Političen iist za slovenski narod. Po pošti p rej rimi u velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za on mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali vcljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 8 gld., za en mosec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) so sprejemajo in volja tristopna potit-vrsta: 8 kr., čo se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri vočkratnoiu tiskanji se cena primerno zmanjša. llokopisl se ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo jo v Seineniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 109. V Ljubljani, v soboto 14. maja 1887. Letnilk XY. Državni zbor.*) Z Dunaja, 12. maja. Budgetna razprava. (Petnajsti dan.) Včeraj je pri stroških za vede in umetnosti govoril poslanec Hren in vladi priporočal „Glasbeno Matico" v Ljubljaui, ki je prva tri leta dobivala vladno podporo letnih 200 gld. Kouečno je predlagal naslednjo resolucijo: „C. kr. vladi se naroča, v državni proračun za 1. 1888 pri 9. poglavji, naslovu 9, § 3 kot podporo za „Glasbeuo Matico" v Ljubljani za vzdrževanje njene glasbene šole med potrebščine postaviti znesek 400 gold. iu imenovanemu društvu za letos v ravno isti namen dovoliti primerno podporo iz denarjev, ki so učnemu ministerstvu ua razpolaganje." Ta resolucija dobila je zadostno podporo in se je budgetnemu odseku izročila v pretresanje. Sinoči se je obravnavalo visoko šolstvo. Tržaški poslanec Luzzatto je omenjal prošnje Tržaškega mestnega odbora za italijansko vseučilišče v Trstu in priporočal vsaj ustanovitev italijanske pravne akademije. Pscheideu je govoril o nekrščanskem duhu, ki se čedalje bolj razodeva na visokih šolah, dasi so bile ustanovljene v brambo sv. vere. Cerkev je šole ustanovila in se nikdar ne bode odpovedala pravici do šole; konečuo priporoča ministru, naj pazno čuva, kaj se godi na visokih šolah. Ta opomiuj jo bil jako primeren. Ravno sedaj Dunajski vseučiliščniki zopet rogovilijo iu so včeraj v univerzi ropotali proti profesorju Maassenu, ker je v gospodski zbornici zagovarjal Pražakov jezikovni ukaz. Med poslanci se je včeraj raznašala novica, da so vseučiliščniki tudi ministra Gautscha samega pozdravljali s „pereat"-klici iu da so ga hoteli sinoči pozdraviti tudi doma. Je-li to res ali ne, tega ne vem, soglasno pa poročajo danes vsi listi, da so se vseučiliščniki sinoči *) Za včerajšnji list prepozno došlo. sošli pred hišo, kjer Maassen stanuje, in mu napravili mačkino godbo. Preden so našli pravo hišo, so razsajali pred dvema drugima hišama, kjer so mislili, da profesor Maassen stauuje. Ko so zvedeli za pravo stanovanje in se tje napotili, varovala je policija ulice in dijake prisilila k odhodu. Ko so se hoteli zopet zbirati na nekem vrtu, hitela je policija še pred njimi tje in hišnika pripravila, da je vrt zaprl. Vsega skupaj je bilo 300 policajev odločenih gosp. Maassenu v varstvo, dijakov pa je bilo zaprtih pet. Vseučiliščni rektor dijakom priporoča mirnim biti, ker bi si sicer sami sebi škodovali in zgubili šolsko leto, ali se pa izpostavili nevarnosti izključenim biti iz Dunajskega vseučilišča. Tudi žuga, da bodo pravno fakulteto zaprli, ako se mir ne povrne med visoko-šolce. Bomo videli, ali se bodo mladeniči pomirili, ali bodo še dalje rogovilili; danes se zopet razširja govorica, da hočejo zvečer obiskati naučnega ministra. Za Pscheidenom je govoril dr. Menger, ki je cerkvi odrekel pravico do šole, in trdil, da se nemško ljudstvo ne mara ogrevati za cerkvene predstojnike, ki so narod svoj izdali. Dalje je omenjal razmer na Dunajskem vseučilišči in zlasti pomanjkanje primernih prostorov na mediciničnem oddelku in prosil, naj se to popravi iu zboljša. Ko je nehal govoriti, bil je od predsednika posvarjen, ker je Škotom očital izdajo naroda. Minister Gautsch je odgovarjal, da imajo Italijani že v Iuomostu nektere posebne oddelke, zlasti pri pravni fakulteti, kjer se v italijanskem jeziku izobražujejo; prošnjo Tržačanov bo pretresal, ne da bi pa kaj obetal. Premembe, kakor jih želi Meuger, bi stale veliko deuarjev, ali zgodilo se bo, kar bo mogoče. Za njim je govoril še Beer, ki je pa segal v srednje šole, in bolj govoril o njih, kakor ob univerzi, potem je bila dotičua točka sprejeta in seja sklenjena. Pred sklepom izročil je Schonerer neko interpelacijo do naučnega ministra, v kteri ga vpraša, ali mar misli Dunajske vseučiliščnike potreti ali pa hlapčevske značaje izgojati, ker je zaukazal disci- plinarno preiskavo zoper one vseučiliščnike, ki so te dni poslaucu Tomaščuku pisali, da ui Nemec in da zato nima pravice govoriti za Nemce iu zagovarjati sprideno nemško časnikarstvo. V današnji seji oglasil se je precej pri začetku njenem poslanec Klun in je rekel: „Gospod predsednik! Iz stenografičnega zapisnika 149. seje, ki se je danes razdelil, prepričate se lahko, da se v govoru častitega poslanca Tržaškega nahajajo izrazi, ki nikakor niso parlameutarični. Meni in poslancu Šukljeju očita sumničeuje, sovraštvo in obrekovanje Tržaškega prebivalstva. Kar sva govorila, vsaki čas lahko dokaževa. Ko bi se bilo nama kaj takega očitalo zunaj zbornice, bi vedela, kje nama je iskati pravice in zadoščenja. Tako pa nama ne ostaja druzega, kakor obrniti se do visokega predseduištva. Zato prosim v svojem in y imenu poslanca Šukljeja, ki me je za to pooblastil, Vašo prevzvišenost, da prespoštovanega poslanca Tržaškega mesta pokličete k redu, in ga ua to opomnite, da v tej visoki zbornici ni v Tržaškem mestnem zboru, kjer uaj bodo take besede morda navadne (\vo solehe Redeweisen vielleicht auf der Tagesordnung sein miigeu), ampak v državnem zboru." Levičarji so zagnali strašen ropot in so kričali, to je novo žalenje, to je slovenski način itd. Gosp. predsednik je na to Tržaškega poslauca res poklical k redu, ali dr. Meuger je tekel k njemu iu mu rekel, da je poslanec Klun s svojimi gori omenjenimi besedami tudi razžalil Tržaški mestni zastop, ker je trdil, da so take besede navadne v Tržaškem mestnem zboru, in da more zarad tega predseduik tudi njega k redu poklicati. Zatoraj je dr. Tonkli predsedniku pojasuoval, da poslanec Klun ni tako govoril, kakor je trdil Menger, iu da v njegovih besedah ui nobenega žaleuja, a dr. Smolka je Mengerju vstregel iu spoluil njegovo željo. Dr. Lueger je zahteval, naj pokara poslanca Wrabtza, pa ui bil tako srečen, kakor Menger, pač pa je k redu poklical še poslanca Pichlerja zarad nekterih izrazov v zadnjem govoru njegovem. Potem se je pričela razprava o srednjih šolah, Pismo iz tujine. Kajiro, 28. aprila. Potovanje do Aleksandrije sem Vam po malem popisal; naj ga sedaj nadaljujem. V Kajiro smo se peljali zopet ua istem vlaku z železnico, kakor rakev z mrtvim pašo. Vlak je naglo pihal po odprti dolini Faraonove dežele proti glavnemu mestu. Pri vseh vozovih tretjega razreda se vrata odpirajo na desno in na levo; a da bi jih kdo zapiral za potovalci, tega nisem zapazil. Celo pot so vrata lo-putala in tolkla ob stene, kakor „Iavtere" pri kakem svinjaku. Prah se jo tako vzdigoval, da se večkrat seženj pred seboj ni videlo. Toplomer na vozu je kazal 33 stopinj po Celziji. Arabci so večinoma pšenico želi, drugi jo pa kar mlatili — z velbljudi, tako, da so neke kolca čez pšenico vozili. Slama je bila strta, kakor rezanca. Viditi je bilo tudi mnogo ovsa in detelje; druzega pa nisem veliko opazil. Sela so bila vsa razrušena (znabiti še od zadnje vojske), a nič popravljena. Pri nekem kopanji zemlje sem videl kakih 500 črnih delavcev od 10. do 50. leta, ne le ua pol, ampak skoraj da kar nagih. Nekteri so stali zraven njih s palicami v rokah — morali so kaki čuvaji ali pazniki biti. Leteče ali pevajoče ptice nisem celo pot videl, kakor le tudi pri nas domačega krokarja. Vlak je grozno naglo vozil, prav za prav divjal po ravnini proti Kajiri. Stražnice nisem po celo uro nobene videl. Tu pa tam je bila viditi kak meter visoka luknja, opažeua s slamo in blatom. Smejati sem se moral, ko sem videl tu pa tam, da je kak paznik v sami srajci iz nje pokukal, če je vse v redu, pa zopet hitro svojo glavo skril. Videl sem tudi po nilskih odtokih kak parni stroj, ki je močil z Nilovo vodo skoraj na pol sežgano polje krog sebe. Tako pridemo v Kajiro, okajeni in prašni kot inlatiči. llotli smo takoj v „Hotel du Nil"; ali taka guječa je bila, da nismo mogli skozi preriuiti in to sicer i zarad pogroba paše. Angleški vojaki so stali po obeh straneh ceste v jopičih, kakor jih imajo pri nas fantje po deželi. Turki pa so imeli vsi belo obleko in nekako rudeče pokrivalo na glavi od najvišjega do najnižjega; nosil sem pa tudi jaz tako pokrivalo, toliko sem se bil že poturčil — ker mi je bilo sreduje morje moj klobuk pozobalo. Iz Kajire kaj več — jutri. Na belih konjih jezdila je policija in na 60 velbljudih neko konjištvo s puškami. Godba je bila angleška in turška (menda mestna, pri kteri so sami črnulii). Naš „omuibus" (voz) stal jo kakih 20 minut kar mirne, ker ni mogel naprej. Ko vendar proderemo, gremo na hrib, od koder smo gledali pogreb, ki jo celo uro trajal. Moj črni sluga mi je pozneje rekel, da pogreb je bil zato tako sijajen, ker je tega pašo vse rado imelo noter do Nubije, zato je tudi toliko ljudstva prišlo k njegovemu pogrebu. S tega hriba je jako lep razgled po mestu, še skoraj lepši, kakor z Grada po Ljubljani. Tri dni v Kajiri. Po kratkem oddihu šli smo še tisti dan gledat turško mošejo (cerkev). Je pa ta mošeja ogromne velikosti. Na predvoru, kjer je ves tlak iz marmorja, imel bi lahko cel polk svoje vojaške vaje. Morali smo čovlje sezuti in obuti neke copate. V notranje smo šli pokriti; saj pa tudi ni druzega videti, kakor gole stene, silne velikosti in kakih 300 ali še več svetilk (lampic) je viselo na železnih žicah. Pogri-ujalo (tepih) pa jako lep, dobel skoraj kot bob • ki bo danes menda dovršena. Govorila sta Ko-■\valski in Coronini, ki je priporočal, da naj se v resolucijo, v kteri slovenski poslanci zahtevajo slovenske paralelke, sprejme še dostavek, da naj se na Primorskem za italijanske dijake osnujejo italijanski razredi. Tudi je priporočal, naj v Pazinu ostane vsaj spodnja gimnazija. Ta resolucija se je izročila budgetnemu odseku, ki jo bode že danes zvečer pretresal in jutri zopet predložil zbornici. Pomenljivo je, da je minister takoj odgovoril grofu Coro-uiuiju, da hoče ustauovitev italijanskih razredov pretresati. Glede slovenskih paralelk ni rekel ne bev, ne mev. Zadnja, ob enem generalna govornika sta bila: Sturm na levi in Jahn na desni strani. Pri ljudskem šolstvu bo menda govoril dr. Vitezič. Z Dunaja, 13. maja. Kvotna razprava. Prva točka današnjega dnevnega reda je bila razprava o kvoti, to je o zneskih, ki jih bote naša in ogerska polovica v prihodnjem desetletji plačevale za skupne stroške. Nasvet kvotne komisije in predlog vlade se glasi, da naj ostane pri dosedanji razmeri. Reč zadeva novo pogodbo z Ogersko, ker pa ogerskemu državnemu zboru poteka volilna doba in bodo imeli meseca julija nove volitve, zato se vladi tolikanj podvizujete, da bi bili prej ko mogoče rešeni predlogi, ki zadevajo novo pogodbo. Zato se je pri uas unidan pretrgala budgetna razprava, de se je rešila carinska pogodba, in danes se je pretrgala v drugič, da se reši predlog o skupni kvoti. Kot govornika sta se pri splošnji razpravi oglasila samo Plener in Poklukar. Prvi je so-stavljal in primerjal raznotere številke, ki so vplivale na določitev nove kvote. Podlaga ujegovemu govoru so bili izkazi, ki ste jih kvotni deputacijj pri-dejali svojim poročilom. Dr. Poklukar je razvijal, da se je ta zadeva rešila na podlagi porazumljenja ali kompromisa. Eni so hotli, naj se skupni stroški, kterih glavni del zadeva vojno, razdele po razmeri števila vojakov naših in ogerskih dežel. Ko bi to obveljalo, bi mi plačevali 55, Ogri pa 45 odstotkov. Ko bi se za podlago jemali državni proračuni, bi bilo razmerje 00 in 40 odstotkov. Omenjal je tudi, kako različne so razmere zemljiškega davka in zem-Ijišnih dohodkov pri nas i n na Ogerskem, kjer zemljiški davek znaša komaj polovico našega, in kjer obdelovalni stroški znašajo 35 odstotkov vseh dohodkov, pri nas pa 60 do 65 odstotkov. Govoril je tudi o pravici kranjske dežele do Zumberka in Marindola in omenjal, da se Madjari ne upirajo združenju teh delov z deželo kranjsko in da ste le obe dve vladi krivi, ako dotične razprave še niso dovršeue. Priporočal je vladi, naj skrbi za boljši poduk, zlasti za obrtni poduk, ker se bodo z raz-širjevanjem trgovine in obrtnije pomnožili tudi dohodki državni in bode mogoče, laglje plačevati potrebne stroške. Občutljivim Italijanom je rekel, da nihče ne dvomi o njihtvem rodoljubji in da slovenski poslanci niso imeli druzega pred seboj, ko so zahtevah tudi slovenski poduk na novi obrtni šoli v Trstu, pod njim pa lepo tkana ali pletena štorja iz morskega bička. Že blizo konca ste se mi dve pokve-čeni šlapi kar sami snele; ni se mi vredno zdelo, ji zopet natikati — kar ležati sem pustil pokveki. Dva stara možica, kakor barabi, sta čepela na pragu mošeje ter se igrala, kakor z nekimi jagodicami (znabiti je to turški molek); ves čas sta bila kot mutasta, le ko smo vun šli, sta kričala: Piastre, piastre — najbrž za darilo. Potem se podamo na vrh zidovja trdnjave. Tu leži vse polno topov po zidu, obrnenih ua mesto. Rudeči angleški mladenči so jih prav skrbno ogledovali. Ko sem tu začel Ljuljauo in Kajiro primerjati, zdelo se mi je zadnje mesto dva-, trikrat večje*) kakor prvo, nesnage pa vsaj dvajsetkrat več. Domu grede smo čuli divje tulenje in rjovenje po mestu, da bilo bi mo kmalo strah. Stari divjaki so se prijemali kočij, kakor pri nas otroci, a proč spraviti jih ni bilo. Za danes bodi zadosti; prihodnjič še kaj o piramidah iu druzem. *) Hode pač malo zmote: Kajiro ima probivaleov nekako 330.000, Ljubljana Se 30.000 no. Vredn. kakor to, da se tudi za slovenski narod kaj zgodi. Sklepal je s pozivom do nasprotnikov, da naj popusti malovredne prepire, da naj privoščijo vsakemu svoje, potem se bo zborpica laglje pečala z gmot-uimi vprašanji in čez deset let lahko rekla: Toliko imamo plačevati, ali vsaj moremo to zmagovati. Po konečnem govoru poročevalca Javorskega, bil je predlog, da ostane pri sgdanjih skupnih zueskih, sprejet soglasno. Druga, točka duevnega reda je bila budgetna razprava. (Šestnajsti dan.) Sinoči zboroval je budgetni odsek, da je rešil od Coroninija uasvetovano resolucijo. Grof C o r o-u i n i je namreč od slovenskih poslancev v budget-nem odseku nasvetovano in sprejeto resolucijo glede slovenskih paralelk na gimnazijah v Celji, Mariboru, Gorici in Trstu spremenil tako, da je v njo sprejel tudi italijanske paralelke v Gorici in Trstu. Budgetni odsek je pa sklenil, da naj ostane prva resolucija, kakoršna je, in da naj se ji le še pridene dostavek glede italijanskih paralelk v Gorici. Zarad Trsta je dr. Herbst nasvctoval, naj se ustanovitev italijanskih paralelk na državni gimnaziji ne priporoča, ker imajo Italijani lastno italijansko gimnazijo. Budgetni odsek je temu pritrdil in resolucija je bila danes sprejeta, kakor jo je sinoči potrdil budgetni odsek. Z desnico sta za resolucijo Slovencev glasovala Coronini in knez Hohenlohe, drugi primorski in Tržaški poslanci Coroninijevega kluba so z levico glasovali nasproti. Za Corouiuijev pristavek pa je z desnico glasovala tudi levica, ki toraj Italijanom privošči ravnopravuost, Slovencem pa ue. Glede odgovora naučnega ministra ua resolucijo Corouinijevo mi je po stenograličnem zapisniku popraviti, da ni bil ugodneji, kakor druge njegove izjave. Rekel je namreč, da bode naučno ministerstvo najresneje pretresalo vprašanje, kako bi se za italijanske učence v primorskih gimnazijah kaj več storilo. Politični pregled. V L j ubij a ni, 14. maja. Sotrnnje dežele. Iz Krakova se poroča, da prideta prestolonaslednik Rudolf in nadvojvodinja Štefanija v Krakov 28. juuija. Tu ostaneta dva dni; nadvojvodinja se vrne v Laksenburg, cesarjevič Rudolf pa potuje dalje v Lvov, Kolomejo, Slobodo-Rungursko in Stanislavov. Deželni maršal grof Taruovski bo spremljal cesarjeviča po Galiciji. Z Dunaja se poroča, da se je 12. t. m. ministerski predsednik grof Taaffe posvetoval z načelniki klubov na desnici ter jim naznanil, da vlada želi, naj bi se državni zbor končal že pred Bin-koštmi. Toraj bi bila zadnja seja 21. maja. Državni zbor bi moral še skončati budget, postave o poštnih hranilnicah, železnicah in katehetih. Poročilo o kvotni postavi se je razdelilo 12. t. m. v državnem zboru. Poročevalec Javorski je ob kratkem razložil obravnave obeh kvotnih depu-tacij. Zbornica je v drugem in tretjem branji potrdila postavo. Zarad demonstracij proti prof. Maassen-u je policija, kakor smo že poročali, prijela pet vse-učiliščuikov. Ti so: A.rtur Seng z Dunaja, Henrik Janota z češkega, Šamo Morgenroth iz Galicije (žid), Jos. Brilnner iz Ogerskega (žid), E. Fiirst (žid) iz Ogerskega. — Vsi listi obsojajo nespodobno obnašanje vsenčiliščnikov. „FremdenbIatt" piše: Ali naj zaradi preglasne manjšine dijakov izgubi Dunajsko vseučilišče svoje dobre ime? V teh krogih najdejo možje „der schiirfsten Tonart" svoje navdušene učence. — Celo „N. Fr. Pr." piše, naj se dijaki spomnijo na red in postavo, akoravno je njihova jeza opravičena in plemenita. Demonstracij ne moremo odobravati, pač pa odpustiti, piše židovski list. Kakor znano, govoril je Tržaški, poslanec Luzzatto v državnem zboru, da se v Trstu ustanovi italijansko vseučilišče. Kakor piše „Narodni List", sklenil je tudi rnestui zastop v Zadru 2. t. m., da bo podpiral dotično prošnjo za italijansko vseučilišče. „Narodni List" pa pristavi svojemu poročilu: „Mestni zastop v Zadru je s svojim sklepom stopil v nasprotje s celo deželo, ki noče ničesar vedeti o italijanskih sanjarijah. S tem je pokazal mestni zastop, da tudi ue zastopa koristi meščanov. Za koga pa tirja mestni zastop italijansko vseučilišče? Morda za večino tukajšnjega prebivalstva, ki niti ne razume italijanske besede? Ne, slavni mestni zastop zahteva italijansko vseučilišče za necih deset polahonjenih družin v Zadru, ki so prišle od drugod in iščejo tukaj kruha in dobička. In kje bodo ti vseučilišče? Ali jim bo dala službe Italija ali hrvatska dežela, ki v javnih uradih ne potrebuje Ilialijauo-v? S kratka, mestni zastop v Zadru izzivlje svojjim postopanjem, ne le uaš narod, temveč dela proti koristim svojih someščanov". Hrvatski deželni zbor se snide 23. maja. — Pri preiskavi Starčevič, Folnegovič in Tuškan niso hoteli uičesa povedati o srebrni kupi, ktero so gospe podarile Tuškanu. Obsojena sta Starčevič-, in; Folnegovič na 100 gold., Tuškan na 50 gold4 kazni. Ogerski državni zbor končii svoje delovanje 26. t. m. Volitve se bodo vršile od 16. do 25. junija. V«iaa6je države. „Pol. Corr." se piše iz Rima, da so v Vatikanu jako zadovoljni, ker so na Dunaji dobro vsprejeli novega nuncija msgr. Galimbertija. — Kardinal Rampolla bo nastopil svojo službo kot državni tajnik papežev po prihodnjem konzistoriji. Ministerska kriza v Srbiji se bo tedni končala. Politika se tako hitro ne bo še premenila, ker bi moral kralj razpustiti skupštino, v kteri ima sedanja vladna stranka dve tretjini glasov. Nek nemški list piše o srbskih razmerah: Srbska vlada je izgnala vse dopisnike iz Srbije. Poročila o srbskih razmerah dobivamo še-le iz druge roke. Na pošti pregledajo vsa sumljiva pisma. Kralj Milan nima več mnogo veljave, ker mnogo zapravi. Država propada. General Horvatovič, pošten mož, odložil je vojno ministerstvo, ker je obupal nad bodočnostjo države. Če je sploh še mogoče, mogel bi le Ristic rešiti državo nevarnih vstaj in neredov. Tudi na Dunaji bi bili zadovoljni z Rističem. Držati bi se moral dveh pogojev, kakor žele na Dunaji: Izpolniti namreč pogodbe in pobijati ruski vpliv. Ristič tudi ne namerava Srbije spraviti pod rusko vlado, le žaliti noče Rusije. Težje pa so notranje naloge, posebno glede žalostnega finančnega stanja. Blagajnice so prazne, davki so dosegli skrajuo mejo. Stroški pa veduo rastejo za obresti državnih dolgov in oboroženje armade. Na novo posojilo Srbija ne more misliti. Srbija se bliža malemu baukerotu. — Iz Bukarešta se poroča, da se morda tam snidete avstrijska cesarica iu srbska kraljica. Bolgarska narodna banka, ki je bila ustavila svoje poslovanje že po zadnji vojski, pričela je zopet svoje delo. Občinam posojuje po 7 odstotkov, na zemljišča po 8 odstotkov. — K „rodoljubnim zvezam", kterih geslo je „Bolgarija sama za-se", pristopajo tudi Turki. Prvi so pristopili v Silistriji. — Katkovo glasilo piše o „Bolgariji: Že večkrat smo dokazali, da so le vnanji ljudje povzročili nemire in zmešnjave v Bolgariji. Pospeševali so nepostavnosti, če so le bile obrnene proti Rusiji. „St. P. Vjedo-mosti" pišejo: Berolinska pogodba je izgubila svojo veljavo, ker nobena država noče v Bolgariji vrediti zmešnjav po oni pogodbi. Sploh pa ona pogodba ni imela druzega namena, kakor da je uničila vse vspehe, ktere si je Rusija priborila v zadnji vojski. Možje, ki so skovali pogodbo, posmehujejo se nam. Bosno iu Hercegovino je dobila Avstrija, Bolgarijo je zasela „Evropa", Ciper pa Anglija. Rusija je dežele ob Donavi iztrgala Turčiji, Evropa jih je nam iztrgala iz rok. Čud no je, da naši državniki pritiskajo na Turčijo, naj ona vredi razmere in Rusiji pomaga. Turčija lahko odgovori: „Vzeli ste mi skoraj vse dežele v Evropi in meui je sedaj vse jedno, kdo jih ima. Pobotajte se z Evropo in mene pustite v miru." Znali smo si pridobiti na Balkanu svoje pravice, a nismo jih znali porabiti. Evropa se je okoristila z našo neodločnostjo ter je izročila pravice onim, ki si jih niso pridobili s trudom. — Iz Sofije slišali smo že večkrat, da se snide sobranje iu voli kneza. Do sedaj se to ni še zgodilo in skoraj gotovo se tudi ne bo. Gospodje v Sofiji dobro vedo, kake nasledke bi si nakopali na glavo. Francosko ministerstvo stoji na slabih nogah. Zavrglo je namreč nasvete budgetne komisije, ker ne more toliko znižati državnih stroškov, kakor želi komisija. Komisija želi, da se uravna ravnotežje dohodkov in stroškov, brez novih davkov; Goblet pa hoče vpeljati nove davke. Vrh tega zahteva še Boulanger okoli pet milijonov. Vlada hoče še počakati, kaj bo sklenila zbornica, če. bo zbornica potrdila predlogo komisije, moralo bo ministerstvo odstopiti. Francoski listi že pišejo, da pride zopet Freycinet na krmilo. „Intransigeant" mu že preti z demonstracijami, ko ue bi ostal v novem ministerstvu general Boulanger. Francoski list „Pariz" je pisal, da ste Rusija in Francija sklenilili zvezo. „Novoje Vremja" zanikava vest francoskega lista in piše: Ne vemo, ktere države misli „Paris"; gotovo pa jo mislil v v prvi vrsti Rusijo. Ne Rusija ne Francija v sedanjih razmerah ne potrebujete zveze. Rusija ne prevzame nobene odgovornosti za Francijo. Ko bi se Rusija in Francija zvezali, storile bi to druge države med sabo. Da so ohrani eropejski mir, zadostuje, da v vsakem trenutku Rusija poda Franciji roko. Italijanski kralj, kraljevič, minister Zanar-delli, mnogo umetnikov in dostojanstvenikov je bilo 12. t. m. navzočih, ko se je v Florenci blagoslovilo pročelje stolno cerkve. Ulice in stolni trg so bile v zastavah. Ob Donavi vre skoraj v vseh državah. Tudi nemiri v Rumuniji niso brez pomena in pričajo o nezadovoljnosti naroda. Ko je prišel kralj Karol v Jas, vsprejeli so ga le uradniki in vojaki. Kraljica ni spremila kralja, ker je bilo že znano, da pri-Zaderski Italijani dobili službe, ko dovrše ital ijninkopravlja opozicija nemire. Ministerstvo se je že pre- menilo, in utegne se še marsikaj dogoditi, kar je za Avstrijo velikega pomena. Nemiri na avstrijski meji vplivajo tudi na Itumunce v Bukovini iu na Erdeljskem. V angleški dolenji zbornici je naznanil državni podtajnik Fergusson, da se vlada ne bo uradno vdeležila francosko razstave, vendar bo olajšala angleškim tovarnarjem pošiljatve ua razstavo. — „Standard" poroča iz Carigrada, da ugodno napredujejo obravnave, ktere vodi Drummoud Wolff s Turčijo glede Egipta. Srbska vlada bo zopet dajala podporo patri-jarhu v Carigradu. Srbski zastopnik, Novakovic, je nedavno izročil patrijarhu 15.000 pijastrov. Na Kreti je sicer mir, toda kristijaui niso zadovoljni s turško vlado. Grški listi svetujejo sultanu, naj vpelje novo upravo pri financah iu drugih državnih uradih, da pomiri kristijane. Prihodnje leto bo v Kodanji razstava industrije, poljedelstva in umetnosti. Obravnave o afganskt meji ne bodo še končane, ker angleški zastopniki pričakujejo novih na-vodov od svoje vlode. Emir je poslal nove čete iz Kandahara in Rabnla na bojišče proti vstašem. Izvirni dopisi. Z Bleda. 11. maja. Naša podružnica sv. Cirila in Metoda je imela 8. t. m. v gostilni Danejevi svoj redni letni zbor. Vdeležilo se je zbora precejšnje število družbenikov, posebno iz sosednje župnije Gor-janske. Na programu je bil nagovor prvomestnikov, poročilo zapisnikarjevo in blagajnikovo, volitev novega načelništva in zastopnika za veliko skupščino. Pričakovali smo lepega, vnemajočega nagovora, iz kterega naj bi bili posebno kmečki možje, ki časnikov ne bero, kaj več zvedeli o družbi sv. Cirila in Metoda, n. pr. kaj je družbi namen, kako potrebna je za nas taka družba nasproti pogubnemu rovanju brezverskega pruskega „Schulvereina", proti kteremu so se celo pošteni avstrijski Nemci vzdignili ustano-vivši si „katoliško šolsko društvo" ; zvedeli naj bi bili, koliko je družba dozdaj storila, s kakim vspehom se je glavno vodstvo do slovenskih škofov obrnilo; kako se imajo naši bratje Cehi proti ravno tistemu sovražniku boriti, kakor mi, iu imajo tudi enako družbo, „šolsko matico" itd. — toda nagovora ni bilo, in to je škoda, ker udje zgube veselje, in drugikrat marsikterega ne bo blizo. Družbenikov ima naša podružnica 59, in sicer 6 ustanovnikov, 53 letnikov. V odboru so ostali stari odborniki: g. dekan Razboršek, prvomestuik ; g. župnik Gnezda, namestnik; le novega zapisnikarja smo izvolili v osebi g. Žirovnika, učitelja Gorjanskega, ker se je gosp. R. Schrey zarad muogih opravil za to čast zahvalil. Izvoljen pa je slednji zastopnikom za veliko skupščino. Blagajni-čarstvo smo izročili gospieama N. Zupanovi, učiteljici v Gradu, in T. Strletovi, učiteljici v Gorjah. Nadejamo se, da bo še mnogo novih udov pristopilo, samo treba bo skrbeti, da bi podružnica malo več življenja kazala. Dobro bi bilo, ko bi se napravila n. pr. zdaj poleti kaka beseda s petjem, berilom, ali kaj enakega. S tem bi se lahko tudi družbeni dohodki pomnožili. Naj bi vsak ud tudi dobil tiskan kratek poduk o namenu družbe, morebiti oni spis, ki ga je družba že lani izdala pod naslovom: „Družba sv. Cirila in Metoda — kaj je to?" ali vsaj družbina „pravila", da bi tako tudi priprosti udje dobro poznali družbin namen. Kako pa v Radoljici, kdaj bo naša podružnica dobila tam svojo novo sestrico? Iz Ribnice na Dolenjskem, 13. maja. (Sv. misij on.) Tri leta so minula od zadnjega sv. misi-jona, ki se je opravljal v naši dolini. Na prošujo iu povabilo prečast. g. Martina Skubic-a, kanonika iu dekana Ribniškega, prišli so 1. maja trije čč. gg. lazaristi in pri nas do 12. maja ostali. Ves čas so z neutrudljivo gorečnostjo pridigovali, spovedovali in zakrament sv. Rešnjega Telesa delili. Akoravno je pri nas ljudstvo vneto za božjo čast, kar nam posebno spričuje prelepa farna cerkev sv. Štefana, bil je vendar pri nas sv. misijon na pravem mestu. Ganljivo bilo je viditi, kolika množina ljudstva se je vdeleževala sv. misijona dan na dan; s kako potrpežljivostjo je čakalo pred spoved-nicami, preden je zamoglo opraviti spoved in potem pristopiti k mizi božji I In dasi so gg. misijonarji, domači in sosedni duhovniki neprenehoma ves čas sv. misijoua z največjo požrtvovalnostjo in marli-vostjo delovali, vendar komaj so zamogli vsem tukajšnjim faranom in okoličanom zadostovati. Gotovo nad 4000 jih je prejelo zakrament sv. Rešnjega Telesa. Redek le je ostal, ki ne bi bil te prilike porabil v izveličanje svoje duše. Bodi toraj najtoplejša hvala in zahvala prečast. gg. misijonarjem, domačim in sosednim duhovnikom, posebuo prečast. g. dekanu in kanoniku za njih velik trud in za dobroto sv. misijona. Bog plati stoterno! Konečno omenjam, da se je ob jednem pri nas ustanovila družba treznosti. Pristopilo je takoj mnogo udov k njej, kteri se hočejo v prihodnje varovati nezmernega pijančevanja, posebno žganih pijač. Mnogo udov pa je tudi zarad tega pristopilo, da bodo za nesrečne pijance molili, da bi se odvadili te pogubenosne strasti. Domače novice. (Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) Čast. gosp. Jožef Bela r, župnik v Ilotedršici, dobil je faro Ledine, čast. gosp. Anton Z g u r, župnik v Loškem potoku, odpovedal se je svoji fari ter prevzame oskrbništvo fare Hotedršice. (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 20. aprila IX. sejo. Navzočni: prvo-mestnik T. Z u p a n , podpredsednik L. S v e t e c ; odborniki : M. M o č n i k, I. M urni k, dr. V o š n j a k , J. Ž i č k a r , J. Ž 1 o g a r, A. Z u m e r , ter eden zaupnih mož. — Prvomestnik naznanja, zakaj do zdaj ni bilo mogoče se pokloniti na višjih mestih; omenja, da so umrlega rodoljuba Subec-a iz Dutovelj dediči izplačali volilo 100 gld., ter da si družba pridobiva povsod zmerom več prijateljev, kar bo osobito dokazala prihodnja velika skupščina, o kteri bo razgovor itak v tej seji. — Tajuik naznanja tekoča opravila ter opozarja na važnejše točke, o kterih bodo danes poročali dotični odborniki. — Blagajnik omenja finančnih zadev, ki se smejo jako ugodno imenovati, opozoril je že tudi podružnične deuarničarje, naj prav redno dopošiljajo nabrane svote, ker so družbini izdatki koj letos znatui in bodo v prihodnje še večji. Blagajnik poroča o raznih podružničnih prošnjah: trem podružnicam se usli-šijo; zasobnikova prošnja pa se je spoznala za tako, ki presega družbin namen, toraj neuslišana. — Nasveti neke podružnice se za zdaj ne sprejmo. — Velika letošnja skupščina utegne bili uajbrže v Ljubljaui. Glede nekega nasvetovanega vrlega spisa ukrene se primerno. — Prošnji dveh podružnic se niste mogli uslišati. — Poskrbe se molitvene in podučne knjižice vsled neke prošnje priprostemu ljudstvu nekterih podružnic. Za dve uri prvomestnik sklene sejo. (Izžrebani porotniki) za prihodnje porotno zasedanje v Ljubljani, ktero se bode vršilo meseca junija, so sledeči: Glavni porotniki so gospodje: Bamberg Otomar, tiskar in knjigar; Brinšek Ivan, trgovec v Ilirski Bistrici; črne Franc, hišni posestnik v Ljubljani; čik Jakob, hišni posestnik v Ljubljani; Ditrih Anton, trgovec v Postojni; Draščik Anton, trgovec z lesom v Ljubljani; Galle Adolf, posestnik v Gorenji Šiški ; vitez Gariboldi Anton, hišni posestnik v Ljubljani; Gestrin Ivan, hišni posestnik v Ljubljani, Grašek Jernej, posestnik v Kamniku; Hoff-man Viktor, deželni računski svetovalec v Ljubljani; Jerančič Ant., hišni posestnik v Ljubljani; Jevnikar E., kramar v Ljubljani; Kratnar Gregor, posestnik v Kamniku; Krenner Alojzijj posestnik v Škofjiloki; Mally Karol, tovarnar v Tržiči; Matjan Jakob, hišni posestnik in pek v Ljubljani; Mayer Mavricij, pivovar in posestnik vKranji; Murnik Ivan, kupčijske zbornice tajnik v Ljubljani; Novak Ivan, posestnik v Notranjih Goricah; Obreza Dragotin, posestnik na Vrhniki; Omejec Ferko, deželni računski oficijal v Ljubljani; Peterca Franc, hišni posestnik v Ljubljani; Pogačnik Alojzij, trgovec v Cerknici; Primar Ivan, posestnik in mlinar v Zalogu; Remc Ivan, posestnik v Podsmereku; dr. Auton Roje, odvetniški koncipijent v Ljubljani; Salmič Anton, posestnik v Postojni; Souvan Fr. Xav., veletržec v Ljubljani; Spalek Auton, poslovodja v Ljubljani; Spoljarič Avgust, trgovec v Ljubljani; Sešek Ivan, odvetniški koncipijent v Ljubljani; Trček Franc, trgovec v Ljubljani; Treven Franc, hišni posestnik v Ljubljani; Treven Anton, trgovec na Savi; Winkler Avgust, hišni posestnik v Ljubljani. Namestniki so gg.: Ahlin Ivan, hišni posestnik; Avšič Jakob, zavarovalni uradnik; Jesenko Blaž, hišni posestnik; Karinger Karol, trgovec; Ojstriš Franc, hišni posestnik; Ravnikar Anton, hišni posestnik; Slovša Franc, hišni posestnik; Sterle Srečko, hišni posestnik in Žagar Ivan, pekovski mojster, vsi v Ljubljani. (Afera Nedvedova.) O prof. Nedvodovi aferi na gimnaziji je deželni šolski sovet storil rešitev na korist dijakom proti učiteljskega zbora uasvetu, po kterem naj bi se trije izključili, drugi kaznovali z ječo po 16, 12 in toliko ur! Deželni šolski sovet je ravnal po pravilu: Da se resnica prav spoznal, čuti je treba oba zvoni — in je za svojo razsodbo dobil dokaj več razlogov, nego gimnazijski zbor učiteljski, kteri je bistveno presojeval le dijake. Ker je prof. E. Nedved za tekoče leto izprosil si dopusta, nadejati se je, da si pomaga na drugo, njemu bolj pristojno mesto; prizadetim dijakom vsem pa je to nauk, da se dobrote pravno si naklonjene vredne skažejo v vsem svojem dejanji in nehanji. (Odlikovanje slovenskega umetnika.) Gospod Jurij Šubic, v domači deželi in drugod slavno znani slikar, bivajoč sedaj v Parizu, dobil je 1. maja od cesarjeviča Rudolfa lastnoročno pismo, da prevzame ilustracije v cesarjevičevem delu „Die Oester-reichisch-Ungarische Monarchie in Wort und Bild" za slovenski oddelek Štajarske. G. Šubic bo dogo-tovil ilustracije po spisu g. profesorja Ilubada. (Veliki ogenj) bil je viditi včeraj zvečer na gorenjski strani. Gorela je neki velika vas S t r o-h i n j fare N a k e 1 s k e. Ogenj je razun cerkve sv. Nikolaja menda večino pohištev uničil. Natančnejega poročila še nimamo. (Cecilijino društvo v Mariboru) je dne 11. t. m. odprlo pevsko šolo za cerkveno petje. Učencev, fantov iz raznih mestnih šol, je 90, ki se podučujejo po 4 ure na teden v 2 oddelkih. Novi šoli želimo obilnega blagoslova in zdatne podpore. Telegrami. Herkulove kopeli, 14. maja. Cesarica zvečer odpotovala v Sinajo. Dunaj, 14. maja. Zbornica je potrdila točko naučnega ministersva: industrijalna uči-lišča; pričelo se je posvetovanje o točki: ljudske šolo. Minister Welsersheimb je predložil dodatni kredit G5.000 gold., da se pomnoži žendarmerija. Peterburg, 14. maja. „Pet. Journal" piše z ozirom na polemiko o Bosni in Hercegovini, da se vlade ne bodo ozirale na prepire časnikov, ki nameravajo le razpor; nadaljevale bodo politiko sporazumljenja in miru. Bruselj, 14. maja. V osredji premogo-kopov so delavci ustavili delo. T ni j c i. 12. maja. Pri M al Mu: Oesterreicher in Mosbruger, trgovca, iz Monakovega. — Blitz, Kull, Schneider, lloffmann, Reiner, Tiegl, Fisfihor, Sehmolz in Canditt, trgovci, z Dunaja. — P. Schlogel, trgovce, iz Moravskega. — Marija Mader, zasebniea, iz Linca. — Braune, zasebnik, iz Budapešta. — Ledncr, trgovce, iz Budapešta. — Ernest MagdeSurg, zasebnik, iz Gradca. Pri Slonu: Ekselenca baron Kuhn pl. Kuhnenfeld, c. k. P.-Z.-M. z družino, iz Gradca. — Karol Hoch, o. k. polkov, nik, iz Gradca. — Janez pl. Rosenzweig, poročnik, iz Grndca- — Al. Zeyringer, cesarski sovetnik in ravnatelj zavoda gluhonemih, iz Gradca. — Berger, Weldler, Mondschein, Pitschmann in Troumann, trgovci, z Dunaja. — Salomon Weiss, potovalec, iz Budapešta. — J. Cibiš, c. k. poročnik, iz Češkega. — Pr. Schauta. gozdar, i/. Kranjskega. — Karol Zuppanc, posostnik, iz Kozjega. — Jožef Ballis, kupčevalec, iz Vrhniko. — Leop. Sohloyer, e. k. nadporočnik, iz Trsta. — Dr. M. Laginja, zasebnik s soprogo, iz Voloskc. — Karol Pogačnik, posestnik, iz Logatca. Pri Južnem kolodvoru: H. Wolf, trgovec, iz Sovodnja. — Ludovik Schellander, c. k. uradn k, s soprogo, iz Colja. — Prane Johanus, zasebnik s soprogo, iz Rogatca. Pri Virantu: Ana Šetina zasebniea, iz Gradca. — Anton Keršič, kolar, s soprogo, iz Gorico. — Rozalija Lukan, zasebniea, iz Št. Vida. — Miha Saje, župnik, iz Štange. Vremensko sporočilo. C* \ I 4- "" ? Cas Stanje c|;. --Veter Vreme g .„,,,„,.;„ »rakomora toplomera ,2 opazovanja v mm po*o«uiJ» * g iV. u. ^jutl. 781-75 +TT1 si. vzh. del. jasno 13.2. u. pop. 729-8!) +14 0 si. vzh. „ 2140 9. n. zvee. 728 99 +11 0 si. vzh. oblačno dei Zjutraj deloma jasno, popoludne deloma oblačno in veterno, Zvečer jelo jc deževati. Srednja temperatura 12-2" t!., za 1'4° pod normalom. BuiiajMkit borza. tTelegratično poročilo, i 14. maju. Papirna renta 5% po 100 gl. |s 16% davka) 81 gl. Sreberna „ 5ia\ka) 82 „ 4 % avstr. zlata renta, davku, proittn 112 . Papirna renta, davka prosta 97 . Akcije avstr.-ogersiie banke 878 „ Sreditne akoije 281 „ London.......127 „ Srebro.......— „ Francoski napoleond......10 „ Ces. cekini.......5 „ Nemške marke . 62 „ 40 kr. 60 „ 50 „ 05 „ 05 V, „ 98 „ 321/, „ Tržne cene dne 14. maja t. 1. ]gl.|kr. " jgl-1 kr.l Pšenica, liktl. ... 7 81 Špeli povojen, kgr. . — 66 Rež, „ ... 4 87 Surovo maslo, „ . — 9» Ječmen, „ ... 4 55 .lajco, jedno „ . — 2| ; Oves, „ ... 2 92 Mleko, liter.... — 8 Ajda, „ ... 4 55 Goveje meso, kgr. . — 64i Proso, „ ... 4 87 Telečjo „ ., . — 50, Koruza, „ ... 5 04 Svinjsko „ „ . — 58| Krompir, „ ... 2 50 Koštrunovo „ „ . — 36 j Leča, „ ... 12 — Pišanec.....— 60 Grah, „ ... 113 - Golob .....- 21 Fižol, „ ... 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 85| Maslo, kgr. . 1 05 Slama, „ „ . . 3 13 Mast, „ . — 64 Drva trda, 4 □ mtr. 6 20 ! Špeli svež, „ —60 „ mehka, „ „ 4 — i Tu/.nega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsegatno-gočnemu dopalo predrazega očeta, gospoda MATEVŽ-a PUNČUH-a, krojaškega mojstra in hišnega posestnika, dne 13. t. m. ob 1. uri ponoči v 70. lotu svojo starosti, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki mučni bolezni v boljše življenje poklicati. Pogreb predrazega ranjeega bodo v nedeljo, dne 15. maja t. 1. ob 4. uri popoludne iz rodbinske hiše k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Nepozabljivega ranjeega priporočamo v blagi spomin in molitev. V Idriji, dne 13. maja 1887. Barbara Punčiih roj. Vončina, soproga. — Leopold Punčuh in Fr. Punčuh, učitelja, sinova. — Leopoldina Punčuh iu Franja Žgur, hčeri. — Antonija Punčuh roj. Žgur, snaha. — Maks Žgur, zet. MM < % Ernest Petrič, X orgljarski mojster ,i, sv. Petra nasip št. 65, se priporoča prečastitim g. župnikom, oziroma cerkvenim predstojništvom za zgradbo novih 4- mr orgel j ^ ter prevzame tudi vsako popravo starih; isto tako iz- * vršujo vsa v to stroko spadajoča dola, o poroštvu nizko , cene in pošteno postrežbe. H reinDČEVA esenca JK^JekarjaPicCOlija Ljubljani. ozdravila jo veliko množico osob hudih želodčevih bolezni; med temi jo tudi žena, ki jo bolehala in hirala žo petnajst let na nepopisljivih mukah, ki so prihajale iz želodca in obisti, brez vsake nade, da se še kedaj ozdravi. Eugen Handrinclli, Mori, na Tirolskem. Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 ste-klenic po t gld. :{(» kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V steklenicah po 10 kr. samo v Piecoli-Jevi lekarni „pri angetju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — v steklenicah po 15 kr. v R i z z i o 1 i-jovi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji. (8) jji Izvožno marčno pivo | K! V Ntolcleniotl.ll (20) ]» "i dobiva so v pivovarni Janeza Pcrlesa v Ljubljani i"i »i v zabojih po 50 steklonic, stoklonico z r,/10 L. |"| * I « » BO „ n n 10 " Št. 7630. Razpis natečaja. Pri Ljubljanskem mestnem magistratu je izpraznjena služba mestnega fizika z letno plačo 1200 goldiuarjev in pravico do dveh v mirovino vštevnih 10°/onih petletnic. Prošnjo z dokazili o splošnji sposobnosti, starosti, zdravji, popolnem znanji slovenskega iu nemškega jezika v pismu in besedi, pa s spričevalom o vspešno prebitem izpitu, kterega po ministerski naredbi z 21. marca 1873 štev. 37. drž. zak. treba za stalno narneščenje v javni sanitetni službi pri političnih gospodskah, vložiti je do 15. junija 1887 pri podpisanem magistratu, in sicer tistim prosilcem, kteri so že v kaki javni službi, potom njihovih predstojništev. (1) Mestni magistrat Ljubljanski dne 12. maja 1887. Zupan : G r a s s e 11 i. Št. 7924. Razglas. (3) Ker sta bila dva tukajšnja konja dalje časa hudo smrkava in je mogočo, da so tudi drugi konji od njih nalezli to nevarno bolezen, naroča se vsem lastnikom konj, da nemudoma objavijo mestnemu magistratu, čo pri katerem konji opazijo kako sumno znamenje. Ta bolezen, katera je včasih dolgo skrita, prikazuje se s tem, da so živali začne cediti iz nosnic, ali da jej zateko podčeljustne žleze, ali da se v nosnicah spuščajo mali trdi mazulji. Siimno je tudi, če konj jame teško sopsti, zamolklo pokašljevati in hujšati. Kdor gosposki ne oznani o pravom času, da mu je živina zbolela za sumno ali očitno nalezljivo boleznijo, tega je po postavi z 29. dno februvarija 1880 št. 35, drž. zak. kaznovati z zaporom do 2 mesecev ali globo do 300 gold. Mestni magistrat Ljubljanski G. dan maja 1887. Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na Franc-a Terček-a, trgovca z žclczjcm na Valvazorjevcm trgu št. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva. Tu se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru: Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine /a oboke, Portland iu Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za štokadoranje, asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) iu posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata iu druge pri stavbah potrebne stvari. Za obilna naročila se vljudno priporoča (6) gori podpisani. Poslano. Premostiti IS. t., m., da mi bodo mogočo poslati pravočasno uzoroo na ogled in ravno tako mogočo o pravom času izgotoviti naročono proprogo. Za obila naročila so priporočam, zagotovljajo nedosežno in n(yiinojdo izvršitev. (3) Z velospoštovanjom ANTON OBREZA, tapecirar, Ključarskc ulice štev. 3. — Ljubljana. m! Ravnokar jo izšel in ima na prodaj izdajatelj gospod Ig-iifioi j Merlier, načelnik prostovoljne požarno stražo v Dolenji vasi pri Kibnlci, Vadbeni pravilnik za slovenske prostovoljne požarne brambe. Knjiga ima 64 strani ml. 8° in 3 podobe; obsega pa 1. Uvod. — 2. Kako so morajo ognjogasoi vaditi; I. redne vajo, II. vajo z orodjem. — 3. Vajo z brizgalnicami. — 4. Kakšna naj bo shramba za gasilne pripravo. — 5. Znamko (Signale). — 6. Službeni red. — 7. Potrebno tiskovino. — 8. Postava od 15. septembra 1881 o požarnoj policiji in o gasilnih stražah. — 9. Podobe. (3) Cena knjigi 70 kr. llllicfo Fillcc. Gospodarski list s podobami. Štev. IX. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino: Občni zbor c. k. kmetijsko družbo kranjske — Strešna lepnica (Dachpappe). — Deset pravil, kako drevje rezati. — Gospodarsko novice. — Vprašanja in odgovori. — Uradno vesti c. k. kmetijske družbe kranjsko. — Imenik udov c. kr. kmetijsko družbo kranjsko. — Tržne cene. — Inserati. ..Kmetovalec" izhaja dvakrat na mesec na ccli poli, ter stano za celo leto 2 gold. Gg. učitelji in šolsko knjižnico dobivajo list za polovico cene. (7) priobčoni v „.................................. vspeh, kajti list jo razširjen posobno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečnih krogih. Zelo priporočljiv jo „Kmctovalcc" za olijavljonja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. :■■ a«-® fl i Kmetovalcu" i in aj o najboljši Dober postranski zaslužek od 100 do 300 gld. na mesec si lahko vsakdo brez kapitala in brez vsakoršno rizike pridobi z razpečevanjem postavno dovoljenih srečk. Ponudbo v nemškem jeziku naj so pošiljajo na glavno menjiško družbo Atller & Comp. v Budapeštu. (0) m m ii pl Eli /tv m 11sii l>iiBisiJi. Društvenega premoženja 12 milijonov gld. avst. velj. „Phoenix" zavaruje proti škodi po obilju; sprejema pa tudi zavarovanja življenja za vso mogočo slučaje. Svojim zavarovancem je izplačal „Phoonix" do sedaj že 40 milijonov, 042.012 goldinarjev 58 krajcarjev. Glavno zastopstvo „PHOENIXA" za Kranjsko JO pri m m n (1) tf, PEBH AYCtf v (irailiščt h. št. 3. MzagigitiiE MvTlSirtHJvvti eSSEJu " 0. kr. priv. zavarovalno društvo Avstrijski „PHQE:NIZ"