialdemokratskih ministrov to željo ponovno izrazil, po seji pa je zaradi nagovarjanja svojih k jiegov sklenil, da ostane v vladi in da počaka na povratek Funfanija in na sejo vlade na kateri se bo to vprašanje dokončno re-I šilo. opraviti predvsem v svoji stranki. Pri tem sta stari Pic-cioni in načelnik parlamentarne skupine KD Gui že opravila nekaj korakov pri voditeljih «prostih strelcev«. Scelba je na pr. po sestanku z Guiem med drugim povedal pogoje, pod katerimi bi pristal na prenehanje bojkotiranja viaue. Dejal je; «Položaj v KD se bo razčistil samo če bo vodstvo stranke postalo bolj pomirljivo in najprikladnejši sedež za temeljito proučevanje te zadeve je lahko pač samo glavni odbor.« Kakor je znano, je glavni odbor KD sklican za 20 t. m. A. P. Protest K. Bulajica v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 18. -- Jugoslovanski veleposlanik v Budimpešti Jovo Kapičič je odšel sinoči s sprejema na bu-dimpešianski železniški postaji, ki so ga priredili ob vrnitvi madžarske vladne in partijske delegacije iz Prage, ker je predsednik vlade in šef delegacije Ferensz Muenih napadel Zvezo komunistov Jugoslavije. Jugoslovanski veleposlanik je bil povabljen na postajo skupno z ostalimi diplomatskimi zastopniki. «»------ Smrtne žrtve pri nesrečah ALES, 18. — V francoskem rudniku blizu La Gran Com-be je nastala eksplozija gri-zuja, ki je zahtevala devet smrtnih žrtev. Trupla rudarjev so že spravili iz rudnika. MARACAIBO, 18. — Na jezeru Maracaibo je prišlo do trčenja dveh manjših plovnih enot. Ena, na kateri je bilo 45 potnikov, se je potopila. Utonilo je 17 oseb, tri so pa proglašene za izgubljene. eden glavnih vzrokov te odložitve dejstvo, da rned kapitalističnimi in intelektualnimi krogi v mestih še vedno prevladuje buržoazna miselnost. Resolucija pravi; «Ti kapitalisti in ti intelektualci v mestih imajo še zgrešeno miselnost glede ustanavljanja skupnosti, in zato moramo še nekaj časa počakati. Potrebno je torej nadaljevati z našimi izkušnjami in na splošno ne smemo imeti sile z ustanavljanjem ljudskih skupnosti v večjem obsegu v mestih. V mestih se bodo začele ustanavljati ljudske skupnosti v velikem obsegu šele tedaj ko se bo pridobila bogata izkušnja, in potem ko se bodo skeptiki in dvomljivci prepričali.« Resolucija dodaja, da prehod iz socializma v komunizem, ki se lahko uresniči, ni tako blizu kakor nekateri mislijo, in ni verjetno, da se bo izvršil v prihodnjih dvajsetih letih. Resolucija pravi tudi, da bo za postopen prehod iz kolektivne lastnine k lastnini vsega ljudstva potrebno ustanoviti v vsej državi federacije skupnosti. Tak prehod v vsej državi se bo lahko uresničil samo po dolgem času in se glede tega morajo preprečiti preuranjeni ali prenagljeni koraki. Izjava centralnega komiteja poudarja, da se notranja in zunanja politika Kitajske ne bo spremenila. Plenum se je izrekel za nadaljevanje industrializacije in za istočasni raz. voj kmetijstva. Centralni komite je obsodil opozicijo »konservativnih« duhov. Resolucija pravi še med drugim; «Ljudska skupnost je temeljna enota socialistične strukture Kitajske in organizacije oblasti socialistične države. Ljudska skupnost bo pospešila ritem socialne graditve in je najboljše sredstvo, da se v naši deželi izvedeta ti dve spremembi: prehod lastnine celotnega prebivalstva na deželi in prehod iz socializma v komunizem. Lahko se predvideva. da bo v prihodnji komunistični družbi ljudska skupnost ostala osnovna erota socialnega ustroja.« Resolucija pravi tudi, da bo ustanovitev ljudskih skupnosti omogočile postopno zmanjšanje in popolno odpravo razlik med mestom in deželo, med delavcem in kmetom, med ročnim in intelektualnim delom in končno popolno odpravo funkcije notranje uprave države. Mestne ljudske skupnosti bodo orodje za spremembo starih mest in za izgradnjo novih socialistični!! mest. »Utopistično bi bilo, če bi hoteli naglo preiti iz sistema socialistične distribucije (»vsakemu po njegjvem delu«) h komunističnemu sistemu (»vsakemu po njegovi potre-bi»):» pravi dalje resolucija, ki takole nadaljuje: «Prehod iz kolektivne oblike v socialistično obliko lastnine prav tako kakor prehod iz socializma v komunizem je odvisen predvsem od proizvajalnih sil.« »Toda ritem razvoja proizvajalnih sil je sedaj zelo počasen,« poudarja resolucija, ki dodaja, da bodo «tri leta trde borbe in številna leta dela lahko prinesla veliko spremembo na tem področju«. «Vendar pa bomo še daleč od visoke stopnje industrializacije in elektrifikacije na deželi in še bolj daleč od velikega obsega socialistične lastnine. Zato se ne sme zamenjavati socializem z graditvijo socializma in s prehodom v komunizem,« dodaja resolucija. Zatem našteva resolucija praktična navodila o organizaciji teh skupnosti, ki so »nove sveže celice kakor sončni žarki na obširnem obzorju Vzhodne Azije«. Navodila govorijo v glavnem o splošni proizvodnji, o kmetijskem delu in o organiziranju industrijske proizvodnje v skupnostih. Obrazložujejo tudi, kako naj se razdelijo dohodki in kako naj se organizira delo. Tako na primer poudarja resolucija, da »tudi v najbolj težavnih trenutkih je potrebno zago- toviti vsakomur osem ur spanja in štiri ure svobode za hranjenje in zabavo«. Priporoča tudi, naj se poveri del« tudi otrokom »od devet let dalje, ki ne bo škodilo njihovemu fizičnemu razvoju«. Končno poudarja, da je potrebno posvetovati se z množicami, dobro zastopati njihove interese in uresničevati njihovo voljo«. »Skupnosti, dodaja resolucija, se morajo organizirati po vojaških načelih, kakor da bi se borile Toda_ u-prava mora biti demokratična in ne sme na noben način u-porabljati vojaške metode, a-li uporabljati sisteme milic v škodo demokratičnega življenja skupnosti«. #Milice, dodaja resolucija, imajo nalogo boriti se proti sovražniku«. Na koncu svari resolucija prebivalstvo pred pretiravanji in ga poziva na čut realizma. Pri tem priporoča, naj vsako področje najprej preizkusi z eno skupnostjo ali dvema, preden ustanovi druge, ter določa rok petih mesecev za napravo reda v že ustanovljenih skupnostih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiMiiiuimniiiiitmiiiiitHiliiiimiiiiiiiiiiititiimiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiM Vesti iz Jugoslavije Titovo potovanje v Azijo ni naperjeno proti nikomur Značilen molk kitajskega in albanske-ga tiska - «Soeializein> o obletnici de. klaracijc 12 kompartij (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Po vesteh iz Indonezije pripravljajo predsedniku Titu, ki bo 23. de. cembra prispel v pristanišče Tandiong Pnok pri Džakarti, slovesen sprejem. V indonezijskih političnih krogih ugotavljajo, da bo Indonezija pozdravila predsednika Tita kot ugledno osebnost jugoslovanske revolucije uoditelja jupo-slovanskih narodov v borbi za mir in za miroljubno koeksistenco, za enakopravnost in sodelouanje med usemi narodi v svetu. Za potovanje predsednika Tita vlada v svetovni javnosti veliko zanimanje. Svetovni tisk ugotavlja. da je obisk maršala Tita azijskim in afriškim državam velikega pomena glede na dejstvo, da so blokovska nasprotja pripeljala zadnje čase do novih zaostritev v svetu in da se Jugoslavija aktivno zavzema za mednarodno sporazumevanje in u-blaiitev blokovskih nasprotij. Razgovori predsednika Tita z najvišjimi zastopniki držav, ki jih bo obiskal, bodo nedvomno prispevali k širjenju mednarodnega zaupanja in razumevanja, ki je danes še posebno dragoceno. Za sedanje potovanje predsednika Tita je značilno, ugotavljajo politični krogi v Beogradu, da zahodno časopisje tokrat ne piše kot pri prejšnjih potovanjih, da je cilj potovanja u-stanovitev »tretjega bloka*. »Potrebno pa je pripomniti,» ugotavlja nocojšnja «Borba», »da pišejo nekateri listi na Zahodu, kot na primer tržaški „11 Piccolo” in bonnski general Anzeiger”, da je sedanje potovanje naperjeno proti ,.nekomu” — konkretno proti Moskvi in Pekingu. Potovanje niiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiifiiuiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiitititiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii Ciper mogoče z mrtve točke Averof, Lloyd in Zorlu so se začeli razgovor j ati Na pritisk Averof a odložena usmrtitev dveh ciprskih Grkov PARIZ, 18. — Po dopoldanskem zasedanju NATO sta i-mela grški zunanji minister Averof ter turški zunanji minister Zorlu neuraden razgovor o Cipru. Čeprav je po razgovoru Averof novinarjem izjavil, da se ni treba prepuščati prevelikemu optimizmu, se je vendar razumelo, da obstaja možnost nadaljevanja razgovorov. S turške strani so pa poudarili, da je bil današnji razgovor prvi stik po 1. 1955, »kar Je ze samo po sebi zelo pomembno«. Popoldne pa so se sestali vsi trije zunanji ministri, to se pravi, še Seiwyn Lloyd. Sporazume- .... .. i li »o se, da bodo razgovore do praktičnih zaključkov. En‘ nadaljevali. nnlKorHlu nn ip op r\nital dp. I Preden pa Je prišlo do teh razgovorov, je Averof včeraj Selwynu Lloydu izjavil, da se sploh ne prične razgovarjati, če se usmrtitev ciprskih Grkov Konstantinidesa in Atha- gelhardtu pa je še očital pe simizem, zmotne poglede ter trmo, ko zanika, da bi človek mogel popolnoma zagospodovati nad živp . naravo ter razbrati biološki kodeks. Lysenko je potem 'na dolgo govoril, kako je mogoče s križanjem ustvariti krave, ki bi dajale s tolščami posebno bogato mleko. Zlasti z vpra- nassiou ne odloži. Britanski zunanji minister je takoj telefoniral Mac Millanu, ki se je posvetoval z ministrom za kolonije Lennox-Boydom. Rezultat je bil ta, da se je usmrtitev res odložila. Guverner Foot, ki je komaj 30 ur prej potrdil smrtno obsodbo, je sam odšel v jetnišnico in sporočil odložitev usmrtitve. V Londonu tolmačijo na različne načine izjavo Mac Mil-lana včeraj zvečer v poslanski zbornici, da britanska vlada sedaj izdeluje načrt za Ciper, ki' bo lahko med seboj spravil vsa različna stališča«. Mogoče namerava angleška vlada opustiti načrt, ki se je zdel celo mnogim konservativcem neizvedljiv. Pa tudi ne gleue na to obstaja vtis* da je le posijal — sicer še ozek — žarek sonca v hudo ciprsko zadevo. Ce so morebiti Neuspeh prvega dela konference o preprečitvi iznenadnih napadov Delo so prekinili, da poročajo svojim vladam - Izjava ameriškega državnega departmaja ŽENEVA, 18. — Zadnja seja konference strokovnjakov o preprečitvi iznenadnih napadov je bila danes popoldne; trajala je štiri ure in pol. Pripravili so skupno poročilo, ki našteva trinajst dokumentov, katere sta obe delegaciji predložili na dosedanjih sestanjčih. Na koncu pravi izjava, da so udeleženci konference sklenili prekiniti seje zaradi božičnih in novoletnih praznikov in da bodo medtem predložili svojim vladam poročilo o dosedanjem delu. Udeleženci so izrekli upanje, da se bodo razgovori o preprečitvi izne-radnih napadov obnovili, brž ko bo mogoče. Vzhodne in zahodne delegacije so se spo-ra-umele o poročilu svojim vladam, kateremu so priloženi dokumenti, ki so jih dele- Angleži postali nekoliko bolj (gacije predložile med konfe- mebki, je to rezultat pritiska nanje v okviru NATO, prav tako pa tudi notranjega pritiska. Poleg laburistov je tu di v sami vladni stranki skupina pod vodstvom lorda Lambtona, ki se ji zdi nepopustljiva politika Mac Millanu pogubna. renco. Poročilo konference in poročilo o sestankih bodo poslali tudi glavnemu tajniku OZN in njih vsebino bodo sporočili tudi vsem državam članicam. Kakor je znano, so na konferenci sodelovali predstavniki Kanade, Francije, Italije, Velike Britanije in ZDA ter predstavniki Sovjetske .zveze, Poljske, CSR, Romunije in Albanije. Tajnika OZN Hammar-skjoelda je na konferenci zastopal podtajnik Narajanan. Konferenca je imela 30 u-radnin sej, ki so bile tajne. Ameriški državni departma je v zvezi z neuspehom dosedanjih razgovorov objavil naslednjo izjavo; «ZDA obžalujejo, da je Sovjetska zveza hotela obravnavati zadevo s politične strani in zanemarjati tehnično stran. To ni v skladu s pismom Hruščeva od 2. julija 1958 predsedniku Eisen-hotverju, s katerim se je strinjal o potrebi skupnega proučevanja praktičnih strani vprašanja iznenadnih napadov. Vključitev političnih vprašanj in predlogov lahko samo prepreči uspeh smotrov sestanka strokovnjakov. ZDA so vendarle izrekle upanje, da bo mogoč nov sestanek o tehničnih straneh iznenadnih napadov. Pozivamo SZ, na konstruktivno pregleda svoje predloge in zap snik konference. Pričakujemo, da bo ta revizija pripeljala do nagle obnovitve razgovorov o nujnem vprašanju zmanjšanja nevarnosti iznenadnih napadov«. Sporazum ZAB-SZ KAIRO, 18. — Predstavnik vlade je sporočil, da bo ZAR prihodnji teden podpisala sporazum s Sovjetsko zvezo, na podlagi katerega bo Sovjetska zveza dala kredit 400 milijonov rubljev za delno finansiranje graditve Asuanskega jezu. Včeraj je sKupina sovjetskih strokovnjakov zaključila razgovore z egiptovskimi strokovnjaki s tem v zvezi. Minister za gospodarstvo Kaisuni je sporočil, da je sklenil sporazum za rešitev vseh nerešenih vprašanj med ZAR in družbo Shell ter drugimi angleško - egiptovskimi petrolejskimi družbami. Ta sporazum bo omogočil rešitev drugih finančnih zadev med Veliko Britanijo in Egiptom. DAMASK, 18. — List «A1 Alam« piše, da je bil bivši sirski predsednik Sišakli ubit v Amanu. predsednika Tita,* ugotavlja »Borba*, «je pot državnika neodvisne izvenblokovske in miroljubne države. To potovanje ni naperjeno proti nikomur, temveč je potovanje rhiru, šir-jenja mednarodnega zaupanja in razumevanja. Vrednost razgovorov, ki jih bo imel Tito z državniki izvenblokovskih držav Azije in Afrike, je prav v tem, da razlogi za te razgovore niso v nikakršnih interesih borbe proti „nekomu", temveč so navdahnjeni z globoko privrženostjo miru in splošnemu sodelovanju ne glede na ideološke razlike. Zato — zaključuje »Borba* — preseneča, da tisk držav socialističnega tabora zelo malo poroča — kitajski in albanski celo nič ~~ o potovanju predsednika Tita. Zamolčevanje aktivnosti jugoslovanskega predsednika, ki je usmerjena na krepitev politike aktivne in miroljubne koeksistence, ni v skladu z uradnim priznanjem take politike.« Clcn CK Zveze komunistov Jugoslavije Krsto Bulajič piše v glasilu ZKJ «Socializem», da so enoletne izkušnje pokazale, da je deklaracija 12 komunističnih partij pripeljala do novih spopadov in zaostritev v odnosih med partijami, posebno med tistimi, ki so podpisale deklaracijo m povzročila vrsto motenj v komunističnih in delavskih partijah. Bulajič ugotavlja, da je deklaracija usmerila odnose med državami in partijami p nasprotni smeri, ki jo je nakazal XX. kongres komunistične partije Sovjetske zveze. Značilno je, da deklaracijo vztraja na koeksistenci. Toda postavlja se vprašanje, kako je moč uskladiti trditev, da je miroljubna koeksistenca napredna politika m najvažnejša naloga komunistov, s trditvijo kitajskih voditeljev, da je politika aktiune koeksistence reakcionarna politika in da odgovarja potrebam imperialistov. sZveza komunistov Jugosla. vije, ugotavlja Bulajič, meni, da je politika aktivne koeksistence trajna in ofenzivna politika, ki izhaja iz ugotovitve, da se bo socializem razvil in zmagal z notranjim razvojem v vsaki državi, in da prav taka politika olajšuje in pospešuje ta razvoj*. Bulajič poudarja, da je borba proti revizionizmu nedgibna, da bi se ohranila čistost marksizma-.eninizrna, in ugotavlja, da se redko katera druga partija tako dosledno in uspešno bori proti revizionizmu kot prav ZKJ. Podpisniki deklaracije pa pod krinko borbe proti revizionizmu onemogočajo vsak resen poskus, da se sedanja stvarnost objasni s stališča znanstvenega socializma. Deklaracija, ki je idejna platforma za borbo proti programu ZKJ, otežkoča vsako borbo proti birokratični reviziji marksizma in istočasno zožuje osnovo enotnosti socialističnih m delavskih partij in udarja po stremljenjih, da se enotnost delavskega gibanja razširi. «Zadnje leto je pokazalo, zaključuje Bulajič, da je utvara misliti, da se z borbo proti «sodobnemu revizionizmu> lahko spravijo z dnevnega reda problemi, ki jih vsiljuje razvoj in o katerih govori program Zveze komunistov Jugoslavije, Utvara je prav tako misliti, da bo Jugoslavija pod pritiskom opustila svoje stališče in načelno politiko«. B. B. Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 10,6, najnižja 9,3, zračni tlak 1010,6, narašča, vlaga 80 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 19. decembra Darij, Darko Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob .16.22. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 12.39 in zatone ob 0.58. Jutri, SOBOTA, 20. decembra Julij, Svetozar Danes seja tržaškega občinskega sveta Svetovalci bodo razpravljali o 803 upravnih sklepih komisarja Svetovalci so že na pretekli seji ugotovili, da je prefekturni komisar sprejel nekaj sklepov v nasprotju z zakonskimi predpisi Tržaški občinski svet Lo moral v bližnji prihodnosti obravnavati vrsto zelo važnih in celo kočljivih vprašanj, ki bodo zahtevala temeljito razpravo. Eno od teh vprašanj so nedvomno upravni sklepi, ki jih je sprejel prefekturni komisar v 14 mesecih upravljanja tržaške občine. Iz seznama, ki so ga dobili vsi občinski svetovalci in časnikarji je razvidno, da je prefekturni komisar sprejel od dne 10. oktobra 1057 do 22. novembra leta 1958 skupno 803 upravne sklepe, in sicer 148 v 1957. letu in 655 v letošnjem letu. Vse te sklepe mora občinski svet vzeti na znanje. Razumljivo pa je, da je bilo svetovalcem nemogoče pregledati in proučiti vse omenjene komisarjeve sklepe ter se o njih izreči. Zaradi tega je bila razprava o tem vprašanju odložena. Občinski svet je sklenil, da se z najširšimi pridržki vzamejo na znanje upravni sklepi, ki jih je sprejel komisar. To pomeni, da si je občinski svet pridržal pravico o njih razpravljati in odločati, ali so bili nekateri od teh sklepov zakoniti ali pa ne. V tem primeru ima občinski svet možnost, da vloži priziv pri pokrajinski upravni komisiji za razveljavljenje tistih sklepov, ki se ugotovi, da so bili protizakonito sprejeti, ali pa da lahko škodujejo bodočemu delu izvoljene občinske uprave. Svetovalci so se tudi dogovorili, da se bodo najprej sestali načelniki skupin ki naj odločijo, o katerih sklepih je potrebno razpravljati v občinskem svetu. Hkrati pa je bila tudi predlagana sestava posebne komisije pravnikov, ki naj bi še pred razpravo v občinskem svetu proučila vse sporne komisarjeve upravne sklepe in izrekla o njih svoje mnenje, da se čimbolj skrajša razprava v občinskem svetu. Proti temu demokratičnemu postopku pregleda 14-mesečne-ga delovanja prefekturnega komisarja ni bil nihče, kar dokazuje, da vlada pri vseh svetovalcih želja, da se temeljito pregleda komisarjevo delovanje. Ze na pretekli seji občinskega sveta so nekateri svetovalci mimogrede ugotovili, da je prefekturni komisar sprejel nekaj sklepov, ki jih po zakonu ne bi smel sprejeti, ker niso v skladu z njegovimi pristojnostmi. V tej zvezi se omenjata zlasti sklepa, na osnovi katerih je bilo lepljenje lepakov po občinskih oglasnih deskah izročeno zasebnikom in izročitev zasebnikom ogrevanja prostorov v novi občinski palači. Pri tem moramo poudariti, da je bila to ena od redkih občinskih ustanov, ki so aktivne in ki prinašajo občini dobiček. In prav to ustanovo je prefektur, ni komisar izročil zasebnikom, g tem je odvzel občini vsako možnost da neposredno nadzoruje to dejavnost in da izvoljena uprava ve, koliko se pravzaprav s to dejavnostjo zasluži. Poleg tega pa so bili pri tem oškodovani tudi u-službenci. Vsakomur je dobro znano, da imajo občinski u-službenci boljše delovne pogo- je kot uslužbenci zasebnih podjetij. Tudi izročitev zasebniku ogrevanja nove občinske palače ni v skladu s politiko obrambe občinskih ustanov. S teir je prefekturni komisar o-mogočil zasebniku, da služi denar na račun zaposlenih kurjačev, ki če bi bili zaposleni pri ‘občinski upravi, bi bile njihove socialne pravice mnogo bolje zaščitene. Sicer pa moramo povedati, da je bila izročitev omenjenih dveh občinskih dejavnosti zasebnikom le začetek obširnega načrta za privatizacijo vseh občinskih podjetij, Prefekturni komisar je že proučil vse podrobnosti za izročitev zasebnikom vzdrževanje mestnih ulic in občinskih cest. Hkrati pa se je pripravljal tudi, da izroči zasebnikom podjetje za mestno čistočo. Poleg tega pa se je govorilo, da kuje načrte tudi za izročitev zasebnikom mestne prevozne službe. Ce prefekturni komisar ni uspel uresničiti vsaj del teh svojih načrtov, se je treba zahvaliti predvsem odločnim protestom demokratičnih in naprednih strank in demokratičnemu tisku, ki je sproti obveščal javnost o tej nevarnosti za stotine in stotine sedanjih občinskih uslužbencev. O vsem tem in še o drugih sklepih prefekturnega komisarja bo moral občinski svet oziroma posebna komisija, če bo imenovana, temeljito razpravljati da bo javnost točno obveščena o delovanju prefekturnega komisarja. Raz!) urjenje uslužbencev Acegata Neumestna premestitev inženirja Morteanija Ce bo treba, bodo uslužbenci tudi stavkali Uslužbenci občinskega podjetja ACEGAT so razburjeni zaradi ukrepa vodstva, ki je premestilo inženirja Morteanija in na njegovo mesto imenovalo inž. Molinarija. Uslužbenci, kakor tudi sindikalni predstavniki, poudarjajo, da je ta ukrep vodstva ACEGAT neutemeljen in neumesten tembolj, ker skoraj vsi uslužbenci podjetja ne marajo inž Molinarija. Sindikati tudi pripominjajo, da je «srečo» v napredovanju inž. Molinarija treba pripisati njegovim zvezam s Krščansko demokracijo ter njenimi voditelji, zveze, ki jih inženir Morteani nima. Zelo značilno je tudi, da bi za izvršitev tega odloka moral preskrbeti dr. Umari, ki se baje s tem ne strinja in je odsoten zaradi bolezni (diplomatski?). Dr. Umarija pa nadomešča sedaj prav inženir Morteani, ki bi torej moral sam poskrbeti za svojo premestitev. Omeniti je tudi treba, da baje izvira ta premestitev iz odloka o spremembi staleža, ki pa ga pristojni organi niso še odobrili. Tajništvi obeh sindikalnih organizacij uslužbencev ACE GAT sta včeraj poudarili, da se je začela sindikalna akcija, ki jo bodo poostrili do skrajnosti, tudi do stavke, če vodstvo ACEGAT ne bo preklicalo svojega ukrepa. O Tržaška kvestura opozarja, da je strogo prepovedano prižigati ali metati po mestu in naseljih umetne ognje petarde itd. Kršitelje bodo strogo kaznovali. O Tržaški pomorščaki, ki so zaposleni na ladji «Sarosa», ki pluje zdaj blizu Azorskih o-tokov, pošiljajo svojcem in prijateljem ter znancem tople pozdrave in voščila za praznike. Izpred porotnega sodišča Brezbrižno obnašanje obtoženega Di Pinta med izginotjem žene in najdbo njenega trupla Včeraj so zaslišali 13 prič - Sosede so povedale, da je bila pokojna Orlova dobra in vestna žena, Di Pinto pa da se ni brigal za družino Proces proti Domenicu Di Pintu, obtoženemu, da je zvečer 2. septembra 1956. leta u-moril svojo ženo Alojzijo Heleno Orel se nadaljuje brez posebnih pripetljajev, brez novih obtežilnih elementov, popolnoma mirno in tudi precej monotono. Sicer je tudi včeraj malo manjkalo, da ni bil obtoženec žrtev novega živčnega napada. Sredi razprave je začel krčevito jokati in solze so mu precej časa silile v oči in ga silile, da je ves čas sedel sključen, z glavo povešeno skoraj na kolena. Gotovo najzanimivejša priča je bil Umberto Orel, brat pokojne Alojzije. Bil je še mlad, imel je namreč 16 let, ko je prišel iz zavoda občinske podporne ustanove v Ul. Pascoli in se je nastanil v Domu mladih. Prostost je bila večja in tako je fant prav rad zahajal v družbo svojega svaka Domeni-ca Di Pinta. Kar pa je najslabše, je zanj hodil tudi k Rosetti Colarich in s tem pomagal svaku, da je varal ženo oziroma njegovo sestro. Brez dvoma se fant ni zavedal da škoduje sestri, in ko ga je ta ob neki priliki pokarala, je občutil, da ni storil prav. Datumov in letnic se fant ni spominjal. Spominjal pa se je, da ga je Domenico neke nedelje naprosil, da bi ga spremil na sestanek z Rosetto. Sel je rade volje, ker je bila z Rosetto tudi njena prijateljica Graziella. Z vso družbo so šli v kino, kjer se jim je pridružil tudi Di Pintov drugi bratranec Nicola Piazzola. Po kinu so šli v bar. Tedaj se je govorilo o raznih neumnostih, nikoli pa o kaki zaroki ali poroki Domenica z Rosetto, Pred sestankom pa ga je Di Pinto nagovarjal, naj ne izda, da je poročen. In fant mu je obljubil. Kasneje sta se oba dvakrat sestala z Rosetto. Sla sta v Tržič, kjer je Rosetta Colarich živela po odpustitvi iz službe, in se v njeni družbi zadržala 3 do 4 ure. Kasneje sta še enkrat šla v Tržič, Tokrat pa je sam on stopil k Rosetti. Di Pinto je bil vidno obupan in zato je dekletu omenil, da se je Domenico hotel ustreliti in da mu je on vzel orožje iz rok. To je bila seveda laž, a fanta sta si jo izmislila samo zato, da bi Domenico privabil Rosetto zadnjikrat na sestanek. Rosetta ni hotela priti, njena tnati pa je padla v nezavest. Ko je uvidel, da so njegove besede kot bob ob steno je Orel odšel in poiskal Domenica Di Pinta, ki ga je čakal v baru. Iz žalosti in v pričakovanju odgovora se je skoraj napil konjaka. Orel je nadalje povedal da je Di Pinto lepel ženo in da je on osebno naprosil svakovega očeta, da bi prisilil sina k pameti. Dt Pinto je govoril tudi o ločitvi, vendar do tega ne bi prišlo, ker je bila njegova žena preveč navezana na družino in še posebno na otroka. Zato tudi ni dovolila da bi si podaljšal potni list in odšel v tujino. Di Pinto se je večkrat pritoževal, da mu je žena sledila, ko je hodil zdoma. Nikoli pa ni slišal, da bi ji grozil s smrtjo, pa čeprav je tudi včasih prišlo do sporov z grožnjami. Di Pinto je bil med odstot-nostjo Žene kot po navadi: zanj je bilo vseeno. Samo ob neki priliki je pripomnil, da bo ženo prijavil zaradi zapustitve zakonskega krova. Kot prvo pričo včerajšnje dopoldanske razprave pa so poklicali ženo bratranca Di Pintovega očeta Anno Porcel-li por. Piazzola,, ki je pove- iihihmii milimi ........................................................................................................................... Za ublažitev krize v zimskem obdobju Predlogi Nove delavske zbornice za pomoč revnim in brezposelnim Med drugim predlaga DZ zaporo nad odpusti, povečanje pomoči brezposelnim, povečanje števila delavcev SELAD, suspendiranje stanovanjskih izgonov itd. Tajnik Nove delavske zbornice je poslal vladnemu generalnemu komisarju pismeni predlog da bi uvedli vrsto u-krepov za to, da olajšajo položaj revnega prebivalstva in zlasti brezposelnih v zimskem razdobju. Sindikalna organizacija predlaga vrsto izrednih u. krepov, saj je v zimskem razdobju vedno znatno več brezposelnih, ker določena podjetja iz sezonskih razlogov odpuste delavce. Hkrati pa je treba podčrtati, da so prav v teh mesecih potrebe večje in da je treba narediti vse, da se vsaj v določeni meri olajša položaj precejšnjega dela prebivalstva. Nova delavska zbornica je mnenja, da lahko to nalogo reši edino vladni generalni komisariat, ki ima široka pooblastila in ki lahko izvede tiste ukrepe, s katerimi bo mogoče vsaj v določeni meri priskočiti na pomoč prizadetemu prebivalstvu. V ta namen je pripravila Nova delavska zbornica naslednje konkretne predloge v upanju, da jih bo vladni komisariat sprejel in skušal izvesti; 1. Ukiniti je treba odpuste za celotno zimsko razdobje. 2. Takoj je treba ustvariti nova delovna mesta, in to na ta način, da bi državna podjetja in podjetja z državno u-deležbo naročila blago in pospešila izvajanje načrtov, ki omogočajo takojšnjo zaposlitev delovne sile. Okrepiti je treba program javnih del za Trst in takoj nakazati finančna sredstva za t.ste gradnje (pomol št. VII novo naselje v industrijskem pristanišču itd.), pri katerih bi takoj zaposlili nove delavce. 3. Povečati je treba število delavcev, ki so zaposleni pri SELAD, in to tako, da bo pri SELAD zaposlenih najmanj 3000 oseb, kot jih je bilo zaposlenih 1954. leta, medtem ko je sedaj zaposlenih le 8000 o-seb. Isto velja za prekvalifi- kacijske tečaje. 4. izboljšati je treba redno pomoč za brezposelne, ki jo predvideva zakon od 29. 4. 1949 št. 264, in to tako, da se poviša dnevna pomoč od 200 na 400 lir in od 60 na 120 lir za družinske člane. Uvesti je treba pomoč tudi za brezposelne vajence. 5. S pomočjo sklada za zimsko pomoč je treba pomagati delavcem in je treba zato ta sklad primerno povečati tako z državnimi prispevki kot tudi s prispevki bogatejših slojev. Prav bi bilo, da bi pred prazniki izplačali pomoč 10.000 lir vsem brezposelnim, ki ne prejemajo redne pomoči, in 5000 lir brezposelnim ki niso družinski poglavarji. 6. Suspendirati je treba stanovanjske izgone za brezposelne družine, upokojence in na splošno revnejše družine za celotno zimsko razdobje. 7. Suspendirati je treba povišanje najemnin za zgoraj navedene kategorije, 8. Uvesti je treba izredne u-krepe v zvezi s poslovanjem blagajne za izravnavo prejem, kov in se tu ne smejo uporabljati ozki kriteriji pri sprejemanju prošenj in to tako za suspendirane delavce kot delavce, ki delajo s skrčenim urnikom. V zaključku Nova delavska zbornica ugotavlja, da so ti predlogi nedvomno dokaj zah- tevni, vendar pa da gre za zelo važna vprašanja in da prav zato upa, da bodo predlogi naleteli na ugoden sprejem. O Pokrajinsko tajništvo sindikata lokalnih uslužbencev je včeraj pismeno predlagalo direktorju INADEL, da bi cepili tudi otroke, ki imajo več kot tri leta, proti poliomielitisu liiilllliiiiiillillMlllliliiiillillillilliiiiitlllilliliimlillllliiiiilinilllllllilliiiilllliiiiillllllllllllllllil dala, da se z Di Pintom niso preveč družili, ker je bil precej prepirljiv in tudi ker je ona delala. Takoj po izginotju žene pa je Di Pinto prišel k njim in začel povpraševati, če vedo za kako družino, ki bi vzela sina v rejo. Ona mu je seveda odgovorila naj vendar še počaka na vrnitev žene. To je bilo 5. septembra. Naslednjega dne je soseda izvedela iz radijskega poročila o najdbi ženskega trupla pri Barkovljah Frišla je povedat in ker je omenila, da je imela ženska na sebi rumeno obleko, je Di Pinto takoj dodal, da je njegova žena. Preden je odšel po točnejše informacije, je dal svojo uro njeni hčerki Antonietti, katero je naprosil, naj jo vrže v kak predal. Pokvarila pa se mu je, je pripomnil, ker je udaril z njo po kamnu. Precej zanimivo, pa čeprav nič posebnega, je bilo pričevanje sina Piazzolove Nicole, kateremu je Di Pinto že v ponedeljek povedal o izginotju žene. Pri tem pa je bil tako brezbrižen, da se je njemu čudno zdelo. Tedaj je Di Pinta vprašal, zakaj ne išče žene. «Saj vendar ne gre za izgubo igle,# je še dodal v upanju, da ga bo spodbudil k iskanju. Po vesti o odkritju trupla v morju ga je skoraj s silo odvlekel na kvesturo po natančnejše informacije. Tedaj pa se je Di Pinto razjokal. Tudi Nicolajeva sestra Anto-nietta je prišla pred sodnike, katerim je povedala, kako ji je Di Pinto izročil uro, in tudi, da ji je Domenico povedal, da je bil z njim in z ženo tiste usodne nedelje v Barkovljah tudi njun sinček. Obtoženec je sicer majal z glavo, kot bi hotel povedati da ni res, in se je začel jokati. Sicer je to potrdila tudi soseda Piazzolovih Ester Caroli por. Mariani. Tudi ona je slišala, da sta bila zakonca Di Pinto skupno s sinčkom v Barkovljah in da ju je Orlova naenkrat zapustila in izginila. Od sorodnikov so zaslišali še bratranca Di Pintovega očeta Stefana Piazzolo. Ta je nekoliko gluh in tudi slabo govori italijanščino, ker je dolgo živel v Sovjetski zvezi. Zato je bilo precej kričanja, a mož ni vedel povedati drugega kot da je dal Di Pintu dan po izginotju žene nož in iglo, ki sta mu služila za popravilo pokvarjene ročne u re. Včeraj so zaslišali vsega skupaj 13 prič. Med temi je bil tudi Alfredo Sardelli, pri katerem je obtoženec delal v vinskem skladišču. Njega je odpustil, ker mu je grdo odgovoril, in tudi ker mu je predložil račun za plačano globo, kar ni bilo res. Med drugimi so bile ženske ki so stanovale v isti hiši kot Di Pin- Nesreče na delu Pri popravljanju električne žice je padel in se močno poškodoval Pri padcu si je drug delavec zvil desno koleno - Siroj zmečkal mizarju palec Včeraj okrog poldne je 63-letni Umberto Radiči iz Ul. Vidali 4 hotel popraviti električno žico, pa je nerodno padel z lestve z višine 2 metrov. Pri padcu si je verjetno zlomil tilnik in dobil pretres možganov. Z rešilnim avtom so ga oupeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek. Na delu se je včeraj popoldne ponc.srečii 42-letni Antonio Vivoda iz Ul. Pondares 5, ki je zaposlen pri podjetju «Martan-Tagnin». Nerodno je padel in si zvil koleno resne noge, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni, v mizami «San Giusto# v Ul. Galleria 3 se je včeraj popoldne ponesrečil na delu 52-letni Medardo Micheli iz Ul Don Bosco 8. Nerodno je vtaknil levo roko v stroj ki mu je zmečkal palec. Odpeljali so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 20 do 40 dni. Spreten žepar Spretni žepar je predvče rajšnjim ukradel 25-letni Nelli Colomban iz Ul. Emo 49 na Trgu Garibaldi denarnico, v kateri je imela 420 lir in o- tova družina v Ul. delle Cam-panelle. Vse ženske brez izjeme so orisale pok. Alojzijo kot dobro in pošteno ženo in mater in ko* vestno žensko, ki je celo prala stopnišče proti majhnemu plačilu, samo da bi prišla do denarja, ko je bil mož brez dela. Di Pinta pa so smatrale za lenuha, ki se ni brigal za družino. Danes ne bo razprave. Porotniki se bodo sicer sestali, vendar bodo razpravljali le v sejni dvorani. Sodišče mora rešiti nekaj vprašanj in gotovo je, da bo opoldne razglasilo kako odredbo. Proces bi se moral nadaljevati z zaslišanjem novih prič šele v ponedeljek. Ustanovna skupščina krošnjarjev in branjevcev Novo združenje ne bo včlanjeno v sindikalno organizacijo, bo pa vzdrževalo s sindikati dobre odnose Včeraj se je na skupščini, ki je bila v Ul. Pondares, ustanovila nova organizacija krošnjarjev in branjevcev, ki je vpisana v nacionalno organizacijo ANVA (Associazione nazionale venditori ambulanti — nacionalno Združenje potujočih trgovcev). Na včerajšnji skupščini' je poročala Nives Tomaselli o nekaterih perečih vprašanjih, ki zanimajo vso kategorijo. Tako je bilo govora o Obnovi licenc za leto 1959, ker občina tokrat zahteva, da je treba vse licence pravočasno obnoviti in v drugačnem primeru izgubi prodajalec licenco. Razpravljali so tudi o centralni tržnici, o zaostalih davkih za leto 1959, o pokojninah in socialnem zavarovanju in o nekaterih drugih vprašanjih. To združenje ni član sindikalne organizacije, vendar pa bo razumljivo imelo z delavskimi sindikati prisrčne odnb-se in ga je na tem zasedanju pozdravil tajnik CGIL Tomi-nez. Na zasedanju so izvolili tudi izvršni odbor, ki ima 10 članov. «£.— Zasedanje NSZ Sinoči se je na sedežu Neodvisne socialistične zVeze nadaljevala razprava o prvepi poročilu, ki se riSnaša rib splošna politična in ideološka vprašanja. Na tem zasedanju so ta vprašanja izčrpali, ni pa se pričela razprava o drugem poročilu, ki se nanaša na konkretna tržaška gospodarska, socialna in politična vprašanja in na naloge gibanja v tej zvezi. O teh vprašanjih se bo razprava pričela danes zvečer ob 20. uri. «Izletniški» vizumi za FLRJ ukinjeni Zvedelo se je, da generalni konzulat FLRJ v Trstu od 15. 12. 1958 ne izdaja več tako i-menovanih »izletniških# vizumov za tridnevno bivanje v Jugoslaviji in to za posameznike kot tudi za skupinska potovanja. •iiiiiiilillliilliliiliin tmiiiiitiiiiiiiiiiii iiRiiliitiimiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiRiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiaiitit iiiiiii Izpred kazenskega sodišča Državni tožilec za Blessija 6 let zapora Včeraj je tudi državni tožilec končal svojo težko r.alogo v procesu proti inž. Blessiju. Elementov za obtožbo bankrota ni manjkalo, vendar je bilo zaradi številnih poročil u-radnih in zasebnih izvedencev precej zmešnjave. Prav zaradi tega je moral tožilec proučiti vsa poročila in jih primerjati med seboj. To je storil tudi pred sodniki, katere je opozoril, da ni mogoče govoriti o primanjkljaju 389 milijonov lir, temveč samo 167. Vseeno pa obstaja vprašanje, kje je ta denar. Na podlagi te ugotovitve je predlagal, da bi sodniki spoznali Blessija za krivega večkratnega bankrota, zaradi česar bi ga morali obsoditi na 6 let zapora ter na 10 let prepovedi izvrševanja javnih služb in sploh vodenja kakega trgovskega podjetja. Za obtožbo prevare pa je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Da ne bi sodniki ostali pod vtisom tožilčevega izvajanja, je spregovoril, sicer zelo na kratko, tudi Blessijev zagovornik odv. Morgera, ki bo svoj govor nadaljeval danes zjutraj. Po branilčevem mnenju je tožilčev način obrazložitve bankrota nestvaren. Javnost je prepričana, da je bilo pri Blessiju precej nereda in zmede in da je bil lahkomiseln. Vendar ni ukradel ali zatajil ničesar. Ljudje, ki po časopisih sledijo temu procesu, pa se predvsem sprašujejo; (In ta ladja Luisa Blessi, o kateri se je toliko govorilo, kje Je sedaj?#. Preds.; Corsi, tož.: Maltese, zapisn.; Urbani, odv. zasebne stranke; Castaldo, Poillucci in D’Angelo, obramba; odv. Morgera. Božični darovi predsednika republike Predsednik republike Gron-chi in njegova soproga sta tudi letos poslala revnim otrokom darove ob priliki božičnih praznikov. Darove bodo delili 23. t. m. v Trstu in v drugih občinah ob navzočnosti predstavnikov civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti. Ob 10. uri bodo delili darove na županstvu v Miljah, ob 11. uri na županstvu v Dolini, ob 12. uri v osnovni šoli na Repentabru, ob 16. uri v o-snovni šoli v Zgoniku, ob 17. uri v osnovni šoli v Nabrežini, ob 18.30 v Avditoriju v Trstu. lavske zbornice. Na skupščini bodo prečitali in obravnavali predloge sindikalne organizacije, da se olajšff položaj brezposelnih. Med temi predlogi je treba zlasti omeniti zaporo odpustov v zimskih mesecih, blokiranje določenih najemnin in vrsto konkretnih zahtev, da se poveča zaposlitev. Izid volitev tovarniškega odbora v «Felszegi» Včerajšnje volitve novega tovarniškega odbora v ladjedelnici Felszegi so dale sle deče rezultate; Delavci: FIOM-CGIL: 1784 glasov (40 odst.) — 2 mesti; CCdL: 2631 glasov (80 odst.) — 4 mesta. Uradniki: CCdL; 37 glasov <70 odst.) — 1 mesto. Kot doslej pa se bodo tudi v bodoče izdajali tako imenovani »navadni#, «večkratni» (trgovski) in «turistiŽni» vizumi, in sicer po doslej veljavnem postopku. Kongres PSI 20. in 21. t. m. bo v Ulici Mazzini št. 32 kongres tržaške federacije PSI. Na kongresu bodo razpravljali in glasovali o resolucijah centralnega komiteja PSI. v zvezi s 33. vsedržavnim kongresom stranke. Vabila za udeležbo na prvem delu kongresa, ki se prične v soboto 20. t. m. ob 18.30, se lahko dobe na sedežu federacije. «»—— Lepo uspelo predavanje tabornikov Sinoči so tržaški taborniki i-odu «Modrega vala# priredili ozvočeno skioptično predavanje «Veselo življenje tabornikov#. S serijo lepih črno-belih Slik in pestrih barvnih diapozitivov so trije predavatelji-mladinci izmenoma s šegavo besedo opisali dan v taboru, opravila taborečih, študij, zabavo in šport ter prikazali v slikovitih pokrajinskih slikah čuda, ki jih taborniki občudujejo na svojih izletih in potovanjih. Med pripovedovanjem predavateljev je bilo ob primernih slikah vpleteno petje, budnica in uspavanka z rogom in celo ptičje petje ob prebujajočem se dnevu. Predavanje, ki ga je rod naših tabothikov priredil na večer, ko je pred petimi leti bila ustanovljena prva taborniška enota, družina «Belih galebov#, je prav dobro uspelo. KULTURNI VEČER NA PROSEKU Združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo v Trstu priredi danes zvečer v kinodvorani na Proseku ob 20. uri kulturni večer. Po nagovoru predstavnika Združenja se bo predvajal zanimiv film «Beli se jadro#. Vstop prost. «»------ Samomor mladega težaka ‘Okoli 23. ure so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 28-letnega težaka Lucijana Kureta iz Ul. Baia-monti 12, ki jo umrl zaradi zadušitve z gorilnim plinom. «»------ SINDIKAT SLOVENSKE SOLE vabi člane na redni letni občni zbor sindikata slovenske šole, ki bo v nedeljo 21. decembra 1958 v risalnici višje realne gimnazije v Ul. Laz-zaretto Vecchio 9-II. desno ob 9 .uri dopoldne. Dnevni red: 1. Otvoritev, 2. Volitev predsedstva občnega zbora, 3. Ci-tanje zapisnika lanskega občnega zbora, 4. Poročila: tajništva, referentov, blagajnika ter nadzornega odbora in razsodišča, 5. Razprava in sprejem poročil, 6. Razrešni-ca, 7. Volitve novega odbora, 8. Predlogi, 9. Razno. Vsi, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno sporeče odboru sindikšta slovenske šole do 19. decembra 1968, Odbor Slovensko s si odelovanjem Glasbene Malice ob ob V sObOtd 20. t. m. 21. uri in v nedeljo 21. t. m 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj# Franz von Suppe BOCCACCIO opereta v treh dejanjih s prologom Prolog, dramaturška predelava in prevod: ANTON KOREN Dirigent: OSKAR KJUDER Režiser: ANTON KOREN Korepetitor: ERMINIJ AMBROZET Scenograf: JOŽE CESAR Baletni mojster: ADRIJAN VILES Prodaja vstopnic v petek in soboto v Tržaški knjigarni in uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. Rezerviranje vstopnic velja do sobote opoldne. V torek, 23. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju BOCCACCIO I družba igrala Shakespearovo komedijo: «Ukročena trmoglavka# v režiji Franca Enr.-queza. Abonma A. Prodata vstopnic pri gledališki blagajni in v Pasaži Protti. VERDI Danes ob 20.30 Verdi: »Ples v maskah#. Abonma A za par* ter in lože in B za galerije-Gledališko vodstvo upa, da bo tenorist Bergonzi popolnoma ozdravel: v nasprotnem Prl‘ meru pa bo nastopil v Riccarda tenorist Roberto Tur-rini. Zaradi odložitve premiere «Plesa v maskah# je spm red prireditev spremenjen ta* kole: Danes abonma A za parter in lože in B za galerije; V nedeljo abonma D za vse rede: v torek B za parter in lože in A za galerije. Zaradi tega odpade predstava za a-bonma C in bo blagajna P°" vrnila abonentom plačano vsoto. Jutri ob 20.30 zadnja predstava «Manon Lescaut#. C M A D 1 O DRUŠTVO SLOVENSKIH UMEtNIKOV V TRSTU gledališka sekcija V ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30 bo v Uliči Roma 15 predaval univerzitetni profesor dr. Bratko Kreft — književnik o ruskem pisatelju F. M. Dostojevskem. iiiimi mi iiiiiimiiiiiiiiiiiuiit u iiiiiii minil Hiiiimmi ut minili iiiiiii m iiiiii iihi tiiut i umiti ■mi OD VČERAJ DO DANES Skupščina brezposelnih sebne dokumente. Nella je Kot smo že poročali, bo da-včeraj prijavila tatvino poli- nes ob 10.30 skupščina brez-ciji, I poselnih na sedežu Nove de- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18 decembra se je rodilo v Trstu 6 otrok, umrlo je 6 oseb, poroka je bila ena POROČILA STA SE: radioteh-nik Mario Cusmich in basistka Liliarta Sitotich. UMRLI SO: 67-1 etni Anton Tominc, 714etna Maria Blasutti vd. Picman, 72-letni Giorgio Ussai, 68-letna Maria Mitrovich, 65-letna Marija Ukmar por. Majcen, 75-letnj Fraocesco Carneili. NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru Biasoletto, Ul. Roma 15; Man-zeni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul Glnnastlca 44: Rovls, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Com-ot 19; dr. Miami, Barkovlje In Nicoli v Skednju ^DAllOVI II PIlIkPDVHlj V počastitev spomina pok. dr. Josipa Ferfolje daruje dr. France Boschi,n 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. dr. Josipa Ferfolje darujejo za DlJaSko Matico: gospa Mary Geltl 1000 lir, gdč. Malči Gaertner 1000 Ur in gospa Tetanaša 2000 lir. «#------------------- Valute klati (uul Marengo Dolar . , Frank franc. Frank Švicar Sterlng Dinar , 9i"rig . j Zlato . . . I kan. n. marka vi i lan : Rim 5 900 — 16.150 — 4 500,— 4.700,— 623.— 131.— 144.— 1.723.— 72 — 23 60 707.— i 148.75 | 626,— 134 — 146.— 1.750.— 74.— 24.— 708 — 149.75 LJUDSKA PKONVKTA Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trsiu bo Imel sejo danes, 19. decembra ob II. uri na sedežu, Ulica Roma IS. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (y prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem naj-višje, v 3. prevladujoče) pomaranče I. . . . 196 188 1 53 pomaranče II. , . 50 78 59 limone ............. 94 118 100 mandarini I. ... 106 188 141 mandarini II. ... 59 88 71 jabolka: »abbondanza# X. , 35 41 35 »abbondanza# II. . 22 29 24 «deli.zia» 1........ 82 129 »delizia# II............ 47 47 29 82 53 41 71 35 29 118 106 59 71 65 65 118 24 47 47 24 53 29 59 3® 94 29 29 35 «imperatori» I. . «imperatori» II. «Kanada» I. . . . »Kan«da» II. , . hruške .... zelje . ......... cvetača z listi . s ohrovt .......... cikorija........... 24 47 čebula it 26 41 koromač . . . . > s 29 53 41 razna solata .sv 25 312 71 krompir jv 29 49 31 zeleni radič I. . . 100 500 112 rdeči radič .... 87 375 125 zelena ............... 37. 70 60 špinača ..... s . 50 200 100 motovilec ........... 187 437 312 Večina blaga se prodaja po prevladujoči ceni (3. stolpec) Potrošniki lahko kupujejo na trgu na debelo od 10. do 12 ter od 16. do 17. ure. DD PETEK, 19. decembra 1951 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Življenja in usode: »Letošnji Nobelovi nagrajenci za medicino#; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkestri Za-charias, Lanner, Hagestedt in Vandaa; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Radijska univerza: Ivan Artač: Življenje starih Egipčanov: «Domača opravila#; 18.10 Charpentier: Italijanski vtisi; 18.50 Na orglice igra Danny VVelton; 19.00 Sirimo obzorja: »Mladi državljan#, 14. oddaja; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Orkester Srečka Dražila; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Franck Ohacksfield in njegov orkester; 22.00 Znanost in tehnika: «Energetsko izkoriščanje smeti#; 22.15 Samospevi hrvatskih skladateljev; 22.35 Beethoven: Sonata št. 5 v F-duru za violino in klavir, op. 24, imenovana »Pomlad#; 23.00 Trio Los Panchos; 23.30 Glasba za lahko noč. RADIO TRST Tretja stran; 17.45 Igra orke- ster Cergoli; 18.15 Božične plošče; 19.15 Koncert Tržaškega tria; 21.00 Simfonični koncert. II. PROGRAM 9.30 Popevke iz Piedigrotte; 15.15 Orkestri Bergamini, Campa. nino in Savina; 16.00 Tretja stran; 11.00 Ugo Tognazzi in Caprice Ohantal; »Stretta la foglia#; 19.00 Ljudska univerza. RADIO KOPER Poročila v slov.: /.30, 13.30, 15.00. Poročila v Italijanščini: 12.30. 17.15 19.15. 22.30. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00- 12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Domače aktualnosti: »Zgled stanovanjske skupnosti v Izoli#; 14.40 Poje pevski zbor Radia Beograd p.v. Jože Kalčiča in Bori voje Simiča; 15.20 Za dobro voljo vam bodo peli in igrali Branka Strgar, Greta Ložar, Stojan Vene in Zadovoljni Kranjci; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Igra orkester Franck Chackesfield; 19.00 Pojejo Narciso Parigl, Ničla di Bruno, Gino Latilla in Lucla-rta Gonzales; 19.30-22.15 Prenos RL SLOVENIJA J27.1 Ul, 292,1 m, 212,4 m Potočila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00 10.00, 13,00, 15,00. 17.00, 19,30, 23.00 22.35. 8.06 Za vsakogar nekaj iz solistične glasbe; 8.40 »Triumph variete#; 9.40 5 minut za novo pesmico — K. Pahor: Snežec; 9.45 Veseli Sentvidčani pojo in igrajo; 10.10 Hector Berlioz: Romeo in Julija, dramatična simfonija; 11.00 Za dom ln žene; 11.10 Priljubljene popevke; 11.25 Petnajst minut z orkestrom Tonyja Leutvvit. lerja; 11.40 Poje Ljubljanski ok tet: 12.00 Dve parafrazi za klavir na narodne pesmi, Izvaja M. Lipovšek; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Veseli planšarji v ritmu valčka in polke; 12.40 Jugoslo. vanski pevci zabavne glasbe; 13.30 Šopek narodnih; 13.45 Citre igra Alfonz Bauer; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Dve uverturi Richarda VVagnerja; 15.40 Iz svetovne književnosti — Luigi Pirandello: »Posmrtni ostanki#; 16.00 Iz spominske knjige Giaco-m» Puccinija — I. oddaja; 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 17.25 Moderni ritmi; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Radijski leksikon; 18.10 Umetne in narodne pesmi poje moški komorni zbor iz Celja- 18.30 Iz naših kolektivov; 26.00 Razigrana godala; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Mojstrska dela koncertne literature — IX. oddaja: Johannes Brahms: Koncert za klavir ln orkester št. 2 v B-duru; 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih- 22.15 Srečanje na Eiffelovem stolpu; 23.10 Komorna ura del Gabriela Faurčja: »Morje je neskončno# In »Ladje# iz cikla «Varlj!vo obzorje# — Slovo — Tema z variacijarril — Klavirski kvartet St, 1 v c-molu. TELEVIZIJA 14.00 Šolski tečaj; 17.00 Dlsney-larvd; 18.30 Poročila; 18.45 Oddaja za ženske; 19.30 Ljudje in knjige: 19.45 Tiskovna konferenca; 20.30 Poročila; 21.00 »Ljubezen se mora roditi#. Igra; 23 30 Prenos Iz Pariza: drugo dejanje »Tosce#; 23.10 Poročila, KINO Exce(sior. 15.30: »Mačka na žgoči strehi#. E. Taylor, P. Nevvman-Penice. 22.00: Premiera HM* «Nevihta» s Silvano Mangano, Van Heflinom, Viveco Lindfor# in Vittoriom Gassmanotn- —* Vstopnice 600 lir. Izkaznice n*" veljavne. . Nazionale. 16.00, 18.50, 21.50: *K*-ramazov#. Cinemascope, * u Bryner, M. Schell, C. Blooro-Mladoletnim prepovedano. ArcObaleno. 16.00: «24 ur v Scot-land Yardu», John Ford. Supercinema. 16.00: «Top, P°v*i£ nik topa in kapetan#, V. De Sica. - Filodrammatico. 16.00: »Kraljič* snega#. Po Andersonovi noveli risan film. Sledi partija nogometa med mehaničnimi Pai^j iz gumija. Na sporedu tu«1 CSIR-Italija. ,, Grattacielo. 15.30: «Majhna OJ*" va», R. Ryan, T. Louise. Prepovedano mladini. Cristalio. 16.00: ((Peklenski izz'v*' V. Mature, H. Fonda. Capitol. 16.00; »Benetke, mesec in ti», A. Sordi, M, Allasio. Eas1' mancolor. .. Astra Roiano. 16.30: «Kruh « cr>|« T Cor#»V Alabarda. 16.00: «Stiri ženske č£ kajo#, Paul Nevvman, J. F°‘l' talne. ... Aldebaran 16.00; «Rdeči pčtr0" lej#, B. Hale. ,.v Ariston. 16.00: «Bilo je v pet*11 17.», Sordi in Fernandel. Aurora. 16.00: »22 zveznih vohunov#, F. Parker, J. Hunter. Garibaldi. 16.00; »Trdnjava P°" kola#, j. Russel, F. Trucker. Ideale. 16.00: «Igra pižame#, Day, J. Raitt. „„ Impero. 16.30, 18.20, 20.10, 22.0«. »Voda pri grlu#, R. Todd. Ita'ia. 15.30; «Dekle greha#, °ri-gitte Bardot, Jean Gabin, Pejt povedano mladini. Samo ** danes. Moderno. 16.00: #Ura nič#. drevvs, L. Darnell, S. Hayden-S. Marco. 16.00: «Daljni bobni#' Gary Cooper. Savona. 16.00: «Mož, k.1 le sam#, W. Holden. Viale. 16.00: «Nasmehi in popč'r' ke#, G. Rubini in A. Fierro. Vittorio Veneto. 16.00: «LJut>0*j| v Parizu#. Prepovedano mladim do 16 let. . Beivedere. 15.30: »Podoknica#, M. Lanza. Marconi. 16.00: »Nocoj a.li nikoli#' A. Franeiosa. . u Massimo, 15.30; «Neznarii voja«"-Film iz rusko-finske vojne. Z*4*" nji dan. Novo cine. 16.00; «Rascel-Fifi»' n. Rascel in F. Rame. - Odeon. 16.00: »Dober dan, Prv ljubezen#, M. Arena, C. Vili* Radio. 16.00: »Kadar je ljubezč" roman#, A. Blyth, P. Nevvrii*11' KINO V MILJAH Europa; «Vel!ki dan#, Roma: »Muka#, A. Nazzari. - Verdi: «Zakon močnejšega«, u’ Ford. Volta: »Lepi Jakob#, Bob Hope- MALI OGLASI D r- PODI IZ FURNIRJA po 330 l,f kv. m — se prodajajo v u" Gambinl 3. Lepi fotoposnetki i* operete «Boccaccio» so na ogled v Tržaški knJ*' garni, Ul. sv. Frančiška št. 20. BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA s tržaškimi motivi: Devin Repentabor Miramar Napoleonska cesta Mihec in Jakec itd. vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, Ul. sv. Frančiška 2® tel. 61-792 IV. GLEDALIŠKI PLES BO 10. JANUARJA V Ljubljani je nu ju-rtdični fakulteti diplomiral JOŽE POZRU sin znanega preminulega triaikega odvetnika Josipa Potruja. Čestitamo. ( OLKPALlSčO TEATRO NUOVO V soboto 20. t. m. ob 21. uri bo »talna tržaška gledališka Ne zamudite ugodne prilike! TRŽAŠKA KNJIGARNA vam nudi izreden popust na vse knjige, ki jih ima v zalogi. Ta popust velja samo za sedanje praznike. Film uBen Huni po istoimenskem romanu bo v kratkem dokončan. Snemajo ga v Rimu. Glavni vlogi v njem igrata Charlton Heston in Haya Harareet. Ta tilm bo ponovno eden izmed filmskih kolosov, ki so jih začeli izdelovati Američani in ki jim sledijo tu. di evropski filmski režiserji in producenti. Za film «Ben Hun smemo reči, da bo največji dosedanji ukolosi in tudi najdražji film, kar so jih doslej naredili. Njegovi stroški bodo okoli 20 milijonov dolarjev, kar je nad 12 milijard lir. Na sliki kader iz «Ben Huran V SLEPI ULICI SPOR O ALŽIRIJI Eno od najobčutljjivejših vprašanj, s katerimi se v poslednjih letih peča Organizacija Združenih narodov, je vsekakor alžirsko vprašanje. To vprašanje se nahaja na dnevnem redu že štirih zasedanj generalne skupščine Združenih narodov, in kakor stoje stvari sedaj — in v kolikor Združeni narodi ne bi napravili nekega odločnejšega koraka na poti k njegovi rešitvi (kar pa ni prav tako preprosto, spričo stališča Francije), je zelo težko reči, kdaj bo to vprašanje, ki pritiska na ves miroljubni svet, sploh odpravljeno z dnevnega reda. Kajti ni dvoma, da dokler tega vprašanja ne bodo rešili — in to v skladu z upravičenimi težnjami in željami alžirskega naroda samega in zakonitimi pravicami Francozov, ki ži-ve v Alžiriji — ne more biti niti govora o miru v tej severnoafriški deželi. že zaradi tega samega pa grozi tudi nevarnost razpihovanja enega od stalnih in zelo resnih žarišč vojne nevarnosti v svetu. Nedavna štiridnevna de- bata v političnem komiteju generalne skupščine Združenih narodov je dokazala, kot v ostalem tudi prejšnje debate, a to pot le še v večjem obsegu, da so simpatije pretežnega števila delegacij, zlasti delegacij majhnih in srednjih dežel, na strani pravične stvari alžirskega ljudstva, ki že polna štiri leta vodi zelo trdo in neenako borbo za svojo svobodo in neodvisnost. In ne le simpatije, ampak tudi konkretni predlogi, ki smo jih tam slišali, kažejo, da je pretežni del miroljubnega človeštva (med delegati dežel, ki so opravičevali borbe alžirskega ljudstva in zahtevali rešitev, ki bi upoštevala njegove zakonite težnje, so se nahajali tudi predstavniki dežel, ki so v zelo prijateljskih odnosih s Francijo in celo tudi njene zaveznice v raznih paktih ali organizacijah) priznal Alžircem pravico do neodvisnosti. Po drugi plati pa je ta debata pokazala tudi to, da politika vseh francoskih vlad, od osvoboditve dalje, pa tudi današnje vlade ge- VNmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiritiiiiiiiiiiiiiiimiiiiirniiifiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiMiiimifiiNiiimmimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiimiiifiNiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiUfiiiiiiiiiiiiiiinniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii cTRGOVINA Z BELIM BLAGOM JE MEDNARODNI PQJAV...» • * • Zgodba Odette in betežne starke Vsako leto izgine iz Francije okoli 15 tisoč deklet in mladih žensk #Od konca vojne do danes je v Franciji izginilo 122.762 žensk. Samo v preteklem le tu jih je izginilo nad 15.000, med katerimi je bilo zelo mnogo mladoletnih deklet. Vsako izmed teh žensk uvrste v krog mednarodne prostitucije, vsaka od njih prinese v štirih ali petih letih melas svojemu lastniku — trgovcu z belim blagom, oziroma lastniku javne hiše, v kateri vdela» — od 250.000 do milijon frankov. Dohodki iz tega velikanskega nečednega dela, ki se razteza od Francije do Severne Afrike in dlje, dosežejo do 5 milijard frankov na To je odlomek, ki ga je pred kratkim prebral eden iz. med članov francoske »Službe za raziskovanja v interesu družine« v veliki »Salle Wa-gramr v Parizu, kjer so imeli konferenco o enem od najbolj perečih vprašanj Francije, o nemorali in trgovini 2 ženskami in mladoletnimi nasploh. 2e sami statistični podatki pravijo, da izgine v Franciji vsako leto okoli 20 tisoč oseb obeh spolov, med katerimi je zelo veliko mladoletnih deklet in mladeničev Okoli 13.000 teh se prej ali slej javi domov, nekateri se celo vrnejo, drugi pa enostavno izginejo. Kam, bomo videli v kratkem. Prejšnja številka o dohodkih, ki jih ima trgovec z belim blagom od posameznega «elementa», in številka o ce lotnem «Ietnem obratu« nam dovolj zgovorno pove, da gre za kazniva dejanja «z gospodarsko podlago«. Sef pariške sodne policije Hacq, v čigai pristojnosti je posebni »centralni urad za pobijanje trgovine z ljudmi«, pravi: »Trgovina z belim blagom je mednarodni pojav in bilo je potrebno, da se sestavi u stanova, ki bo mogla sodelovati s podobnimi ustanovami drugih dežel, da bi se pobijanje tega groznega zla koordiniralo.« Hacq trenutno pripravlja 300 strani dolgo poročilo, ki bo izročeno Združenim narodom. Združeni narodi se sicer že ukvarjajo z vprašanjem su-ženjstva nasploh in na razpolago imajo obilno dokumentacijo o trgovini s sužnji v nekaterih afriških in azijskih deželah. Med deželami Srednjega vzhoda zavzema prvo mesto v tem Saudova Arabija. Sosedne dežele pa niso daleč od nje. Toda po tem, kar so Združeni narodi doslej storili, se je zdelo, kot bi se to vprašanje Evrope niti ne tikalo. Iz gornjih podatkov pa vidimo, da je na pr. Francija na tem področju kar krepko vmešana v zadevo. Dovolj je, da povemo, da živi v Evropi in Severni Afriki, posebno v Alžiru, okoli 300.000 oseb, katerih glavno delo je vprav trgovina s sužnji in belim blagom. V slednjem imajo precejšnjo besedo vprav nekateri Francozi. Na nedavni konferenci v «Salle Wagram» v Parizu je Lea PadovanI je že nekaj časa v Liverpoolu, kjer na tamkajšnjem odru žanje uspehe z glavno vlogo v Tennesseja 'Villiamsa drami »Tetovirana roža«. Na sliki prizor iz drame poročalo več vidnih francoskih javnih delavcev. Posebno so prišli do izraza argumenti in podatki o trgovini z belim blagom, ki jih je prikazala Francine Lefevre, bivša članica pariškega parlamenta. Nič manj konkretni niso bili podatki bivšega francoskega ministra Claudiusa Petita. V Franciji obstaja tudi združenje »Delovnih formacij za pobijanje suženjstva žensk in otrok« in predstavniki te organizacije so na omenjeni konferenci prav tako veliko vedeli povedati. Med snovjo, ki je bila tu prikazana in tisku na razpolago, je tudi odlično dokumentirana knjiga francoske javne delavke O dette Philippon, ki nosi naslov «Le Trafic des Femmes«, to se pravi »Trgovina z ženskami«, v kateri moremo brati vrsto zaies tragičnih primerov. Navedli jih bomo nekaj. Jeanne B. je bila stara 19 let. Bila je brez dela. Spozr.ala se je z nekim dekletom, ki je bila baje prav tako brez službe. Kot taka se ji je vsaj predstavila. Nova zn„nka je Jeanni začela pripovedovati o odlični službi, ki bi jo mogla dobiti v Oranu v Alžiriji. Jeanne, ki je bila naveličana brezdelja,1 je odpotovala tja. Posebna »ustanova« ji je plačala potne stroške. Novi delodajalec jo je lepo dočakal, toda še istega večera ji je dal poseben napitek, v katerem so bila mamila in mlada Jeanne je že istega večera v nekakšni omotici začela svojo »kariero«. Bilo je to v nekem «dostojnem zabavišču«, ki ni bilo nič drugega kot svojevrstna Javna hiša. Tu je Jeanne prebila štiri leta, nakar jo je gospodar prodal nekemu svojemu »kolegu« v Maroku, seveda v lokal nižje stopnje. In čez nekaj časa se je Jeanne znašla v bolnišnici v Marake-šu. Drugi primer: «Neka betežna starka, ki se komaj drži na nogah, ustavi na pločniku mlado in lepo razvito dekle in jo prosi, naj bi ji pomagala prečkati ulico. To je v Parizu povsem razumljiva stvar, saj je promet izredno živ. Dekle — Odette C, — je rade volje storilo u-slugo. Toda preden sta prispeli do drugega pločnika je pridrvel avtomobil, vrata so se naglo odprla in betežna starka, ki ni bila nikaka starka, je dekle krepko potisnila v avtomobil, kjer sta ji dva gangsterja zamašila u sta in o Odette je vsaka sled izginila.« »Lovci na dekleta in mlade ženske v Parizu — kot piše Odette Philippon —- čakajo na kolodvoru, pred šolami, bolnišnicami in — zapori. Ti ljudje so dobri psihologi Njihova tarča so naivna in neizkušena dekleta, ki prihajajo iz tujine ali s podeželja, ali pa dškleta, ki so se iz tega ali onega razloga znašla v zagati. Love jih tudi s časopisnimi oglasi, kjer jim ponujajo zelo vabljive zaposlitve v čezmorskih deželah.« Primer: Suzanna D. je bila stara 18 let. V Pariz je prišla s podeželja in dobila skromno službo tipkarice. V menzi, kamor je zahajala, se je spoznala z mladeničem, ki je bil zelo u-služen, na videz skromen, skratka mladenič, ki je bil za tako dekle zelo primerno pri- jateljstvo/ In zares so se srečanja spremenila v »prijateljstvo« in »ljubezen«. Toda »pridni« Pierre, ki je v kratkem obljubil dekletu poroko, je ob prvi odklonitvi »razočaran« izginil. Dekletu je za njim žal in Pierre to ve, zato se čez nekaj dni vrne. S Su-zanno slavita zaroko in čez nekaj dni pride Pierre z odličnim predlogom; v Alžiru- je dobil odlično službo, zato gre takoj tja, da bi mogla ona čimprej priti la njim Od tam ji tudi pošlje denar za pot. Ko pa je Suzanna čez mesec dni prispela v Alžir, je tu n' dočakal «zaročenec», pač pa njegov »prijatelj«. In tako je Suzanna prispela v javno hišo. Leto dni zatem je neka «stranka» iz javne hiše obvestila policijo o Suzannini usodi in to je dekle rešilo iz brloga, v katerega jo je njen «dobri Pierre« na tako prefinjen način spravil. Dekle se je sicer vrnilo v Francijo, toda na sebi nosi neizbrisen pečat. Toda malo je primerov, da se more dekle, pa čeprav z neprijetno dediščino, vrniti domov, kajti večina jih konča v drugem, tretjem a)i že četrtem »lokalu« in ob vsaki spremembi je dekle seveda za stopnico globlje v blatu in nesreči. V Severni Afriki, posebno v alžirskih mestih je veliko nočnih lokalov, kajti tod je veliko vojske in s tem veliko denarja. Prej so dekleta vozili bolj v Tuniz, Maroko in Tanger. Tudi danes jih vozijo tja, toda ne toliko kot nekoč. Poleg teh dežel priha- jajo v poštev za tovrsten »izvoz« tudi dežele Srednjega vzhoda, vse od Bejruta do A-dena. In tudi dlje. Veliko deklet dospe tudi v Južno in Srednjo Ameriko. Iz dokumentiranega poročila Odette Philippon povzemamo tole: »Časopisni oglasi vabijo dekleta, ki imajo lepo postavo in ki jih mika ples. Katerega dekleta ne mika ples? Ko naberejo skupirm rakih deklet, sestavijo iz njih plesno ekipo, ki da bo nastopala na raznih prireditvah v odličnih lokalih, seveda za visoko plačo. Ko je skupina nared, jo kar z letalom odpeljejo na ameriško celino. Ko pa prispejo dekleta tja, jih eimpresarji» prodajo po 300.000 do milijon frankov za osebo.« Pri «impresarju» Ducassu, ki ga je pariška policija pred kratkim staknila, so našli dolg seznam imen, pravo kartoteko prodanih deklet. Na nekaterih kartonih je bil križ z. rdečim svinčnikom in zraven pripomba: »napravila je sa- momor«. Veliko snovi so zbrali nekateri francoski javni delavci, toda že navedeni primeri nam dovolj jasno pričajo, kako velik je problem trgovine z »belim blagom«. Združeni narodi bi se morali nekoliko bolj poglobiti v zadevo. Ce Francija spada zares med »civilizirane države«, naj to tudi dokaže in naj ji ta atribut ne služi le za prikrivanje gnilobe. Sicer pa v »civiliziranem svetu« ni Francija edina... nerala De Gaulla, v katerega so določeni krogi postavljali neka upanja, ni imela polnega razumevanja za nujni razvoj, h kateremu se približujejo vse kolonialne in polkolonialne dežele sveta na poti k svoji neodvisnosti — ali ga vsaj nimajo kadar gre za neka ozemlja, v katerih so oni imeli oblast ali pa jo še imajo. Pri tem se ne upoštevajo žrtve, ki jih za tako politiko plačujeta tudi fiancoski in alžirski narod, ker j§ glavni cilj take politike ohraniti svojo dominacijo in svoje privilegije, ki v tej deželi niso majhni. Pri vsej tej zadevi imamo neko dejstvo, za katero bi mogli reči, da je le formalno-pravne narave, to pa nas seveda ne ovira, da bi ga ne podčrtali. Francoska vlada namreč vztrajno zatrjuje, da se ne more od reči Alžiriji, ker le-ta — na osnovi francoske ustave — predstavlja sestavni, integralni del francoske metropole (nekoliko njenih departmajev); po drugi plati pa ista francoska vlada, proglaša danes integracijo Alžirije za najvažnejši cilj svoje politike. Toda kako \n zakaj integrirati nekaj, kar že na temelju ustave predstavlja sestavni del nacionalnega ozemlja!? Geslo integracije je bilo za desnico eno od njenih glavnih gesel med predvolilno kampanjo za novo francosko ljudsko skupščino. To je bilo v ostalem tudi osnovno vprašanje, na temelju katerega je Soustel-lova «Unija za novo republiko« razvila svojo zastavo in na njem tudi izbojevala zmago. Toda zmago v Franciji, ne pa v Alžiriji, kjer se je, kljub vojaškemu načinu ,s katerim so izvedli volitve, teh volitev vzdržala več kot polovica volivcev. To nedvomno pomeni, da rezultati volitev dokazujejo pomembno usmeritev na desno francoskih volilnih množic, kar nedvomno predstavlja resno nevarnost za njihove demokratske tradicije, iz katerih so v preteklem stoletju črpali svojo moč vsi narodi sveta. Govoriti o vojaški rešitvi alžirskega vprašanja, kakor je to še včeraj storila francoska vlada iz ust svojega vojaškega in civilnega opolnomočenca za Alžirijo, generala Salana, pomeni spuščati se v tragično protislovje, kajti iskanje take rešitve vodi nujno do poraza tistega, ki gre po tej poti, in je hkrati vzrok, da je celotno to vprašanje postalo tako težko, in da postaja iz dneva v dan vedno težje. To vprašanje hkrati otežkoča tudi ustvarjanje pogojev, v katerih bi bila možna kakršna koli resnična in trajna rešitev. Zaradi tega se ponovno vsiljuje že tolikokrat ponovljena resnica, da je rešitev alžirskega vprašanja moč doseči edinole s pogajanji med francosko vlado in Fronto narodne osvoboditve, oziroma njegovim političnim telesom, začasno alžirsko vlado, in to na temelju priznanja in spoštovanja pravic Alžircev do samoodločbe, po drugi strani pa priznanja zakonitih koristi Francije in Francozov v Alžiriji. Novi reški rekordi Čeprav ti daje Reka v teh poznih decembrskih dneh vtis mračnosti, je njeno živ- ljenje nadvse živo, kot je živo vse leto REKA, decembra. — V poznem decembru daje Reka vtis bolj mračnega mesta. Nič čudnega. 2e več dni dežuje, kot v vsem našem predelu. Na morju pa besni reška bur-ja «jugo». Na ulicah je zato bolj malo ljudi, med njimi nekaj več mornarjev. O lepem Kvarneru ni tokrat govora, kajti sonce je za oblaki in morje ni prav nič sinje. Skratka, človek ima vtis, da je Reka dokaj — mrtvo mesto. In vendar ni tako. Zivlje-nje Reke je tudi sedaj, pozimi, živo, pač takšno, kot more biti živo življenje velikega pristanišča. Kljub slabemu vremenu se delo v reškem pristanišču nadaljuje s polno paro. Velikanska dvigala se neprestano premikajo in vseh šest kilometrov pristaniške o-bale je natrpanih z velikimi čezoceanskimi ladjami, manjšimi obalnimi ladjami in čolni. Rečani te dni ponovno s ponosom napovedujejo, da je na vidiku nov rekord njihovega pristanišča. Pravzaprav gre, za več rekordov. Eden teh je že uresničen. Ob največjem pomolu reškega pristanišča je pristala doslej največja ladja, 30.000-tonski velikan, ki pri- pada neki ameriški paroplov-ni družbi. Pristanek ladje «Californien» ki je nad 200 m dolga, se je izvršil brez vsakih težav. Delavci in reško pristanišče so se pokazali, da so sposobni sprejeti vsakega tovrstnega «velrkana». Pa še en podatek, ki govori o tem. da so na vidiku novi rekordi. V devetih mesecih letošnjega leta so v pristanišču imeli mnogo večji blagovni promet kot v istem obdobju lani in takšno naraščanje prometa, kot pravijo tu, se bo ohranilo in morda celo povečalo vse do konca leta in bodo Rečani novo leto dočakali z novim rekordom v svojem pristanišču. Toda tudi ta novi rekord ne bo zadnji rekord, ki ga Rečani pričakujejo ob koncu letošnjega leta. 2e prva poročila o industrijski proizvodnji kažejo nove rekorde. Industrijska proizvodnja reškega okraja se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta dvignila za 12.7 odst. Ladjedelnice Kvarnerskega zaliva prihajajo na dan z zavidljivimi številkami. Pred kratkim so dokončali popravila na eni izmed največjih jugoslovanskih ladij, na «Radniku». V doku je sedaj prekooceanska ladja uiMiiiiiiiiaiiinHimuiiaimmimood-skega filmskega sveta, so se temu časopisu pridružili tudi nekateri veliki ameriški dnevniki. Po mnenju Američanov naj bi «sredozemski vihar« začel pustošiti v Hollyuioo-du po ločitvi zakona med Robertom Taylorjem in Barbaro StanlVyk. Ko se je nahajal v Rimu, kjer je sodeloval pri snemanju 1 Uma «Quo vadi s«, je Robert Tay-lor dal naslednji intervju italijanskemu tisku: «Odkar se nahajam v Rimu, uživam prvif popolno svobodo kot Človek. Prepričan sem, da je ta svoboda prav tako ne-obhodno potrebna meni kot igralcu in je ne bi mogel več žrtvovati režimu omejevanja, ki mi ga je do sedaj vsiljeval moj zakon.« Po tem intervjuju so vsi i-talijanski časopisi objavili slike Roberta Taglorja v družbi najlepših žensk in deklet «večnega mesta«. Ta njegova izjava in slike so dosegle tudi ZDA. Barbara Stanwyk je takoj odpotovala v Kim. Toda zaman. Po krajšem razdobju je med Robertom Taplorjem in Barbaro Stanwyk prišlo do ločitve zakona. V letošnji pomladi je bila Ester Williams druga žrtev »sredozemskega viharja«. Prišla je v Rim, da bi nastopila v filmu »Burja v raju«. Slovito filmsko igralko je Italija nenavadno navdušila. Ostala je v Rimu dlje kot je bilo potrebno, vse do jeseni, V Rimu se je spoznala z ameriškim igralcem Jeffom Chandlerjem, Nekaj tednov po tem poznanstvu je Ester Williams sklenila, da se loči od svojega moža. Američani niso pozabili n iti primera resnega Henry-ja Fonde, ki se je ločil v Italiji, da bi se poročil z I-talijartko Franchettijevo. Ameriški časopisi končno omenjajo tudi pri mer Rocka Hudsona, ki naj bi bil prav tako žrtev »sredozem-skega viharja«. Po svojem bivanju v Italiji, kjer je nastopil v vlopi glavnega junaka v filmu po Heming-uiaijevem romanu »Zbogom orožje«, je Rock Hudson napovedal možnost, da se loči od svoje dosedanje žene Dorothp Malone. Ameriške obtožbe so o-gorčile italijanski tisk 111 mnogi časopisi so začeli s svoje strani pojasnjevati, zakaj »sredozemski vihar« ruši zakone ameriških filmskih zvezd. Eden od le-teh poudarja, da hollywoodski filmski igralci prihajajo v Italijo že povsem pripravljeni, da jih zajame ta vihar, V Italiji je podnebje primernejše za sentimentalno življenje ameriških igralcev, to pa ne zaradi tega, ker naj bi se v tem podneb- | ju živelo razvratneje, ampak iz preprostega razloga, ker je v njem licemerstvo glede ljubezni manjše kot v HollyWoodu. Neki drug časopis pa postavlja ameriškemu tisku naslednje vprašanje: «Kd o je organiziral nedavni, še ne videni škandal v Rimu? Ali ni bil to potomec slovitih ameriških milijarderjev — Peter Ho-uiard?« ST — Agencija za posredovanje strežnic...? Bi bili tako prijazni in 'mi čimprej poslali novo strežnico, toda nekoliko bolj sodobno od one, ki ste mi jo poslali včeraj... ŽENEVA 16. — Svetovna zdravstvena organizacija v svojem posebnem poročilu govori o nekaterih posledicah nepravilne in prekomerne uporabe penicilina. Gre za stranske posledice tega čudovitega zdravila, ki po poročilu mednarodne zdravstvene organizacije naraščajo vzporedno s povečanjem proizvodnje in z ustrezno povečano uporabo penicilina. Leta 1943 so proizvedli v celoti 15 kg penicilina. V lanskem letu pa so ga v vsem svetu izdelali že 750 ton. Strokovnjaki poudarjajo, da prihaja do nevarnih stranskih reakcij po navadi po številnih injekcijah, ki povzročajo včasih tudi tolikšno zastrupitev, katere posledica je — smrt. Število toksičnih reakcij na prekomerno in nekontrolirano uporabo penicilina je sorazmerno nizko. V Združenih državah na primer so v lanskem letu zabeležili 1000 smrtnih primerov, na Danskem 3 smrtne primere na 10 milijonov injekcij. Kljub tem maloštevilnim hudim posledicam pa je dovolj razlogov, da bi do številnejših hudih posledic moglo priti kaj kmalu, kajti uporaba penicilina se je močno razširila. Nič čudnega torej, če so strokovnjaki mnenja, da bi se penicilin smel uporabljati izključno po navodilih zdravnika. Poleg tega predlagajo, naj bi penicilin izločili iz zdravljenja številnih bolezni, posebno blažnjih infekcij, kot na primer pri zdravljenju influence, proti kateri penicilin dejansko nima nikakega učinka, pa se kljub temu na veliko uporablja. Strokovnjaki zahtevajo tudi, naj bi se penicilin ne dodajal zobnim pastam, žvečilnemu gumiju in raznim drugim podobnim preparatom, ki so «hudo v modi«. Tudi iz raznih krem ir podobnih maž bi morali penicilin izločiti. Pa še en razlog ja, ki govori, da bi Uporabo tega tako koristnega zdravila morali do skrajnosti omejiti. Gre za tako imenovano odpornost stafilokokov proti penicilinu. Ti drobceni organizmi, ki so pogosto pod udarcem penicilinskih zdravil, se nanj privadijo in tedaj, ko bi dejansko potrebovali pomoč zdravila, nam to odpove. In angina, pljučnica in podobne bolezni niso kar tako. Ce smo prej stafilokoke na penicilin navadili, nam ob napadih teh bolezni ne bo pomagal. Strokovnjaki ponovno poveličujejo penicilin kot »kralja zdravil«, kajti njegove zasluge so velikanske, toda vprav zaradi tega priporočajo, da bi se morali ao njega pametno ravnati, da nam ob potrebi more pomagati. »Biokovo«, hkrati pa ključuje popravilo dru_^,_ večjih in manjših plovnih objektov. Kaj pa nove graiSflJbf Samo ladjedelnica I*- maja je v letošnjem Wtu ddfcončala gradnjo desetih plovnih objektov, od katerih je bilo pet ladij po 12.000 ton nosrlnošti. To so mešane trgovske ladje. Poleg tega so v isti ladjedelnici dokončali dve tdvOrni ladji po 2500 ton in eno od 1500 ton. Ladjedelnica je dokončala tudi gradnjo rušilca «Split» za jugoslovansko vojno mornarico, hkrati pa so postavili že šest gredljev za nove večje plovne objekte in v kratkem bodo postavili gre. delj za 25.000-tonski tanker. Čeprav je reško pristanišče prav gotovo najbolj Sodobno in največje jugoslovansko obmorsko pristanišče, se njegovemu nadaljnjemu razvoju posveča velika pozornost. Veliko sredstev se vlaga v to, da bi potniška obala bila Se boljše opremljena. V letu, ki gre h koncu, so dokončali prvi del načrta njene obnovitve. Pretekli mesec so dokončali s kockanjem tisti del 0-bale, ki je bolj ob morju. Od upravne zgradbe pristanišča pa vse do poslopja »Transju-ga» so preložili progo in potniška obala postaja vedno bolj prikupna, kajti med obalo in progo so zasadili veliko zelenja. V letošnjem letu so poleg že izvršenega dela pripravili še načrte za nadaljnjo gTad-njd potniškega pristanišča. Gre bolj za praktičnost in zunanji videz potniškega pristanišča. V načrtu je asfaltiranje nekaterih ulic, zasaditev čitn-več zelenja in razširitev mesta za parkiranje potniških avtomobilov, ki jih je vedno več. Sicer se bo zdelo čudne, morda nenavadno, toda že sredi zime na Reki veliko mislijo na poletje. Kvarner je znan kot turistično središče. Zakaj, ni treba razlagati. Zato skušajo storiti vse, da bi Kvarner tudi čez zimo dobil nekoliko več videza turističnega kraj*. Pogojev in možnosti za to je veliko. Klima je primerna, hotelov pa prav tako dovolj. Zato skuša ljudski odbor najti čimveč sredstev, da bi se mogel turizem v teh krajih čimbolj uveljaviti, da bi se poletna sezona podaljšala čimbolj v zimo in se spomladi čimprej začela. V ta namen so že marsikaj storili. Drugo je v načrtu. \ Opatiji bodo zgradili zavod za talasoterapijo, za zimsko zdravljenje un zimske obmorske počitnice. Z druge Stranj skušajo turistična podjetja ie čeZ zimo privabiti čimveč tujih gostov in čeprav prvi rezultati niso kdo ve kako veliki, reške in opatijske turistične ustanove store, kar je v njihovih močeh, da bi rezultati bili boljši. Se z mnogo večjo vnemo Ih gotovostjo v uspeh pa se pripravljajo za normalno turistično sezono. V ta namen so reške turistične ustartovg dobile nad sto milijohok dinarjev kredita, s katerimi so že začeli preurejati hotela «Kvarner» in «Brioni» v Opatiji, hotel «Crikvenica» v istoimenskem kraju, nadalje razne hotele v Malinsk,. Mošče-nički Dragi, na Malem LoSi-nju in drugod. Za razna komunalna dela pa je odobrenih za skoraj milijardo dinarjev sredstev. Ta sredatva se bodo porabila skoraj izključno v turističnih krajih Kvarnera. Kaže torej, da bo Kvarner prihodnjo pomlad dočakal goste še lepše kot letos 1« da bo prihodnjo jesen zabeležil še kak drug in še lepši rekord. < M. S. Prejeli smo »Nostro figlio» — Ilustriran mesečnik za družine. St. 11 za november 1958. Izdaja Združenje »Opera nazionale maternita e infanzia«. «Razzismo e coscienza morale« št. 7. V izdaji «Studi e inchieste — Quaderni di po-litica e cultura«. HOROSKOP ———-ZA uHirto—- OVEN (od 21. 3. čtb 50 Ne bodite boječi in izri jasno svoje mišljenje. BIK tod 21. 4. do 20. Intervertcijaj, s katero ste čuntli. . , , * DVOJCkA (od 21. 5. do 6.) Z ekshibicionizmom ne sle premagal!' indiferentn pri osebi, ki vam je pri s: RAK (od 23. 6. do Vi. Ce vaše srce še ni oddano mnogo verjetnosti, da n* te sorodno dušo. LEV (od 23. 7. do 22., Ne bodite nepopustljivi^ nočete zaiti v težave. DEVICA (Od 23. Č. do 9.) Ravnajte po svojem s in ne brigajte se za krltll TEHTNICA (od 28. 8. do 10.) Ne dopustite, da vam mišljija razpihuje povsem znatne stvari. ŠKORPIJON (od 24. 10. 32. 1L) Ne bodite v skrt zlasti pa ne kažite ljubos) ja. STRELEC (od 23. 11, do 12.) Ohranite mirno kri; sporazum, KOZOROG (od 21. M. 20. 1.) Dan je ugoden za ) ki ste jo toliko časa odlaš VODNAR (od 21. 1. do 2.) Razveselil vas bo ob ki vam bo prinesel dobre vice. RIBI (od 20. 2. do 20 Sprejeti boste morali va; sklep, Gorlško-beneški dnevnik Uslužbenci umobolnice v agitaciji Zavračajo razpredelnice o plačali ki jih je izdelal pokrajinski odbor O tem vprašanju so razpravljali tudi na seji pokrajinskega sveta Notranja komisija psihiatrične bolnišnice v Gorici je poslala pokrajinskemu odboru in sindikalnim organizacijam: Delavski zbornici, CISL in UIL pismo, v katerem obravnava vprašanje organskih in mezdnih razpredelnic uslužbencev. V tem pismu je rečeno, da so imeli uslužbenci umobolnice izreden sestanek, na katerem so s tajnim glasovanjem in z veliko večino sprejeii sledečo resolucijo: (Uslužbenci psihiatrične bolnišnice so pregledali razpredelnice o plačah in mezdah, ki jih je izdelal pokrajinski odbor, in sklenili; 1. da razpredelnic ne bodo sprejeli in da o njih ne bodo niti razpravljali, ker jih smatrajo za poniževalne, 2. da se v skladu s členom t zakona št. 267 od 17. 8. 1955 zahteva, ob pomoči sindikalnih organizacij uveljavljenje tekih razpredelnic, kot velja jo za uslužbence psihiatrične bolnišnice v Trstu, 3. da zaupajo sindikalnim organizacijam pogajanje o tem vprašanju s pokrajinskim odborom, 4. da napovedo takojšnjo a gitacijo. Na tem sestanku so poleg tega odločili, da se morajo na posestvu zaposliti še tri osebe, v oddelku bolničarjev pa naj se ukine mesto bolničar ja - spremljevalca in se to mesto zaupa nekemu delavcu kmetijskega posestva ali pa e-nemu izmed stražnikov«. Na sinočnji seji pokrajinskega sveta je prišlo do obsežne diskusije o tem vprašanju, v katero so posegli svetovalci Bergomas, Coceani, Mi-ladin Černe, dr. Makuc, Marija Selič, Bottegaro ter naslednik svetovalca P. Grassija od PSI, ki je podal ostavko, svetovalec Cappello. Vsi so sprejeli predlog svetovalca Bergomasa (RPI), naj se sindikalnim organizacijam dn na vpogled seznam uslužbencev, ki ga je izdelal pokrajinski odbor. Pri glasovanju so se vzdržali vsi odborniki. Potem je sledila razprava • obračunu za leto 1957. Podrobneje bomo o poteku seje pisali jutri. «»------- Darilni paketi žrtvam fašizma Pokrajinski odbor Zveze družinskih članov žrtev fašizma bo kot vsako leto razdeljeval potrebnim članom darilne božične pakete na sedežu ANFIM v Ulici Morelli od sobote 20. t. m. do torka 23. t. m, v jutranjih urah. «»------- Zadnje predavanje o slikarstvu Danes bo imel prof. Carlo Mutinelli svoje zadnje predavanje iz ciklusa o modernem slikarstvu. Predavanje bo v dvorani Petrarca s pričetkom •b 18.30. Delovanje ECA v novembru Občinska podporna ustanova ECA je razdelila v mesecu novembru raznih podpor za 949.000 lir, živilskih pake-tev za 135.000 lir, hrano za M milijona lir, hiralnici je podarila 1 milijon lir, za stanovanjske najemnine beguncem na Svetogorski cesti 120 tisoč lir, skupno torej 4,1 milijona lir. Pomoč občinske podporne ustanove je prejelo 1.021 družin z 2.553 družinskimi člani. V javnem prenočišču je bilo zabeleženih 1.235 nočnin, v hiralnici pa 1.913. Meščani so darovali v tem mesecu za ECA skupno tri tisoč lir. (»------ Volitve notranje komisije v monopolnem podjetju V podjetju državnega monopola v Drevoredu XX. septembra so bile volitve notranje komisije, na katerih je prejela CISL 42 glasov, CGIL 22, fašistična CISNAL pa 20. V notranji komisiji bo imela CISL enega uradnika in enega delavca, CGIL pa enega delavca. (»-------- Cestna nesreča tekstilne delavke Včeraj ob 5.45 je bila 34-let-na Verena Trokar iz Ul Vit-torio Veneto 74 na poti v podgorsko predilnico, kjer je u-službena. Trokarjeva se je vozila z lambreto, a v bližini cerkve sv. Justa se je zaletela v avtomobil. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji ugotovili močan udarec na glavi. Ozdravela bo v osmih Urnik trgovin za božične praznike Za božične praznike je prefekt odredil sledeči urnik trgovin; nedelja 21. decembra trgovine z oblačili in igračami so odprte od 15. do 19. ure; ponedeljek 22. decembra in torek 23. decembra; vse trgovine se zaprejo ob 20. uri; sreda 24. decembra; vse trgovine so ves dan odprte, zvečer lahko zapirajo ob poljubni uri; mlekarne in pekarne bodo prodajale blago še za naslednji dan. Tudi mesn^e bodo odprle pr-oldne in se bodo zvečer zaprle ob poljubni uri; četrtek 25. decembra - božič; razen cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure, bodo vse trgovine ves dan zaprle; petek 26. decembra: pekarne in mlekarne bodo odprte samo dopoldne in se bodo zaprle, ko bodo prodale vse blago. Slaščičarne se bodo zaprle ob 13. uri. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. dneh. _____________ ■iiiimiii iiiii ............ m,,,,.......... Pismo iz Nove Gorice Razprave v sindikalnih podružnicah za zboljšanje življenja delavcev V Anhovem in v Idriji uvedli delitev toplega obroka hrane med delom NOVA GORICA, 47. decembra. — Na . Goriškem so v glavnem že končali letošnje cbčne zbore sindikalnih podružnic, ki so pokazali, 4a se sindikalne organizacije v zadnjem času močno otresajo stare prakse, ko še je njihova dejavnost odvijala nekje bolj, drugod manj, vedno v glavnem o ozkem krogu organizacijskih in drugih drobnih vprašanj. Na letošnjih zborih so prišli v ospredje proizvodni načrti, življenjski pogoji delavca v podjetju in komuni, vzroki, ki vplivajo na njegovo osebno počutje in zadovoljstvo, delovni uspehi, demokratični odnosi v podjetju in razvoj upravljanja. Vodstva sindikalnih podružnic so v večini primerov postavila pred ljudi vprašanja taka kakršna so in hkrati prikazala korenine problemov, ki jih je v podjetjih treba odpraviti. Tako se je pozornost delavcev usmerila na razpravo o tem, kako nai kot uprav-ljalci odstranjujejo razne pomanjkljivosti,, kako naj sodelujejo pri povečanju proizvodnosti, izpopolnjevanju sistema nagrajevanja, izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev v podjetju in v občini, in kako naj se delijo sredstva, s katerimi razpolagajo podjetja in o katerih namenski uporabi so pristojni odločati organi delavskega upravljanja. Na večini zborov, zlasti močnejših podružnic, so sprejeli tudi pobudo republiškega odbora sindikatov, naj bi večino sredstev skladov za skupno potrošnjo uporabili za objekte družbenega standarda — za stanovanja, za ureditev počitniških domov in nabavo weekend - hišic, za izboljšanje družbene prehrane, za komunalne naprave in drugo. To kaže, da se v sindikalnih podružnicun in v delavskih svetih kaže pripravljenost in odgovornost za to, da bi sodelovali z ljudskimi odbori tudi z dajanjem sredstev za objekte družbenega standarda v večji meri, kakor do sedaj. Na teh zborih je bilo precej govora tudi o demokratičnih odnosih v kolektivih in razprave so znova pokazale, da rast upravljalske zavesti kre- pi in bogati človekovo dosto-. izdatno kosilo p0 nizki ceni, janstvo, zato so delavci čeda-1 ker prispevajo h kritju stro- Ije manj voljni še trpeti razne pojave birokratizma, odločanje v ožjem krogu za zaprtimi vrati in vsakršno samovoljo. Vse to kaže, da sindikalne organizacije postajajo čedalje vplivnejša sila v podjetjih in komunah. In ne le razprave in sprejeti sklepi na letošnjih občnih zborih, tudi prizadevanja med letom za izboljšanje življenja delavcev so že rodila prve sadove. Nekatera podjetja so že prispevala pdmembna sredstva za ureditev objektov družbenega standarda v komuni, za ureditev počitniških domov v planinah in ob morju, ki se jih poslužujejo zaposleni in njihove družine, za ureditev menz in drugo. Nekaj podjetij je organiziralo menze, ki nudijo zaposlenim škov tudi podjetja. V tovarni cementa in salonita v Anhovem in v rudniku živega srebra v Idriji pa so letos uvedli delitev toplega obroka hrane med delom, ki je neprimerno boljša kot mrzla malica, po zelo nizki ceni. Tako na primer dobe v Anhovem, kjer se vsak dan med odmorom zvrsti v jedilnici nad 500 zaposlenih, toplo, visoko kalorično enolončnico za 35 dinarjev, vajenci pa celo samo za 18 dinarjev. Razliko, ki znese 35 do 40 dinarjev pri obroku pa plača podjetje. Delitev tople hrane med osemurnim delovnim časom nameravajo že v kratkem u-vesti tudi v Tovarni pohištva v Novi Gorici in v nekaterih drugih podjetjih'. J. J. . ■iii"iiiiiiiiiiiiiHi"mrHmiitiitmiim„,|||||l|||ll|||||||„„|,|||||Mm|m Nesreča Steverjanca na cesti v Pevmi Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ob 19. uri pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia Marija Markočiča iz Sčednega št. 8 v Steverjanu Službujočemu zdravniku je Markočič izjavil, da je padel na pokrajinski cesti v Pevmi, in sicer v bližini kraja »Bel laveduta«. Pri padcu si je prebil kožo nad obrvmi. Po prr-jeti zdravniški pomoči je zapustil bolnišnico. Zdraviti se bo moral 7 dni. «»------- DAROVI Družina Tomazetič iz Zve-rinca v občini Grmek je daiu-vala za Dijaški dom v Gorici 10 kg fižola. »«..—. Nocoj spet seja občinskega sveta Nocoj ob 18. uri se bo znova sestal goriški občinski svet, ki bo pričel z razpravo o obračunu za leto 1957. Predvideva se, da bo prečitano samo poročilo, ki spremlja obračun, in da se bo v tem letu razpravljalo samo o njem, o podrobnostih poročila pa po praznikih. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Do zadnjega«, R. Pellegrin in J. Moureau. VERDI. 16.30: »Strici«, W. Chiari in V. De Sica. VITTORIA. 17.15: »Manina«, B. Bardot in H. Vernon. Mladoletnim vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Zaseda pri velikem Kanjonu«, P. Carey in A. Totter. MODERNO. 17.00: »Cirkus s tremi arenami«, barvni film. dežurna" * LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ulica Carducci 12, tel. 2268. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 10.8 stopinje ob 14. uri, najnižjo pa 7 stopinj ob 00.40. 'OTZ. Medconski finale Davisovega pokala Pietrangeli - Olmedo Sirola ■ Richardson Prva igra danes ob 13,15 po lokalnem času - Kramer napoveduje zmago ZDA s 4:1 PERTH, 18. — Danes je bi lo v Perthu žrebanje za srečanja v medeonskem finalu Davisovega pokala med ZDA in Italijo, ki bo v dneh 19 20. in 21 t. m. Žrebanje je izvedel guverner zahodne Avstralije Sir John Dwye v prisotnosti italijanskega konzula dr. Saveria Callea in ameriškega konzula S. M. Blackia. Vrstni red srečanj bo naslednji: 19. dec.: Pietrangeli (It.)- Olmedo (ZDA) Sirola (It.)-Richardson (ZDA) 20. dec.: Pietrangeli-Sirola (Italija) ■ Olmedo-Richardson (ZDA) 21. dec.: Pietrangeli - Ri-chardson Sirola • Olmedo Prvo srečanje bo ob 13.15 po lokalnem času. Po izidu žrebanja je kapetan italijanskega moštva Gior-gio Dal Fiume dejal, da bi Italija utegnila premagati ZDA, če bosta Pietrangeli in Sirola v najboljši kondiciji. »Žreb je lahno naklonjen Italiji, ker se bo moral Alex Olmedo kot debutant pomeriti v prvi igri z izkušenim Pietrangelom«. Kapetan ameriškega moštva Perry Jones pa je dejal: «Izid žrebanja me ne zanima in ko sem izvedel, da bo Olmedo igral prvo igro proti Pietran-geliju, mi ni to povzročilo nobene zaskrbljenosti.« Prognoze o izidu tega med-conskega finala so v glavnem naklonjene ZDA. Znani profesionalni organizator Jack Kramer je na primer dejal, da bodo po njegovem mnenju zmagale ZDA z rezultatom 4:1. Italijana naj bi zmagala samo v igrah dvojic, v konkurenci posameznikov pa Arne-ri-kanca. Kramer je tudi izjavil, da so Italijani nedvomno dobro pripravljeni in da Ame-rikanca Richardson in' Olmedo nista fenomena kot sta bila Seixas in Trabert. Razen tega predstavlja po mnenju Kramerja za Italijane velik handicap tudi travnato igrišče. Večji optimist je trener italijanskega moštva McGregor, ki je dejal: »Mislim da se bo srečanje končalo z rezultatom 3:2, vendar me ne izprašujte v čigavo korist. Verjetno je prvič, da ima Italija velike možnosti za klasifikacijo v končni finale. S Pie-trangelijem in Sirolo sem popolnoma zadovoljen. Ameri-kanci so prepričani v zmago, kar pa je velika napaka in prepričan sem, da mi bo srečanje dalo prav«. V naslednjem podajamo izide dosedanjih medeonskih finalov Italije: 192*: 7DA - Italija 4:1 (Pariz od 20. - 22. jul.) F. Hun-ter - Placido Gaslini 6:1, 6:1, 6:0; J. Hennessey - Uberto de Morpurgo 6:4, 7:5, 6:2; G. M. Lott-J. Hennessey - U. de Mor-purgo-P. Gaslini 6:3, 6:1, 6:2; Uberto de Morpurgo - F. Hun-ter 6:4, 6:8, 6:3, 3:6, 6:3; J. Hennesey - P. Gaslini 7:5, 6:3, 6:4. 1938: ZDA • Italija 4:1 (Pariz od 18, - 20. jul.) Giorgio De Stefani 4:6. 7:9, 6:4, 8:6, 10:8; Lot*. - Uberto de Morpurgo 3:6, 9:7, 10:8, 6:3; Van Ryn-Allison - U. de Morpur-go-P. Gaslini 5:7, 6:2, 6:4, 1:6, 6:3; Lctt - Giorgio De Stefani 6:3-, 6:1, 6:3; Uberto de Morpurgo - Allison 7:5. 6:2, 5:7, 6:4. 1949: Avstralija - Italija 3:8 (Rye od 12. - 15. avg.) Sid-well - Cucclli 6:2, 6:4, 2:0, 6:2; Sedgman - M. Del Bello 6:0, 6:4, 6:4; Bronwich-Sedg-■man - Cucelli-M.Del Bello 2:6, 6:2, 6:2, 6:1; Sidwell - M. Del Bello 6:1,-6:1, 6:0; Sedgman -Cucelli 1:6, 6:1, 6:2, 6:2. 1952: ZDA - Italija 5:0 (Syd-ney od 18. - 20. dec.) Seixas -Gardini 5:7, 6:3, 6:3, 8:6, 6:3; Trabert - Cucelli 6:3, 6:1, 6:3: Seixas-Trabert - Cucelli-M. Del Bello 6:4, 6:3, 6:2; Richardson - Rolando Del Bello 7:5, 6:3, 5:7, 6:3; Trabert - Gardini 6:3, 5:7, 7:5, 6:3. 1955: Avstralija - Italija 5:0 (Filadelfija od 14. - 16. avg.) Hoad - Gardini 6:3, 6:3, 6:0; Rosewall - Pietrangeli 8:6, 3:6, 6:1, 6:4; Hoad-Hartwig - Pietrangeli-Sirola 7:5, 13:11, 7:5; Rosewall - Sirola 6:4, 4:6, 6:1, 6:4; Hoad - Pietrangeli 9:7, 6*2 63 1956: ŽDa • Italija 4:1 (New York od 28. sept. - 1. okt.) Richardson - Pietrangeli 6:3, 6:2, 6:3; Seixas - Sirola 6:3, 11:9, 6:4: Seixas-Richardson - Pietrangeli-Sirola 1:6, 6:3, 6:4, 6:2; Pietrangeli - Green 3:6, 6:4, 6:3, 6:3; Giammalva - Sirola 12:10, 6:3, 6:2. MEDNARODNI NOGOMET Turčija-CSR 1:0 CARIGRAD, 18. — Češkoslovaška nogometna reprezentanca, ki bi prejšnjo nedeljo v Genovi kmalu zadala italijanski reprezentanci poraz, saj je Italija izenačila šele 7’ pred koncem tekme, je doživela danes v Carigradu zaslužen poraz proti reprezentanci Turčije z 1:0. Tekma je bila odigrana pred 25.000 gledalci na stadionu Mihat-Paša v toplem toda oblačnem vremenu. Turki, so i-grali izvrstno in le vratar Ce-hoslovakov Stačho je z dobri- mi intervencijami preprečil večji poraz lastnega moštva. Edini gol je dosegel v 13’ drugega polčasa desno krilo Se-ref. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Turčija: Varol; Ismail, Basri; Mustafa, Naci, Ahmed: Seref, Can, Metin, Kadri, Lef-ler. Češkoslovaška: Stacho; Mraz. Novak; Bubernik, Popluhar, Masopust; Brumovsky, Mo-ravcik, Pluskal, Kacani, Molnar. KOLESARSTVO Coppi ustanavlja lastno moštvo MILAN, 18. — Fausto Coppi, ki je sprva nameraval obnoviti svojo pogodbo z moštvom «Bianchi», je sklenil ustanoviti lastno ekipo. Sestavljali je bodo zelo mladi profesionalci in seveda on sam. Športni direktor bo A-guggini. Sestav moštva še ni znan, toda Coppi je danes odpotoval iz Milana v Bilbao tudi z namenom, da si zagotovi kakšnega mladega španskega kolesarja. Zvedelo se je tudi, da je italijanski prvak v hitrostni vožnji profesionalcev Giuseppe Ogna obnovil svojo pogodbo z moštvom «Bjanchi» za 1. 1959. Jugoslovanski nogometni pokal Rijeka-Radnički 2:1 v tekmi osmine finala Srednji krilec Rijeke Pavkovič najboljši na igrišču (Dopis z Reke) REKA, 18. — V zaostalem srečanju osminke finala jugoslovanskega nogometnega pokala je Rijeka premagala Rad-nički iz Beograda z rezultatom 2:1, Strelci: V prvem polčasu v 6' Berek (Rijeka), v 29’ Pe-takovič (Rad.), v 40’ Medle (Rijeka). Rijeka: šuperina; Djorič, Mihovilovič; Dunaj, Pavkovič, Bosanac; Gereš, Berek, De-mič, Naumovič, Medle. Radnički: Vidinič; Kidrič, Cokič; Ljubenovič, D. Ognjanovič, Ristič; Petakovič, Bu-dža, Jelisavič, Prlinčevič Lj., Ognjanovič. Glede na potek In razmerje moči na igrišču bi lahko Riieka zmagala še z večjim rezultatom. Igra je bila borbena, vendar pa jo je kvaril blaten teren. Prvi gol je bil dosežen že v 6’ ko je Gereš izvrstno zaposlil Bereka, kateri je iz ogla kazenskega prostora silovito in neubranljivo streljal v vrata. Beograjčani so izenačili v 29’, potem ko so domači zapravili dve zreli priložnosti. Dunaj je fauliral Petakoviča in prosti strel z 20 m je Petakovič streljal nato mimo živega zidu naravnost v gornji desni kot vrat. Šuperina je bil brez moči. Zmagoviti gol so dosegli domači v 40’ po hitrem napadu Medleja. V drugem polčasu je bila igra živahna in posebno v zad- ............................................. lunini..n V ponovljeni tekmi 11. kola A lige Juventus - Inter 3:1 (2:1) Gole so dosegli: Charles, Nicole in Sivori za Juventus ter Bicicli za Inter Strelci: V prvem polčasu v [ ga trenutka je Inter še na- 14’ Charles (J.), v 20’ Bicicli (I.), v 39’ Nicole (J); v drugem polčasu v 16’ Sivori (J.). JUVENTUS: Mattrel- Corra-di, Garzena; Emoli, Ferrario, Colombo; Nicole, Boniperti, Charles, Sivori, Stacchini. INTER; Metteucci; Fongaro, Guarnieri; Invernizzi Carda-relli, Bolchi; Bicicli, Firmani, Angelillo, Lindskog, Corso. Sodnik: Rigato (Mester). MILAN, 18. — V primerjavi s prvo tekmo 11. kola A-lige, ki je bila prekinjena zaradi megle pri stanju 2:0 za Inter. je danes zaigral Juventus v prvem polčasu kot prerojen. Krili Stacchini in Nicole sta zamenjali mesti, kar je zmed- LESTVICA Milan 11 6 4 1 22 12 16 Fiorentina 11. S 4 L 38 14 16 Inter U 6 2 3 38 18 14 Roma 11 6 2 3 22 14 14 Napoli 11 5 4 2 14 18 14 Sampdoria 11 5 3 3 1* 13 13 Juventus U 5 3 3 26 2f 13 Genoa U 4 4 3 16 15 12 Bologna 11 3 5 3 15 18 11 Lazio 18 3 4 3 11 11 18 Lanerossi U 4 2 5 12 15 10 Padova U 4 2 5 16 20 10 T. Torino U 2 4 5 15 19 8 Sppl U 2 4 5 8 21 8 Triestina 11 2 3 6 U 14 7 Bari 11 2 3 6 12 21 7 Udinese 11 1 5 5 7 16 7 Alessandr. 18 2 2 6 11 25 6 lo obrambo Interja, v kateri je bil zelo nezanesljiv Carda-relli. V 14' je Sivori ušel po krilu in njegov strel je Fongaro odbil v komer, katerega je izvedel Sivori s preciznim strelom pred vrata, kjer je Charles skočil najviše in z glavo dosegel vodstvo za Juventus. Inter je sprožil protinapad. V 21’ je po lepi kombinaciji Corso-Angelillo-Firmani dobil žogo Bicicli in jo z neposredne bližine poslal v mrežo. Od te- prej pritiskal vse do 31’ ko je Ferrari v kazenskem prostoru zrušil Firmanija, ko je bil ta sam pred Mattrelom. Sodnik, ki je spremljal dogodek iz neposredne bližine, ni dosodil 11-metrovke. Pritisk Interja je potem začel popuščati in Juventus je spet prevzel kontrolo na sredini igrišča ter vedno bolj nevarno ogrožal Matteuc. cija. V 40’ je Corradi zaposlil Nicoleja z dolgim predložkom. Mladi reprezentativec je takoj ušel po krilu, preigral Fonga-ra in z izrednim golom znova povedel svoje moštvo v vodstvo. Juventus je bil nato v premoči do konca polčasa. V drugem polčasu je Inter izvajal skoraj konstanten pritisk, ki pa je bil sterilen. Cr-no-beli so nadzorovali sredino igrišča po zaslugi neumornega Bonipertija in dobre taktične igre Emolija, Colomba in Garzene. Angelillo ni briljiral kot o-bičajno in igra njegove napadalne petorice je bila zaradi tega počasna, neprecizna in neučinkovita. Bicicli na krilu je bil sicer prožen, vendar slab v zaključnih fazah, Corso pa je bil le malo zaposlen. Juventus, ki je po vodstvu iz prvega polčasa igral zelo o-prezno z Bonipertijem v zadnjih vrstah, je gradil svojo i-gro pretežno na protinapadih, oslanjajoč se na dobro razpoložena Nicoleja ir Sivorija. V 16' se je akcija ki jo je zasnoval Garzena in izpeljal Nicole, zaključila z ostrim strelom Sivorija, ki je bil za Mat. teuccija neubranljiv. Do konca tekme se je Juventus zatekal k zavlačevalni taktiki, kar je Interju sicer omogočilo večjo napadalnost, toda vsi streli njegovih napadalcev Lindskoga, Firmanija in An-gelilia so zgrešili cilj za malenkost, ali pa so postali plen dobrega Mnttrela, medtem ko je enkrat Garzena s same gol črte odbil srel Biciclija. ko je bil vratar že brez moči. brez zaslug, toda Inter si mora krivdo za poraz pripisati predvsem sebi zaradi izredne počasnosti in brezideinosti lastnih napadalcev. Sodnik Rigato je bil neprecizen. Po tekmi je prišlo do incidentov med gledalci. TRENING TRIESTINE Povratek Bandfoija? Triestina je tudi včeraj trenirala na občinskem stadionu. Namesto običajne igre na dvoje vrat, so titularci izvajal’ atletske in telovadne vaje. Manjkal je samo Rumich zaradi indisponjranosti. Skoraj gotovo je, da bo v nedeljo po daljši odsotnosti zaradi diskvalifikacije branil vrata Trie-stine proti Interju Bandini, ki je v odlični formi. Priprave za srečanje z In-terjem se bodo zaključile danes. KOLESARSTVO Riviere in Gemiuiani na dirki po Španiji PARIZ, 18. ■— Svetovni rekorder v enourni vožnji Ro-ger Riviere in Raphael Gemi-niani se bosta zelo verjetno udeležila kolesarske dirke po Španiji 1. 1959. Načelni sporazum o tem je bil dosežen med direktorjem »Vuelte« Bergarechom in hišo «Gemi-niani-St. Raphael«. Na osnov*, tega sporazuma bo moštvo Geminiani-St. Raphael sestavljalo 10 kolesarjev, med katerimi bodo tudi Rivierč, Gemi-niani, Bauvin, Everaert, Chaussabel in Robinson. NOGOMET ZAGREB, 18. — Jugoslovanski nogometni prvak Dinamo je moral odpovedati nameravano turnejo v Španijo in Portugalsko, ker moštvo ni dobilo pravočasno španskih vstop-Juventus- sicer ni zmagal I nih vizumov. njih 20 minutah polna lepih potez, toda rezultat se ni vec spremenil. , ... Pri Rijeki je bil najboljši srednji krilec Pavkovič, Berek pa je v debutu na do* mačem igrišču navdušil "99“ gledalcev. Njegov gol je bit redka mojstrovina. Reprezen-tativci Radničkega niso izpol' nili pričakovanj, kar velja se posebej za Petakoviča. Zanimivo je, da je sodni« po pomoti razveljavil regu* larno dosežen gol Rijeke t* 11-met rovke. F. I- ____________BOKS ______________ Boksarski reprezentanci Italije in Romunije RIM, 18. — Boksarski reprezentanci Italije in R0Bia" nije, ki se bosta srečali 20. dec. v športni palači v Rimu. bosta nastopili z naslednjimi boksarji: Mušja kat.: Paolo CucCoS-Mircea Dobrescu Petelinja kat.: Giuseppe Linzalone - Constantin Gheor ghiu Peresna kat.: Gianfranco Piovesan ali Lino Mastellaro - Josif Mihailic. Lahka kat.: Franco Brondl-Vasile Czecheli Lahki welter: Piero Brandi - Constantin Dimitrescu Welter: Alfredo Parmeggi*' ni - Mihail Stoia Težki vvelter: Giovanni B«0-venuti - Neascu Serban Srednja kat.: Claudio Gu8f“ niera - Dimitru Gheorghin Srednjetežka kat.: PlttO del Papa - Gheorghe Negr** Težka kat.: Giorgio Mast*" ghin - Vasile Mariutan. Po porazu proti Mooreju Durelle se pritožuje nad počasnim štetjem TORONTO, 18. — Prvak b-itanskega imperija Yvon Durelle je izjavil, da je _ bil v dvoboju z Moorejem oškodovan zaradi prepočasnega štetja sodnika Jacka Sharkle* ya, ko je bil Moore na tleh. V dveh «knock downs» se Moore naj ne bi dvignil v 9, nač pa v 13 ali celo 14 sekundah. «Moore je velik boksar je dejal Durelle — in v tem izgubljenem dvoboju sem se naučil več kot v vseh zmagah v zadnjih 13. letih Mislim Pa> da bi Mooreja v povratnem dvoboju lahko premagal.« * * * WASHINGTON, 18. — Ameriški boksar lahke kat. Eddie Perkins je premagal s tehničnim k. o. Mehikanca Baby Vasqueza. * * # BARCELONA, 18. — Španski prvak lahke kategorij® Boby Ros je ohranil svoj naslov z zmago po točkah nad izzivalcem Ramosom. * * # MANILA, 18. — Svetovni prvak mušje kategorije P®* seual Perez se bo 10. jan. boril v Tokiu z Japoncem Sa-dao Yaoito.m. Dvoboj ne bo ve' 1 jal za naslov. Organizator dvoboja je izjavil, da bi Yaoi" to v primeru dobre borbe lahko postal Perezov izzivalec ** svetovni naslov. * * • FRESNO, 18 —• Boksarska komisija Kalifornije je zaple' nila premiji bivšega svetovnega prvaka srednje kat. Boba Olsona in Tommyja Ville, ki sta se borila v torek v Fresnii. Zmagal je Olson s tehničnim k. o. zaradi nizkega udarca. Komisija je uvedla preiskavo. HOKEY NA LEDU BOČEN, 18. — MP Stockholm - OZN 'Bolzano 4:3 (2:1. 1:1. 1:1). Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - FRAN levstikPopotovanje od Litije do Čateža j Gotovo ni bil praznoglav; ali uka je imel premalo. Vsako j« »pel tako, kakor Jo je spisal; in vsako je spisal, kakor mu Je prišlo pod palec — zatorej tudi niso, da bi se iž njih učil jezika ali druge pevske umetnosti. Nekoliko je natisnjenih med narodnimi; toda najsmešnejše se pogrešajo, ker Jih Korytko morda ni slišal ali pa, kar je še bolj resnici podobno, ker so se mu zdele prekosmate. Ljudstvo je v šalah robato, v jeziku rado ohlapno; take so tudi Kančnikove pesmi. Skladal je časi tudi verze (to ime jim je sam dajal), katerih pa ni pel, ampak samo govoril, zlasti pri vinu, ki ga Je vrlo čislal po navadi slehernega pevca. Dva verza sta mi znana. Prvi vbada učene poete ter se glasi: t Vi pojete takč, da vas nihče zastopil ne bč; mi pa pojemo takč, da nes zastopi vsaki lahko: filozofi in poetje in vsi drugi kmetje.“ 1 * Drugi pripoveduje, kako v Laščah zvoni: Vse stvari Bogč časti: jerebica, kukavica, vsaki dan tud’ podgan; še jaz ga bom — boml Pri zadnji vrstici je vselej izpraznil kozarec, ako je sedel pri vinu. Vse ga je rado imelo, ker je bil poln šaljivosti. Pripoveduje se, kako mu Je bilo enkrat primanjkalo kurjave, pa da je v nedeljo po deseti maši, ko so ljudje ravno začenjali iti iz cerkve, zaorglal čisto novo poskočnico. Dobrč-poljci se ustavijo in vlečejo na uho, kaj ti bo. Hitro jim zabasa (debelo grlo je imel) čudno pesem, polno smeha. Toži jim, da ga zebe še celč za pečjo, ker nima pri hiši toliko polena, da bi ga za psom vrgel. Kmalu so mu napeljali veliko skladovnico drv. Kakor vsak imeniten mož, tako je imel tudi on posnč-malce; toda zadela jih je navadna usoda — nobeden ga ni dosegel. Enega izmed njih sem poznal. Reklo se mu je Bra-vinec in bil Je kmet, blizu Turjaka doma. Znal je brati in pisati, še orglati za silo. Ali gotovo bi Kančnik ne bil nikdar zapel kaj takega, kakor je ta: Častimo svetega Jurja po suhem in po murji! Njegove najslavnejše pesmi pa vendar nisem slišal od kraja do konca, ker je sam več ne poje — zdi se mu pre-hudobna; drugi je pa tudi nihče več ne zna. Bila je zabavljica Pikcu (nekakemu biriču), ki je ubogega siromaka preganjal in lovil, ko se je po hostah in brlogih skrival pred vojaščino. Takrat si je obilo hudega skusil, kar pripoveduje še dandanes, ako ni umrl. Dve leti je, kar sem zadnjič videl jako postaranega. Od šmarskega šomaštra, ki je bržkone tudi Kančnikov posnčmalec, ne vem nič razen kakih pet vrstic žalostne pesmi, zložene o prezgodnji smrti njegovega sina, ki so mu ga bili vzeli na vojsko: tam je muziciral, pa se je ferdčrbal, ker je prešvčh prsi bil. Izmed Kančnikovih pesmi še zdaj slove tiste, kar je zabavljivih in godčevskih. Narod šale ne čisla samo v navadnem pogovoru, kakor nam kažejo mnoge ribniške smešnice, ki so ravno po Ribnici najbolj znane; ampak Slovencu je dobrovoljnost všeč tudi v knjigah. Prepričan sem, da prosti ljudje v Novicah radi bero, kar piše Kurnik; in ravno le-ta pevec si je v rodu s Kančnikom. Kmetje imajo še celč veselje nad Lažnivim Kljukcem (Milnchhausen) in Nemsim Pavlihom v slovenski obleki (Eulenspiegel), daravno je oboje le prestavljeno, pa še zelo po vrhu. Kaže nam vse to, da bi jako ustregel, kdor bi znal resnico zavijati v prijetne šale. S takim pisanjem bi se ljudstvo najlaže budilo, najlaže bi se mu dajalo veselje do knjig. Seveda bi se moralo pisati v domači besedi, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja, da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu. Takemu delu pa gotovo ni kos, kdor ne ve, kako ijudstvo misli in govori, kaj ga razveseljuje kaj žali; kakove so mu kreposti, kakove napake. Hočeš li biti pisatelj, moraš najprvo jezik imeti, kolikor je mogoče, pod svojo oblastjo; moraš do dobrega poznati narod — sicer je vse puhlo, kar pleteničiš, akoravno morda, sam sebe in svoje bistroglavosti čez mero vesel, meniš, da tvoje delo je s tem bolj izvrstno in gotovo nesmrtne slave; da je vredno tvoje pero, naj bi se obesilo v kako cerkev ali na široko razpotje za večen spomin, da bi se nad njim zgledovali pozni rodovi in čudili se njegovi kreposti, kakor se tudi mi še zdaj čudimo velikemu ajdovskemu rebru, ki visi na Gorenjskem v Crngrobu. Mogoče je, da se ti plazi vse to po možganih ali morda še tudi kaj drugega; toda — čas, Je veter, ki pleve razpihava in le zrno pušča. Marsikdo večkrat zavpije med nami: «Za ljudstvo, za ljudstvo!« Ali vprašam: koliko je pravzaprav pisanih knjig za slovensko ljudstvo? Le sami duhovni ugajajo dušnihi potrebam v narodu in vsi naši tiskarji, ako so imeli kaj dobička, gotovo si niso z drugimi knjigami tako opomogli kakor s pobožnimi. Koliko natisov je učakala sama Dušna pašal Ne sme se oponašati, da Slovenec brati ne zna in noč* in, kadar kaj v roko prime, nikoli ne vpraša po drugačnih knjigah kakor po samih pobožnih. — To ni tako! Res je> da starci po kmetih večidel še črk ne poznajo; ali starci mrjo in mi tudi ne pišemo zanje, ampak za mladi zarod, ki se mora učiti; trudimo se zanamcem v korist, da bi ob1 dovršili, česar prednjimcem ni bilo moči. Akotudi mlajši ljud posvetne knjige še zdaj gleda po strani, to je samo zato, ker Slovenci menijo sploh, da so prazne vsake bukve, če niso duhovske; in kdo bi si upal tako biti predrzen, da bi se prvi pripognil in kamen pobral zavoljo te misli? Opomniti Pa tudi moram, kako so kmetje moje domovine v slast prebirali Svetina.* Komaj so dobili knjižico v vas, in brž se je vrstila od hiše do hiše; in še zdaj se časi menijo pozimske večere, kako se je godilo dvojčkoma Janezu in Pavlu. Sme se reči, da Je bila ta knjiga skoraj do dobrega postala narodna: škoda je le, da se ni tiskala drugič, ker je bilo gotovo hitro zmanjkalo prvega natisa, kajti dandanes je ni več dobiti naprodaj; še med ljudmi se redko nahaja. Tudi Robinzonova povest je prostemu človeku jako pogodu; ali — jezik, jezik bralca straši! Kdor ni bil med ljudmi, ne verjame, koliko pisava pomaga bukvam, da se prikupijo ali odkupijo. Minulo jesen sem videl kmeta, ki je srdit vrgel knjigo pod klop, ker je zavoljo prekosmatega nemčenja ni mogel umeti, akoravno je na čelu nosila lažnivo ime: za prosto ljudstvo. Na Dolenjskem sem naletel domačina, ki je imel celč Robidovo Fiziko, skrbno me je izpraševal, česar ni mogel sam razumeti. I* tega, kar se je opomnilo do zdaj, vidimo jasno, da ljudstvo bi že bralo, ko bi le imelo kaj. In kakor bi rastlo med nami število dobrih knjig, tako bi tuai rastlo med narodom veselje do njih. • Ta knjiga se pravzaprav imenuje Sreča v nes reči, ali poP1' svanje čudne zgodbe dveh dvojčikov. Podučenje starim in mladim, revnim in bogatim. Spisal in na svitlobo dal Janez Cieglei*. fajmoste pr s. Tilni v Viinjigori. 1836. (Nadaljevanje sledi)