Sfev, 187. (Posamezna številna g vinapev.) Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Urtdr.iHvo: Ulfct Sv. Af-l'.cga ?t 20. f. nad«tr. — V* tlor^i n?j se poUHajo uredništvu liste. NeSrankirana pisna se ne •prejem*}« rokopisi sc ne vrefrje. ^nsorcij s 20. Telefon credniftv« in oprave liev. 1U&7. N 8 roC n I n a z n & i a : 7« celo leto K 31*20 Za pol Ista............. • • • . 15*60 is trt mesece..................., 780 it nedeljsko Isdajaaa celo leto.«.**« . 6*20 ca po! leta............... . • tCO m rraua. v woaouo> v. juiua wi/ Letnik XIII. Posamesne Številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosil ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vliv Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- .............mri po 20 vhi. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.-J vsak« nadaljna vrsta.............2. * Mali oglasi po 4 vinarje besed«, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti«. Naročnin« 11 reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti- — Plača In toži se v Trstu. ^IVJSJl^S! ^^CJL ? nah*jata v "lici Sv. Frančllk* Asiikega it 20. — Poftnohranllnlčnl »čun St. '41.662. Z Dunaja. (Od našega posebnega poročevalca). 0. julija 1917. Ko su; še govorila oba generalna go-*< "" i; a, se ie vršilo glasovanje o zrušeni* z anih cevjr.kih naredb. In dogodil s .J velik Čudež v tej državi, da je vrtala ceia zbornica in da je bl!o na to izrecno kon 'atevano soglasno sprejetje odseko-ve. ! predloga. — Zagrmelo je po dvorani -rovito ploskanje in z obrazov veni- pravih ljudskih zastopnikov je sijalo :;.* • anje f-.di na obeh galerijah, ki sta ini obe nstva obojega -pola in z \ veh slojev in narodnost i j. P . ič. <»vikar imamo ta izjemni paragraf 14( ! 1 lsf»7), s« ie povzpela zbornica Iju d »kili /.a v.opnikov na tako odločno sta-ičc in zraSila naredbe, ki so kršile ustavo. Po zakonu namreč zadošča, da jedna • j obeh zbornic ne potrdi cesarskih na-i -Ji». na to izgube takoj veljava, — To • um ei anes zgodilo in otkslej ne more ; ml do več obsojen a!i le preganjan po vojni*. in izjemnih s^dniiah. — Že včeraj fc izisaua aodaija m ianaju odgodi i:c\o obravnavo, de,, r io vnašanje i c i* » rešeno. Danes ie t rej rešeno v Ca-* in pon<»> liud-ki zbu ki je mo- Veiio obsodila trle. no laJo in gospodarstvo i;.t protizakoniti podlagi. v- .ci sent, da se je poslan k a zbornica i- prvič povzpela na Lastne noge in izrekla s\oj mogočni. veljavni — ae potrjujem teb uesrečnih naredb! Doslej ni * -»ol-a/ala : ; ike odločnosti. Mada rj ; tt, :..,iia predlagala zbornici cesarske dbe, ki so Bekofiko časa spale po raz-, -avekih. ,H)Leiu pa so naredile žalosten \ tlnjiaJi tovarni za papir.— t '.a zbornica je pokazala, da ho-. živeti, hoče delovati, hoče nekaj ve-! a t i. In res, že doteo dolgo ni bilo toliko ji in src uprtih v ta avstrijski ijudski j lop. Že dolgo ni in . a zbor- ! i^a tolikega ugleda i.i tolike veljave. Mada je skoro docela pasivna, zato je : »s!, zbornica toiiko močnejša; \ !ada ču1.i svoj , slabost m •jfsesriogiast, zalo pa je . ^ „vi ic&ikt, avt-,. in mečaci -a! da bi korakala po tel poti po-. > dUije! • * * \ pr^i ačunskem odboru se je včeraj po- nadaljevala razprava o resoluciji ( :. nil ia glede izpusta \ seh Hiiernira- 7i« : k »iijLriiraaili ' r/avljanov. V uteine-'i\-.i*r, .ti svoje resolucije je zalite val. da n >rj'r • v >i izpastiti domov in da jim uh a biLi r »vrnjena \>a škoda, ki so jo preKp. i. — Opravičevala sta, kolikor sla 1)^:. '..notranji minister groi Toggen-burg ? n inist. svetnik lians Swoboda. Mi^er je zatrjeval, da ga srce boli. ko pen da je h ' o toliko dojela nedolžnih iju-Ji: pnfniank P. -I dr. Ko o5ec je >ril, da je si- cer Sepo. ako go>pr; a ministra srce boli. tod i njeg »vo dnini ^rce ni v razpravi; zaiuevanio le od njega, da varuje in ^po-zakon. Nato >e dokaza1 na podlagi avu- itičnih poročil, kako e jo pričelo pre-g—; lan je slov. duhovščine na Koroškem in kako je dež. preJscdnik povabil k sebi škofovega kancelarja dr. Ouitta. ki ga je nagovarjal, raj mu pripomore pri takem po-Iu, češ, da bi tako olajša! novemu škofu položaj nasproti Slovencem. — Ako so v takih krogih kovah" take načrte, ni čudo. -a so imeli denuncijanti lahko delo; osebno sovraštvo in narodno nasprotstvo je igralo t»ač prvo vin»?o! Omenjal je slučaje pisatelja in župnika Meškota in župnika Ražuna v St. Jakoba, ki so ^a hoteli odstraniti, da bi uničili slov. šolo. — Govoril le dalje o preganjanju Slovencev na Štajerske™. Kranjskem in Primorskem mfd v ino in zahteval, naj se enkrat že konča in vsem krivično preganjanim da primerna odškodnina. Odpravijo naj se pa tudi vse poledice, ki jih mora čutiti n. pr. učiteljstvo pri doklrs ah, uradništvo pri a\ ». z rairu. duhovščina pr: k npetencah, ;>i oni pa. ki so pri vojakih, v sled zlo-ma:be -p. «.« (politično neza-ne^'i >. I a označba se mora i?km od-r viti. Dalje je še omenrl.Aako se zdaj gennanizuje na Primorskem. Na \o-lo .viti mi ustanovili nemško gimnazijo natno število oipok nemških urad-Casno pa so morali uničiti hr-\ > ^ j "Tijo na ta način, da so kon-ftamrali rav -.attlja in profesorje. — Za-ht'- ' je ndskotfano za v>e one. kisobili : r.,: i i i ko nf ino vani. — Razprava h > i i i.ojevala pr hodnji teden. Pravni odsek je re-il * ane> drugo , rcdlol 'a o porotnih sod- . , ; : , ;e t i ^ fa jO ie zdaj refeti ta H v zborn e;. — Zna čil-rememba y~ tudi ta. da bi bile pri-j pr,roi:;»ke tudi — žer " e. Ta r: "ni j-redN Z. je debil večino erega gla^n. 0 » » Za Dalmacijo. — Po>l. DuHb'ć je govoril v iiisekn za vo.;':o gospodarstvo o ža-ICfStnih razmerali v Dalmaciji, ki »e povsem odrezana ol Bosne, Hercegovine in Hrvatske, na katere meji, pa se od tam ne srne uvažati prav nikak živež. — Iz Hrvatske se mora n. pr. izvažati preostalo žito v Budimpešto in pride v Dalmacijo šele po velikih ovinkih. Da so cene pri tem tako ogromne, se ni čuditi. Kako drugače bi bilo. da sme Dalmacija dobivati žito in moko naravnost iz sosednje Hrvatske! — Češplje kupuje neka dunajska centrala v Bosni po 70 v kilo, odkoder jih pri^e v Dalmacijo par stotov* po 8—9 K kilo. Preko bosanske meje ne sme priti nič v sosednjo Tolmačijo. Sosed sosedu :ie sme nič prodati, kar bi se lahko "rro-! !o p-a -spodobnih cerraii! — Dr. Dulib-ič zahteva, da se temu primerno odpomore in se pridružuje predlogu posl. Mora-ce\vskCT^a. raj viada primemo odredi sporazumno s posebnim oiJsckom, ki naj ga zbornica izvoli. Pomisleki gledfi raz-n'h mej morajo pasti, saj je vse naše vojno gospodatstvo edino le izjemno stanje v celi državi. • • • Poslanec dr. A- Korošec je vložil danes iako obsežno interpelacijo o preganjanju koroških Slovencev. — Na 86 straneh kancel. oblike je navedenih nebroj v nebo kričečih slučajev do zadnjih časov, ki dokazujejo, da za tamošnje Slovence ne veljajo docela nič avstrijski zakoni. — Skoda. t-.a ni mogoče takega temeljitega dela prkbčiti v doslovnem prevodu. C P » Poslanca Vojna in Netolicktf, obsojena na 1 ieto, in urednik Emil Spaton', obsojen na 14 let radi antimilitarizma, so došli danes v r>osI. zbornico, kjer iso jih razni poslanci kaj prisrčno sprejeli. Vojna bi bil sicer dokončal kazen jutri opoldne, Neto-«icky za 5J/2 mesecev. Dr. Kramar, dr. Rašin in Kloiač bodo puščeni na svobodo jutri 7. t. m., ali se ne ustavijo nič na Dunaju, marveč pojdejo naravnost na Češko. Morebitna drugačna poročila nem. listov so neresnična. — Zdi še tudi, da vlada v visokih krogih želja, naj bi pojniloščeni veljaki in polit, prvaki^ kolikor možno neopaženo in brez hrupa odšli kam na deželo, dokler se vse notranje razmere nekoliko ne ublažijo in pomirijo. «• « • Dunaj, 5. julija. V današnji seji sta bili sprejeti tudi naslednji dve resoluciji posl. dr. Witta: 1. Vlada se poživlja, poskrbeti za to, oo in poukom. Strogo naj se postopa Ie z onim, ki ne izvrši svoje dolžnosti. Glede vojaških rek vizi cij, o katerih je čuti toliko pritožb, je ljudski prehranjevalni urad v živahnih stikih z armadnim višjim poveljstvom. Zbornica naj bo prepričana, da sc arinadno vodstvo truci, da odpravi vsa zla. Minister je razpravljal nato o pomožni akciji z mesom, ki zahteva velike žrtve od kmetijstva in ki jih je treba nadomestiti z drugimi predmeti. Posebno otežkočen je naš. sedanji položaj vsled popolnega pomanjkanja krompirja. Velike množine so šle v nič. (K tej: Tako je!) Trudili >v. lu,..^, d- L__i^eli pri novi žetvi boljši uspeh. Minister je opozarjal tudi na veliko važnost prevažanja m je izjavil, da je bli v prehranjevalnem uradu ustanovljen tudi transportni oddelek, ki ima na razpolago izvršene strokovnjake. Upamo, da bodo aprovizacijski transporti s po močj;> tega urada v soglasju z vojaško upravo delovali eksaktno in da ne pride do prevoznih ovir, ki tako obtežujejo prehranjevanje. Otežkočene so bile razmere tudi glede s t ročnih sadov, ki istotako nazadujejo. Večji del smo morali izročiti ar-mai ii, dočim jih je za prebivalstvo primanjkovalo. Minister Je razpravljal nato tez koče glede zalaganja tržišč s sočivjem in sadjem Z Ogrskega dobimo sicer sedal precej več blaga, kakor v preteklem ietu, a za zelo visoke cene. Na medklic posl. Lisega je ministrski predsednik pripomnil, da moramo gotovo količino poslati v Nemčijo. Dati moramo gotovv kompenzacije. Nemčija da za izvažanje našega sa-ja na razpolago lastne vozove in se briga sama za hitro prevažanje. Skupno damo Nemčiji do 500O vagonov, kar ie v primeri s skupno produkcijo 90.000 vagonov zelo malo. Pomagati si moramo vrh te«a pač s tem. česar je v izobilju. Nato ie razpravljal ml-nister o odredbah glede dvignjenja ribariva in nazadovanja sladkorne produkcije, Ml-nisier je izjavil, da se bo trudil. ?Ja pri novi žetvi kolikor mogoče v vseh kronovinah zagotovi rezerva Prebivalstvo naj nam radi tega zaupa ki uvidi, da hočemo tozadevno odpraviti vse velike težkoee. Nato so govorili poslanci Niedrist, Wicht. Renner, Hraikv, Moraczevvski, List. Matakiew»cz in Kittinger. Po dejan j skem r>oprav4cu posL Wohlmeyeria jc bila seja zaključena. Prihodnja seja v torek. Zvezna annailDo poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. julija 1917. Vzhodno bollšče. — Na več mestih karpatske fronte je sovražni topovski ogenj včerai znatno narastel. V ozemlju bor na vatre, Kirlibabe in Ludove, potem na obeh straneh Jabkmiškega prelaza je dosegel deloma najvfečfo srditost. Naša artiljerija je odgovarjala s krepkim uničevalnim ognjem in dobrim učinkom. Pri Kirlibabi je izpraznil sovražnik svoja kritja v jarkih po vrsti. Izvidni oddelki sovražnika, ki so poizkušali napredovati na več točkah, so bili pregnani. Pri Stanislavu so izvršili Rusi po najsrditejši topovski pripravi već močnih, a brezuspešnih nopadov. Glavni sunek ie odbil tu hrabro vztrajajoči ogrski armadni polk št. 65. Tudi pri Huti in Solotvini so se v poznih popoldanskih urah ruski napadi izjalovili. V ozemlja Brzezanov ie priš»o ložaj: One tuzemske zaloge, ki bi jih včeraj le ri čemer so napravili nekaj ujetnikov. Obdržali so postojanke kljub takojšnjim srdit-m protinapadom. V sledeči noči je poizkušal sovražnik vnovič po srditi topovski pripravi zopet osvojiti izgubljeno ozemlje, a je bil od našega zapornega ognja in strojnih pušk potolčen in se je umaknil v neredu, pri čemer je imel občutne izgube in več ujetnikov. Tekom včerajšnjega dne so bombardirale naše baterije z vidnim uspehom gibanja sovražnih čet in sovražne prevoze, ki so bili opaženi v dolini Travenzana, Seebacha, na cesti v^gepo-van in j>roti Ajševici vzhodno Gorfet*. DRŽAVLJANSKA VOJNA NA KITAJSKEM. Boii med pristaši dinastije Mandžu in republikanci. LONDON, 6. (Kor.) »Morning Poste poroča iz Ticntsina, da bo dinastija Mandžu najbrže zopet oJstranjena. Pričakuje se, da bo Tuan Tišji Jui okoli polnoči imel med Pekingom jn Ticntsinom zbranih že 20.000 mož. Ob progi Hankov prodirajo močne :sile z juga. Skupno koraka 50.000 mož iz raznih smeri preti Pekingu, kjer ima Tsjang Sun le okoli 2.000 mož na razpolago. Tuan Tsji Jui je poslal četam Tsjang Sunsa ultimat, s katerim jim obljublja milo postopanje, ako odlože orožje. Govori se, da so ostale čete Tsjang Sunsa že pustile na cedilu. 15 orovinc je na strani novega ministrskega nrcii-sedika, ki je prevzel vrhovno poveljstvo kazenske ekspedicije. PEKING, 5. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Boj v Langfangu, ki sc nahaja na )rcgi Peking-Tientsin v sredi med obema mestoma, se je že pričel. ŠANGAJ, 5. (Kor.) Čete Tsjang Sunsa so danes pri Langfangu razrušile želczni-:o med Pekingom in Tientsinom, a je bila zveza s pomočjo inozemskih oficirjev zopet vzpostavljena. Tuan Tsi Jui se na-iiaja sedaj v Mašaufru ob progi Tientsin-Pukan, 40 milj južno Tientsina. Odredil je vse priprave za prodiranje proti Pekingu, Republikanske province so dobile pogum. Tsjang Sun je osamljen. Celo njegovi bivši zavezniki so sedaj proti njemu. LONDON, 5. (Kor.) »Daily Maii poroča, ;.1a Tsjang Sun. ki je u videl, da je zo-petna nastopitev dinastije Mandžu uso-depolna zmota, sedaj grozi, da opustoši ves Peking, zažge kraljevo palačo in odvede cesarja na Mongolsko. LONDON. 5. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Semkaj je prispelo" brzojavno -.oročilo o ustanovitvi provizorične vlade v Nanliingu. _ VESTI IZ GRŠKE. Sklicanje zbornice. ATENE, 6. (Kor.) Agence Ha vas javlja: Zbornica je bila sklicana za 15. t. m. lil se sestane takoj kot ustavodajna skupščina. Oborožitev grških trgovskih ladij. AMSTERDAM, 6. (Kor.) »Times* poročajo iz Aten, da. je grška vlaiia zaplenila vse trgovinske ladje in hoec sama skrben za vzdrževanje zveze med (irsko in inozemskimi pristanišči. Ladje bodo oborožene. ATEN F 6 (Kor.) Minister za preskrbo je poklicai včeraj k sebi vse brodola-strnke in zahteval seznam ladij, višji komisar Jonnart odide v Solun. Predno sc vrne v Pariz, pala vladi svoje mnenje o položaju. ODPR4VA USTAVNIH GARANCIJ NA ŠPANSKEM. MADRID, 5. (Kor-.) Po ministrskem svetu, na katerem jc bila sklenjena odprava ustavnih garancij, je objavil ministrski svet oficijozno noto, ki pravi: \gitaciia gotovih listov v raznih provincah ki izpodkopujejo temelje države red in vojaško disciplino in hočejo predočiti Špansko inozemstvu kot deze o. ki jo razjedajo revolucijonarne strasti m M je pred največjimi nasilstvr. je ^ns^la nu-nistrski svet, da odpravi ustavne garan-cije, ker ne zadostujejo za vzdrzanje javnega reda obstoječa pravna sredstva Odlok cenzure prepoveduje ca opisju objavo poročil o vstajah, zoorovanjih gibanjih -et vojaških imenovanjih m ladijskem prometu v teritorijalnih vodovjih. Prepoved so razteza tudi na vojaške komentarje o svetovni vojni. _____ Gseor ilra. Rybuvuv v zbornici poslancev dne 2S. juniia 191". Vojna razočaranj. Visoka zbornica! V predgovoru k neki vojni br štiri je pisatelj dr. Briickner sedanjo svetovno vojno označil kot vojno razočaranj. Opozoril ie na'to, da so se doživela velika razočaranja v mnogih pogledih.'Kazal je na razočaranje med en-tento radi porušene nade o razpadu Av- \ Stran II. .EDINOST" itev. 187. V Trstu, dne 8. julija 1917. strije, izbruha ustaj in revolucij v slovanskih deželah monarhije. Kazal je nadalje na razočaranje glede nesposobnosti angleškega brodovja, da bi zamoglo nemško brodovje. Kazal je na razočaranje, ki smo je doživeli z našo nekdanjo zaveznico Italijo in nekdaj prijateljsko nam Romunsko itd. In tako grenko razočaranje smo, gospodje moji, doživeli včeraj mi in z nami pač vsa monarhija in morda tudi ves »vet — z razliko le, da je bik> to razočaranje v sovražnih deželah v veselo presenečenje. (Prav res!) Pravice monarha in pravica narodov do soodločanja. Potem, ko Je pred nekoliko meseci na vzhodu vzplamtel strašni plamen revolucije. ki je z doslej nedoživljeno zmago-vkostjo dovedel demokratično misel do veljave In gospodstva, zrušivši v najkrajšem času mnogo stoletij star prestol ter odstranrvši safmodržnega cara Rusov — |e tudi naša, svetu tako odtujena diplomacija odprla svoja trdno zaprta okna ter Je pustila svežega zraka v svoje prostore. Tedaj so od strani naše diplomacije, od strani našega urada za vnanje stvari, prijazno pozdravljali zma'so demokracije; priznavali so jo takorefcoč oficijelno; da. Še več — ako so informacije, ki smo jnh prejeli, resnične — je zasluga urada za vnanje stvari, da smemo tu zborovati, da je bil sklican državni zbor. In še več se je zgodilaL Habsburian, pač prvi Habsbur-žan, slovesnem aktu. v prestolnem govoru izjavil, da hoče biti vladar v duhu prave demokracije. In sedaj primerjajte s temi izjavami, s temi antecedencijami, izjavo, ki jo je poial včeraj naš ministrski predsednik v imenu in kot zastopnik ministra za vnanje stvari. Z malo besedami povedano: minister za vnanje stvari izjavlja, da v mirovnih in vodnih stvareh hnajo narodi, imajo njih zastopniki molčati; odločitev o vojni in miru da je odvisna izključno od volje monarha. Ako naj bi se s tem, gospoda moja — kakor se je to že nanašalo od neke strani — le konstatiralo dejstvo, ki izhaja iz državnih temeljnih zakonov, potem bi bila stvar pač formelno pravilna, toda le for-tuclno. V stvari sami ni pravilna. Dokažem to. Ali pusti«m> to za sedaj! Kako se strinja z duhom prave demokracije, o ka-terun je govoril prestOlni govor (Odobravanje). ako naj narodi enostavno molčijo, čim gre za njih na j važne je, za njih najkrvavije interese?! Visoka zbornica? Minister za vnanje Stvari, oz:roma urad m vnanje stvari, pa je prišel tudi v protislovje sam s seboj, desavuiral in riementiral se je. Gospodje se spominjali na — skoro bi rekel — slovesno izjavo z dne 14. aprila. Tedaj |e korespoadenčna pisarna vsi cd pooblaščenca izdata sledeče razglasilo: »Vlada avstro-ogrske monarhije le doznala za izjavo prov jriči-c vlade Rusije, priobčenc dne 11. aprila t. 1. Posnela je iz te izjave, da Rusija ne zask Juje namena, da bi zagospodovala na drugimi narodi, da bi jim odvzeta njih narodno ded-sčino in da bi z nasiljem zasedla tuje ozemlje, marveč da hoče dovesti d«o trajnega miru na podlagi pravice narodov, da ?! sami določijo usodo. (Cujte! Cujte!) Avstro-ogrska vlada je izpoznala iz tega, da žeb" provizorična ruska vlada doseči cilj. ki se krije z onim (Cujte! Cujte!), ki ga Je c. In kr. minister za vnanje stvari \ svojem, dne 31. marca t. J. pri voljenem razgovoru označil kot vojni cilj avstro-r£rske monarhije.« Izjavo ministra za vnanje stvari je včeraj gospod poManec Scitz zavrnil s tako plamtečim protestom, da bi laz le oslabil vtis njegovih izvajanj, če bi hotel tudi s svoje strani pridodati kak protest. Ali, gospoda ro-oia. ne morem se aJreči temu. j da na podlagi neke znanstvene knjige do-1 kr/em, da nazor ministrstva za vnaniej m vari, kakor je podan v tej izjavi, ne od-j govarja tudi stališču inirnh mož znanosti in citiram tu moža, ki pač ni na glasu re-v^ucijonarnega pisatelja, marveč nas-pn/tno: ki se včasih morda nekoliko preveč bliža stalšču izvestnih državnikov. Je to Tenzner. V svoji knjigi »Der Kai-ser« pravi: »Povedati moram najprej, da pravica odlooa:ij2 o vojni in miru spada naravno k prerogativam m >narha; tui ti poslanec Hauser jo je označil kot tako. Potem pravi (čita): »V konstitucijonelni državi, v kateri govori ustava sama. da oblasti monarha ni^o nikakc privatne pra-j viee, marveč da imaio državni značai, Je Izključeno, da bi monarhiške prerogative razumel! tako, da način njih izvajanja ni-tua nič brigati ljudstva in njegovega zastopstva. Tako, da bi se ljudski zastop ne' siti c 1 izjaviti, kako da izvajanje prerogativ učinkuje na interese ljudstva celo v slučaju še tako težke zlorabe, provzročujo- čc največje nevarnosti za državo.« fn pravi dalje (Cita): »Državni zbor Ina pravico, da ob varovanju forme izjavlja svoje mnenje tudi napram Činom cesarja.« Gospoda moja! Po tej ugotovitvi moža znanosti je pač odvisno, da bi dalje govoril o »tvari. Le nekaj bi pridodal. Uver-jen sem, da nazor včerajšnje izjave ravno z ozirom na beseiJe prestolnega govora ne odgovarja tudi stališču našga monarha. Prepričani smo, da naš monarh, naš mladi cesar, ki si je tako naglo pridobil simpatije vseh narodov, noće viadaiti morda po vzgledu fcakega samodržnega monarha, marveč da hoče biti ljudski cesar. S takimi izjavami nui gotovo ni ustreženo. (Pohvala im ploskanje). Da, jaz bi c^lo izrekel svoje uverjenje, da. niti ministrstvo za vnanje stvari ni mislilo tako hudo. Ne. Jaz si razlagam stvar tako, da je na tej — recimo, da se izrazimo blatgo — nespretni izjavi kriva odtujenost parlamentu, odtujenost svetu. Minister, ki ni odgovoren — in naš minister za vnanje stvari je srcer po besedi, v resnici pa ni nikomur odgovoren, razun cesarju — se ne briga za ljudstvo in ljudski zastop, za javno mnenje. Ne treba se mu brigati za to. Kakemu francoskemu, kakemu angleškemu rmnistrii, ki se dnevno sestaja z ljudskim zastopom, se ne more dogoditi rak lapsus (pogTeška); ne more se mu dogoditi, ker mora računati z razpoloženjem ljudstva in ljudskega zastopa. To je zopet dokaz, da ne more tako še datie iti z današnjo ustavo, z delegacijami fn z neodgovornostjo skupnega ministra. Ako naj se Avstrija zgradi na novo, treba izpre-membe tudi v tem pogledu. (Živahno pritrjevanje). Ako bi se pa prevarili v tem pogledu, ako je bilo v resnici tako mišljeno, potem pa, gospoda moia. ie potrebno, da razglasimo jasno, razločno in glasno, Ja danes narodi niso ie objekt, marveč iudi subjekt vlade (Živahno pritrjevanje) ter da se o usedi narodov mora odločati po narodih m z narodi! In posebno mi s svojega Južnoslovaiiskega stališča izjavljamo povsem odkrito, dn s: ne damo kratiti pravice do samođofočbc (pritrjevanje), da ne bomo pritrja!? nobeni vladi, ki ne bi priznavata te naše pravice, in mislim, da taka v leda sploh ne bi dobila večine v *ej zbornici. (Pritrjevanje). (Zvršetek pride). He scotošIvg In prednjemu, marveč miru In sprave zt&MG sedam i! mi Visoki gospodje v gosposki zbornici so doslej preko rame, tako od gori doli, skoraj zaničljivo gledali na poslansko zbornico, na ljudski zastop, na zbornico izvoljencev ljudstva, na zbornico legitimnih zastopnikov avstrijskih narodov. Češ: glejte, kako pri vas vladata strast in sovraštvo, v kako robatih oblikah in v kako odurnem tonu se vrše pri vas razprave! Nimate smisla za dostojanstvo zakonodajnega zastopa, niti razumevanja za forme parlamentarnih debat. "Ob taki strastvenosti niso možne vspešne razprave, ni možno plodno ustavno delo. Kako vse drugače je pri nas v gosposki zbornici! Tudi tu je razlik v rrmenjjh, tudi tu se križajo naziranja, ali, dočim se v poslanski zbornici biiejo parlamentarni boji z grčavim cepcem, se borimo pri nas z elegantnim ra pir jem — ne z žaljenji, ne s surovimi napadi, ampak z argumenti, z orožjem duha! Tako 90 se bahali in zrli na poslansko zbornico visoki gospodje v gosposki zbornici. Odslej ne bodo mogli več! Tudi če bi bilo — če bi bilo, naglašamo — tako povzdigovanje sebe in poniževanje drugih doslej opravičeno: po razpravah v gosposki zbornici v zadnjih dneh so izgubili pravico ^o take baharije s pretveznim političnim in parlamentarnim visok-orod-stvom! Zapravila sta jo jima prc'1 vsemi knez Furstcnberg in gr >f Thun-Salrn — torej dva posebno vi sok o rod na med viso-korodnimi — s svojimi govori, ki jih »Agramcr Tagblatt« drastično označuje: brez okusa, brez duhovitosti in brez čustvenosti. To poslechiic označenie ie najpravilneja in naipora/?:c;a obsodba! Med tem je tista toliko zaničevana in obrekovana poslanska zbornica v kratkem času izvršila čine, ki bi jih jei nc bi? nikdo zaupa!. — Reformirala je samo sebe. davši si sama poslovnik, ki jamči za redno parlamentarno delovanje, torej delo, s katerim — oziroma s poizkusi za tako reformo — so se zastonj trudile vlade in ki jo je hotel grof C!am protiustavnim potom enostavno vsiliti zbornici po zahtevah nemških radikalcev, ne meneč se za to je taka reforma stvar avtonomnih pravi j zbornice, v kate re ne sme posegati PODLISTFK Milijonar, ki le izginit. Roman. Francoski spisal Evgen Cbaveti*. Ker se pa pri iedi in razmišljanju oči ne potrebujejo bogve k .tko. se je kapitan motfe! posvečati še tretjemu poslu, namreč opazovanju. In ta tretji posel mu je tJa! priliko, da je po končani večerji dejal 6am pri sebi: — Ne poudarja se splošno brez vzroka, da se Človek na potovanju vedno nauči kaj. Brichet, ki ie bil prej velik slabič, kar se tiče pitja, zna sedaj prav dobro ravnati s steklenicami. I.i res je Brichet, ki se le v svoji sreči gotm-o sr >zabljal kolikortoliko zek> pridno praznil kozarce, katere mu Je natakal ;jolard, ki je stal za njegovim stolom. — Stari s?ugat ki je preveč spoštoval svoje- ga gospodarja, da bi se ga upal opozoriti na njegovo nezmernost, se je naredil večkrat. kot ne bi opazil povrnjenega praznega kozarca, toda tedaj ga je Brichet vselej opomnil tako odločno, da mu je zopet natočil kozarec, katerega je Brichet potem izpil iJo dna. ko se je nazdravilo kakemu članu družbe. Tako se je potem zgodilo, da je bil Brichet, ko je družba vstala od mize, nekoliko dobre volje vsled mnogoštevilnih zdravic, ki so se pile druga za drugo. In ta trenutek se je zdel Hanibalu pri-mer.en, da bi svojega zeta potipal zaradi zvišanja pokojnine. — Ze sedaj! — je dejal Brichet . — Vraiga! ni se samo naučil piti, temveč si Je prisvojil tudi še večjo popolnost, da mu vino ne zmeša glave, — si Je dejal kapitan, neprijetno iznenađen, da Je njegov zet še vedno tako Stedljhr, kot Je bil prej. Ko je gospod de Badiere v satonu zopet nikdo od zunaj, prav noben drugi faktor, pa tudi mogočna vlada ne! Ako abstrahiramo od izbruhov znanih elementov, ki niso nikdar marali za solidno delo, ker so za tako delo nesposobni in sta jim zato krik in škandal življenski element — so bile debate stvarne, kresale so se misli in v boju so bili argumenti. Zbornica je rešila proračunski provizorij brez pretresljajev in izvrši istotako tudi volitve v delegacije. — Torej je rešila, oziroma reši tiste tri naloge, ki jih je edine sprejela sedanja provizorična vlada — rešila, in refti, ne da bi bilo niti najmanje dotakneno politično stališče strarfk, ne da bi bile te niti za las odnehale od svojih postulatov. Naravnost veliko, zgodovinsko-znamenito delo pa je izvršila poslanska zbornica z državnopravnim i deklaracijami Cehov, Pollakov, Malorusov in južnih Slovanov, ki Jih bodo morali z vso resnostjo uvaževati vsi faktorji, ki bodo preurejali Avstrijo po zahtevali 'Jogodkov v času sedanje vojne. Tako je delovala poslanska zbornica. V gosposki zbornici pa so tisti visoko-rodni gospodje prirejali orgije strasti in sovraštva. Kar in kakor sta govorila knez Fiirstcnberg in grof .Tliun-Salm, je bila sama jeza, samo sovraštvo, sama maščevalnost in sam razgaljen pohlep po proganjanju ne le poetiincev, ampak tudi celih narodov. To je bila veriga sumničenj. podtikanj, ovajanja in zahtev, naj ostanejo vrata za i rta za tiste, ki so že ali še notri, in odpro naj sc vrata ječ na široko za tiste. ki jih bo ovaduštvo še označalo z izdajstvom. In respektivni narodi naj se der.ejo na verige! To je kvintesenca državniške modrosti in — patriotizma tistih visekorodnih gospodov! Dobili f Thun d;> se je naravnost naslajal na besedi veleiziajstvo (pri čemer je posebno kazal na K rama rev proces). K ram Are v pn-ces je sicer — tako je naglašai dr. La-ma>ch — formelno izveden; mari pa ne vemo. koliko političnih procesov v zgodovini ie hiio podrejenih reviziji?!« (Ji?-lij Andrassy, ki Je bil obsojen na smrt, a je vendar poslal minister za vnanje stvari; Poliak Smolka, ki je postal pozneje, efcsceleuca in najodličneji predsednik, kolikor jih je imel avstrijski državni zbor!). Profesor dr. Lamasch |e torej poučil tiste visokorodne, ošabne in strastne gospu J<\ »Ja taki izbruhi proti političnim ob-soiencem ovaiajo ne le brezokusnosi, brezduhoVitost ki trezčutvenost, nedostatnost blagega človeškega čustvovanja, marveč tudi to, da gospodje ne poznajo zgodovine in da se iz te, ki je učiteljica narodov in držav, niso ničesar naučili! Huda lekcija! Toda, koliko zaostaja v izdatnosti za ono, ki so jo pravkar prejeli s prestola doli, kjer nekol^o drugače razun'cjo misijo le države in me potrebe. Nas vladar, ki je že v tem kratkem času svojjgi vladanja podal toliko dokazov državniške izprevidnosti, le s splošno amnestijo poučil oznanfevalce sovraštva, da sedaj niso časi maščevanja — država da potrebuje marveč pomirjenja! S prestola doli ie prišla beseda odpuščanja in poza bljanja. In sicer popolnega! Za drom. Kramarcm in drugimi obsojenci, oziroma obdolženci, se niso zaprla vrata ječe definitivno, marveč se jim odpirajo vrata k uživanju vseli državljanskih pravic in — kolikor so zastopniki narodov — vrata za povrnitev v politična areno, na narodno Jelo! Na mcMo politme sovraštva in povračila. mora stopiti politika sprave!! — Vladar ne odpušča morda !e kazni, ampak tudi vse posledico cbso. be. Tako govorite državniška izprevid-nost in modrost, laso govori resnični pa-trij.»::zem. Kolika razMkn med tem in onim visokorodnih gospodov: krivo razumem anim in pogubnim! Vladar želi vsrešnega in blagoslovljenega razvoja vseh narodov. Ne z uklepanjem narodov v verige, marveč v znamenju spravljivo-sti hoče naš vladar vršiti svoje vladarske dolžnosti. Dobili so strašno, poražno m uničevalno lekcijo. Vest o tem činu našega 'Jržav-1 niško - modrega in človeški - čustvenega vladarja mora napraviti najg'obeji vtis povsodi, kjer ljudje človeški čutijo, po-vzdiga v neizmerno ugled naše države in poi.ienja za to poslednjo več, ne^o deset zmagoslavnih bitk na krv*vih poljanah! s Al i ni, da bi $e morali tisti vi sok orodni gospodje vsprlčo tega čina cesarja Karla skriti v najtemneje kot svojih grajščin?!! S svojim nastopanjem so nam poklicali v zavest, kolika dobrota bo za državo demokracija, ki je že na potu! videl nežno Brichetovo pozornost napram ženi in hčeri, si nikakor ni mogel raztol-niačiti, kako ju jc mogel zapustili, ko ju vendar i^iko ljubi. Zato ®e je končno le opogumil in ga vprašal: — Viktor, povej nam sedaj vendar, zakaj si nas tistega jutra talko nenadoma zapustil in izginil? — Človek vedno lahko napravi kaJvo neumnost, — Jc ockjuvoril Brichet nekoliko v zadregi. — Clovdc se naveliča tu-pa-tam celo najpopolnejše sreče. Brez vzroka in ne da bi pametno premislil stvar, ga prime kaka muha, in potem si sam razdere flvoio sreča Pozneje uvidi, da se }e varaL In hoče potem krivdo za to zvračati na druge Budi. Obrnil se te nafto k A vrati fn ponovil: — Da, breg vzroka In brez pameti hoče človek nalagati odgovornost za neumnosti, ki Jih Je storil sam. Seveda se potem sramuje ie prihodnji dn. — Zakaj ae pa poten ne vrne že tiste „Zločini" poslanca Franca Gra-fenauerja. »Med poslance, ki so bili za časa vojne obsojeni in katerim daje sedaj amnestija svobodo, spada tudi poslanec Franc Gra-fenaner, slovenski klerikalec. Obtožen in obsojen je bil zara*li zločina motenja javnega miru; obravnava se je vršila dne 26. maja 1916; dne 2. junija je bila razsodba potrjena in 5. junija jc bil Grafen-auer izročen ječi. Sesi ne iiK>re podati natančnejšega besedila njegovih izjav, dobila vtis, da bi bilo obtožencu ljubše, ako bi zmagala Rusija, 2. polet: 1915 nekega dne, katerega ni mogoče natančneje določiti, v ku: inji župmšča na Brcu ob navzočnosti župnika Sturma, sestre Lucije Sturm in Marije Pipp. torej pred več ljudmi, z besedami nasproti Mariji Pipp, ki je hotela za svojega padlega brata plačati sv. mašo: »Matevž (brat) ni mrtev, bil je razborit človek, ni J)il tako neumen, da bi se tam boril, sam je šel na ono stran in bi bil neumen, čc bi zopet semkaj prišel, tam je boljši nego tukaj zemlja in dol — poizkušal hujskati k zaničevanju proti enotni državni zvezi monarhije: b) januarja 1916. v kuhinji gostilne Ane Lederitsch v Brdu nasproti Julijami Platzer in Erncstini Ledei itscli, torej javno in pred več ljudmi z besedami: »Kai zato, če ima katera (tukajšno dekle) Rusa, na] gn leJma. če ga ima rada. di jc le brhek fant. Zaprli jo bodo, eno, drugo hi tretjo, toda izpustili jih bodo zopet. ker jih potrebujemo za delo — pozival, vnemal ali skušal zapeljati k nepokorščini, uporu ali odporu proti oJredbi javne oblasti, in sicer naredbi poveljstva jugozapadne fronte z dne 12. novembra 1915 , tičoči se prepovedi občevanja civilnih oseb z vojnimi uejtniki. S tem je izvršil zločin motenja javnega miru po £ 65 a) in b) kaz. zak. in se zato v smislu § 65. kaz. zak. oz. § 3. zakona z etne 15. novembra 1S67. obsodi na pet let težke kče, poostrene s 24urnini samotnim zaporom vsak mesec tekom cele kazenske dobe, pri čemer se mu v smislu §§ 56. a> kaz. ze k. od 14. marca 1916 tekoči preiskovalni zi>por vračuna v kazen.« Mož ie torej izvršil zločin hujskanja k zaničevanju proti enotni državni zvezi (.§ 65 a), ker je rekel, »da je Rusija velika država in ima več žitat edino tolažbo rekel? Tvoj brat ni mrtev, bil je razborit človek, on ie šel sam tjakaj i« bi bil neumen, ee bi zopet prišel, tam jc zemlja in svet boljši nego tli.« Morda neumna tolažba, toda kje naj bi bilo tu hujskanje k sovraštvu ali zaničevanju proti enotni državni zvezi! Morda je mogoče to, ako hočemo približno opazko v farovški kuhinji veleza-g lav no preiskovati, smaitrati za odobravanja r.e.nravnega ali kaznivega dejanja (»bil ie razborit človek«); toda povzdigniti to v zločin moteinja javnemu rni-rii. kaj takega more priti na um pač le vojnem u sodišču. Potem jc mož, le promislimo, pozivaf, vnemal, skušal zapeljali k nepokorščini, uporu, odporu. Človeka spreleti k ur j« polt. Nepokorščina, upor, nipor, to mora biti vendar nekaj strašnega. In kaj sc je zgodilo? Mož je v neki> kuhinji nasproti dvema ženskama napravil opazko, »nič zato, če ima kako dekle Rusa, naj ga !e ima«. Gotovo ne posebno okusna opazka, toda kje naj tu tič« zločin? »Zloom« jc, da je z besedami pozival in vnemal k uporu in odporu proti prepovedi občevanja civilnih oseb z vojnimi ujetniki! Ne vemo, kakšno kazen določa naredba jugozapadne frente z dne 12. novembra 1915. za prestopek p repo ve J i; vemo pa, da pti-veljstvo tu sploh nima ničesar prepovedovati; prepovedi za državljane morej' dajati samo grajanske oblasti. Dalje vemo, da so drugod te prepovedi izdale politične oblasti, in sicer temeljem patenta z dne 11. apriia 1854. in da je najvišja kazen za prestopek te prepovedi Mdncvni zapor. Torej, kiJor prepoved prekrši, so more kaznovati s 14dnevnim zaporom kdor pa prestopke odobrava, dobi pet le.-ječe. Modrost in pravičnost vojnega so dišča' prihodnje dni? — je nadaljeval s svojimi vprašanjem gospod de Badičre. ki je ra-j zumel, da se je Brichet dal zavesft po oni i neutemeljeni ljubosumnosti, ki tako rada j napada starejše može, k t so poročeni z mladimi ženami. — O, to je pa zopet druga stvar! — je dejal Brichet. — Kakor hitro je tak starec tam zunaj v širokem svetu, je prav lahko, da se mu s Čutom svobode vzbudi strast mladih let, za katero so mu nalagale dotlej dolžnosti življenja, da jo jc zaduševal, t— Aha, ona stara strast, da bi potoval po svetu, ki te ie tako mučila nekdaj. — Da. Človek potuje vedno dalje in dalje in si pravi vsak dan: jutri se vrnem, dokler se nekega lepetga dneva ne zave, da Je ie celi dve leti od doma. Brichet te pripovedoval vse to tako smešno, da so se mu sanejali vsi. Prepričan, da so mu odpustili vsi, je nato pripovedoval marsikaj o svojem Ntsš cilj In dr. Šustsrš!?. i.Mir piše: Nastop jugoslovanski!i poslancev na Dunaju je bil izredno sreči f krepak. Naši poslanci so na Dunaju r»> pravi tolmači našega naroda. Cc bi Mi«' vlada v Ljubljani »iovoiila splošno dostopen shod. bi bila videla, da jc ves nar>;;f, iz vseh dežel, v taboru naših p. -lanccv in navdušeno pozdravlja njihovo delovanje in cilje. Ki so -i yli zastavili. Jasna ie deklaracija jugoslovanskih pos!atiice\. jas ni so njihovi eilii. 'I o jc prav! Ja: na in nedvoumna morajo pa brti tudi njihov:* dejanja v dosego teli ciljev. Kogar poi.i. ne bi hodila za zastavljenim ciljem, lega bi moral narod takoj poklicati na odgovor. Sedanji čas jc tako važen, tako odlc-čilen, in enotno postopanje !>uJsT.i!i zastopnikov v narodni politiki tako j olrcb-no, da bi moral ves narod takoj ; no in brezobzirno obsoditi vsakogar, kd ;r bi hotel ubirati druga pota; narod ne bi smel pripustiti, da bi sc v komurkoli mogla i>o-roditi samo nii'sel. /Ja je za rešitev za svetovni mir in monarhijo najvažnejšega vprašanja mogoča šc katera druga pot potovanju. Tekom dveh let jc prepotova« vso južno Francosko, bil jc v Totilonu in MaršeHli1 ter na provansalski obali. Piti1 je potem po Sredozemskem moriu. vrdt' ie Malto in Mesino, turška pristanišča i-:i špansko obal. iNa svojih nevarn i vožnjah je dospe! tudi na obal roparskih držav itd. itd. Skratka, cele tri ure je Brichet pripo* vodoval napeto poslušajoči družbi svric dogodivščine tekom dveletnega potovanja Objemši potem ženo in Ivčer obenem, je končal svoje pripovedovanje z besedami: — Potoval sem toliko časa, da sat; spoznal, da je ni stvari, ki bi mogla nado» mestili radosti rodbinskega življenja in mir domačega ognjišča. In ko je sedaj Brichet dvignil ojj proti nebu, da b» se mu zahvalil za zapet naj« deno srečo, mu je pogled obstal na večkrat omenjeni, v salonu mul levo obešen sliki vojvode »ie Vivomie. (Daije.) V Tratil, dne S. julija 1917. EDINOST« 187. Stran HI. OSi' !ar: o Jo po^laTic? v svoji de-; i- Združenje vseh a-rtri>kih Ju-! ?;ov v okviru monarhije. To de-o so podpisa!« u:di vsi poslanci na-SLga jj%2L Katerikoli poslanec bi torej v : delovanju dal pov d le za najmanjši dvom. da se morda ne giblje v okviru te deklaracije, ga mora slovenska javnost poklicati na odgovor. Ne gre za osebe, gre za načela, za cilj, za osebe pa v toliko, v kolikor so združene z načeli. Na Hrvatskem, torej v enostranski polovici monarhije, je stranka, ki še sedaj vidi bodočnost hrvatskega naroda v edin-stvu z Madjari; to so takoimenovani u-nionisti. Teh vsa žalostna preteklost hrvatskega naroda ni spametovala. V tostranski polovici pa take stranke ni in je nikdar ne bode. Jugoslovani, ki imajo svoje zastoonike na Dunaju, so politično tako zreli, da bi bila vsaka intriga, ki bi kaj takega poizkušala, nemogoča. Dr. Šusteršič ie dal povod za tak dvom. Ker fe «dr. Šusteršič formalno celo načelnik Vseslovenske ljudske stranke, zato se zadevi ne moremo in ne smemo izogniti Za hrvatskega ministra v onostranski i ;>!ovJci je bil imenovan — Madjar grof Zichv. To Je naravnost žalitev hrvatskega naroda. To so fcrazile tudi vse hrvatske stranke, ne izvzemši niti unionistov. Dr. Šusteršič je pa grofu Ztchyju povo-Jom njegovega imenovanja za — hrvatskega ministra čestital. Obsojamo to in izjavljamo, da to ni bilo po načelih V. Grof Zichy in unionisti na Hrvatskem imajo znane zveze s stranko, ki se je v državnem zboru na Dunaju po svojem zL^topniku jasmo in odločno postavila i roti deklaraciji naših poslancev. Baron Kauch z unionisti vred na Hrvatskem sicer ni prišel na krmilo in tudi znani unionist dr. Horvat pri zunanjem ministru grofu Czerninu na Duaaju ni ničesaT dosegel. vendar pa vemo. kam meri to de-•ovanie: » Hrvatska« je te dni objavila Članek, v katerem imenuje Slovence »balast«, ki oviralo Hrvate v dosegi združenja Hrvatov. »Jugoslovani* piše, dosežejo sv oj cilj z boji, Hrvatje pa z nagodbo« (z Ogrsko). Tako unionisti. To za naš d*, om zadostuje, četudi nočemo z zagrebško »Rijcč«-jo trditi, da je imel v isti zadevi na Dunaju tajno konferenco z grofom Czernircom tuđi dr. Šusteršič, Drugo napako Je storil dr. Šusteršič na mirovni konferenci katoliških zastopnikov v Curihu. Predlagal je tam udanost-no izjavo nemškemu cesarju. Katoličani vssii držav kot taki so v prvi vrsti poklicani in mor-ca najbolj sposobni, da posredujejo za mrrs ki ga hoče naš presvitli, Hudski vladar. Toda tak kongres se mora v dosego svojega cilja izogibati vseh postranskih ciljev, ki niso namen kongresu. To k kongres tudi storil ter se predlogu dr. Susteršiča ni priklopi!, ki so ga iz imenovanega razloga odklonili tudi zastopniki iz Nemčije. Ce Je dr. Sustcršič storil to morda vsled mnenja, da rešitev Slovencev pride iz Berolina in ne iz nas samih hi moči monarhije — tudi ta-ki politiki se namreč dobe pri nas kot bele vrane — ne bomo raziskovali. Če dr. Šusteršič morda ni knel takih namenov, ampak samo zelo »nesrečno roko-., pa naj javnosti zadevo pojasni. Če pa tega ne stori, pa naj izvaja posledico in odloži načelstvo V. L. S., katere izvršilni odbor žal že itak po načelnikovi krivdi par let ni imel nobene seje._ Razne politične vesti« Dr. Kramar izpuščen v svobodo. Petkovi večerni dunajski listi poročajo: Kot sc jc poix>idne izvedelo iz čeških krogov, iz;>u!ste jutri dopoldne dr. Kramara v svobodo. Dr. Kramar pride takoj na Dunaj in potem v parlament v klubove prostore svoje stranke, da tamkaj ure i i nekatere svoje privatne stvar:. Poslanec Plttcni obolel. Z Dunaja se poroča: Danes, v petek, jc prišlo v odseku za begunce do zelo mučnega dogodka. Ko so posamezni govorniki ocrtavali gorostasne nedostatke v begunskih taborih, se je poslanec Pittoni silno razburil. Z burnimi medklici je, obrnjen proii vladnim zastopnikom, silno napadal vlado jo obkladal celo z drastičnimi psovka-" Nenaiioma pa se je, tresoč se tia 5m životu, nezavesten zgrudil na svoj jstor. Priskočilo jc k njemu več članov -eka in poklicali so poslanca dr. Schu-berta, ki mu je ko* zdravnik podal prvo pomoč. Konsta iral je težak živčni napad. P lanca Pittonšja so prenesli v klubove prostore latinske unije in ga tam položili na divan, kjer si jc pa. le polagoma nekoliko opom :geL Popoldne je bil posl. Piuoni še veuno zelo slab in ni smel zapustiti bolniške postelje. Cirafenauer v parlamentu. Kakor se poroča z Dunaja, ie v potek popoldne nekoliko pred 3 prišel v prostore Jugoslovanskega kluba v _ariametnu edini koroški slovenski rržavni poslanec hrane Gra-fcnauer, katerega so na podlagi cesarjevima arr.nestijskega odloka sedaj izpustih' \z »etnišnice v MoHersdorfu, kjer naj bi b i odseoel kazen pv letne ječe, ki mu jo f? prisodilo vojaško sodišče zaraM mo-t . *m javreg? miru. It MoHersdorfa je priše! na Dunaj v parlament, da pozdravi fvoje prijatelje. Vest o njegovem prihodi: v neri : ? ent je pobudila med Slovani v, • j V. > • :»dt t. Razne slovanske stranke in ga vile kar naj živahnejše. — Obenem s posl. Grafenauerjem jc bil iz-etnišnice v Mollersdonu tudi Aiiro^icflske stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 9. julija do 14. julija t. L, (24. razdeljevanje), se bodo ltiogla (proti preščipljenju štev. 24 izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: KORUZNA MOKA. V2 kg koruzne moke po 80 vin. kg. SUHA ČEBULA. 5 dkg suhe čebule po K 16'80 kg. 5 dkg 84 vin, JAJCA. 2 (dve) jajci na osebo in teden po 22 vin. eno. SIR. 60 g .(6 dkg) eidamskega sira po kron 9 kg. Naiveč se ga bo moglo dobiti 42 dkg. SLANINA. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 9. julija do 15. julija t. U in proti istočasnemu izkazu z izkaznico za živila se izroči ena izkaznica za nabavo slanine ter se bo moglo nanjo do vštete sobote, 21. julija t. J., v običajnih prodajalna!, dobiti 120 g (12 dkg) slanine na osebo, oziroma izkaznico, in sicer po K 10'08 kg. Osebe, ki so v posesti živilske izkaznice z rudečo črto (za manj imovite sloje), dobe tudi z rudečo črto opremljene izkaznice za slanino (št 14) ter morejo dobivati nanje slanino po K 6 kg (12 dkg 72 vin.) DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotično osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te posleidnje izkaznice, veljavnih za čas od 9. Julija do 15. julija t. 1., dopolnilno izkaznico s štev. 25 ter morejo nanjo do vštete sobote 21. julija t. 1., v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. Dopolnilne izkaznice št. 24 (za 3 dkg slanine) veljajo do vštete sobote, 14. t. m. SVINJINA. V torek, 10. t. m., se prične prodaja svinjine proti izročitvi sivo-rujavkasto-čr-nih izkaznic (20. izdaja), ki so že v posesti občinstva. Prodaiaia se bo pri vseh slaninarjih in sicer na izkaznice od št. 1 do štev. 10.000 A, B, C, D, E, v torek, 10. t. m., na izkaznice od št. 10.001 do št. 20.000 A, B, C, D, E, v sredo, 11. t. m., na izkaznice od št. 20.001 do št. 30.000 A, B, C, D, E v četrtek, 12. t. m. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne, j g more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 14. t. m. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno sivo-rujavkasro-črno izkaznico 10 dkg vsoljene svinjine po K 4'40 kg. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Tekom tegi razdeljevanja dobe odjemalci izkaznice za svinjino (21. izdajo.) IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Nadalje se bodo dobile izkaznice št. 3 za govedino. — Kdaj stopijo te izkaznice v veljavo, se objavi posebej. VSOLJENE SARDELE. Na običajnih mestih se bo nadaljevala prodaja vsoljenih sardel. SARDINE V ŠKATLJAH. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo mogla dobiti po ena škatlja sardin (v olju), na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po dve škatlji, in sicer po K 3 škatlja. VŽIGALICE. Dobivale se bodo švedske vžigalice, ali ne več kot b škatljic na izkaznico, in sicer po 6 (šest) vin. škatljica. « m m {(i KONDENZIRANO MLEKO. AprovizaJjska komisija naznanja: Vsled neprestanega podraževanja kondenziranega mleka in vsled pomanjkanja kondenziranega mleka v škatljah je bila aprovizacijska komisija primorana, da si je nabavila kondenzirano mleko v čebrih po razmeroma višjih cenah. Kar se tiče kakovosti, je to mleko boljše kot ono v škatljah, ki se Je prodajalo dosedaj. Od pondeljka 9. t. m., dilje se bo torej prodajalo mleko v čet rih. Osebe, ki imajo pravico do ene ali več škatej kondenziranega mlek.s, bod > mogle dobivati pripadajočo jim količino in si^er 401 gramov na vsako škatlo po K 2*90, kar odgovarja K 7*25 za kilogram. — Vsaka stranka mora prinesti s seboj primerno posodo. Domaće vesti. Le radi — kontrole! Glasniki nemškega radikalizma v Avstriji nam pq|d vedno eno in isto pesem: Ce pošiljamo mi svoje nemške uradnike v nenemške kraje, med slovansko ljudstvo, se pri Bogu, ne usilju-iemo nikomur, ne delamo tega radi svoje koristi, marveč Ie v svojem asvstrijskem patrijotizjim, le v skrbi za korist države v interesu nje blaginje m varnosti! Se torej — žrtvujemo!! Seveda je pri tem na dlani vprašanje: more-li uradnik, ki ne razume lju-stva, ki ne more občevati žnjiin v njegovem Jeziku, ki si — naravno — ne more pridobiti pravega zaupanja ljudstva, tudi zato, ker je tuj čutstvo-vaTiju ljudstva in brez smisla za njegove želj t in potrebe: more-li tak uradnik ko- ristno poslovati za ljudstvo In njegove potrebe, in torej — v posledicah — za koristi skupnosti — države?! Najpriprosteji razum nam odgovori na to vprašanje, tla — 11 c! — Nu, pustimo to in držimo se nem-ško-radikalnega argumenta o požrtvovalnosti in patrijotizmu. Pri tem pa nastaja vprašanje: v čem obstoji ta velika korist države od poslovanja nemških uradnikov med slovanskim ljudstvom«, So-li morda ti nemški uradniki sami upravni ženiji m sam cvet smotrenosti, bistrovid-nosti in objektivnosti, a vsi drugi tepci, nesposobneži in korupoijske deteljice po vzoru onih iz starega, prislovičnega birokrat« tva starega ruskega režima?! Celovške *Freie Stimmen« so čutile, da je tu v argumentaciji vrzel, ki jo treba izpolniti. Zato so v nekem »Pismu iz Bosne« — ki smo se že bavili žnjim in smo mu tendenco označili kot nesramno de-nuncijatorično — pojasnile, da Slovenci taks črtimo in preganjamo nemške uradnike zato, ker se bojimo njih kontrole! Hm, hm! Celovški list nas je postavil s teni pojasnilom zopet pred zagonetko, pred vprašanje: koga naj bi bili ti nemški uradniki kontrolirali n. pr. v Bo?ni, kjer so imeli vso upravo v rokah — Nemci in MaK'fari! V glavnem .pa Nemci! Nad slovanskimi uradniki niso mogli vršiti kontrole iz zelo enostavnega razloiga, ker jih — n* bilo! Vsaj ne v takem številu in ne na takih mestih, da bi brli mogli vplivati na smeri in potek uprave. In če je bil med tolikimi tiidi kdo slovanskega pokoljenja, so bili to navaiino elementi, ki jih je nemško-madjarski režim rešil tja čez v Bosno, ko jim je doma že voda tekla v grlo! Sedaj pa prihajamo z nekim drugim vprašanjem, ki je logika nemške argumentacije naravnost vsiljuje: zakaj pa ta nemški radikalizem tako srdito z neoijjcnijivo doslednostjo odganja slovanske uradnike od centralnih mest?! Zakaj napravlja cele državne afere iz vsakega imenovanja kakega Nemca na kako centralno mesto? Po logiki celovškega lista zato, ker se Nemci boje — kontrole?! In ker nam jc že celovški list pripravil to lepo priliko, naj povemo na ves glas, da bi bila taka kontrola pri cen-traSni upravi zares zeic p^rebna in ko- T v Potrtim srcem naznajamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je naš predragi sin, brat, oz. stric Alojzij Sancin V 19. letu, včeraj tragične smrti preminul. Skedenj, 7. julija 1917. IVAN, oče, FRAN, (učitelj), ŽEUHk, PETER, MARIJA BENZION, tratje in teatre. MARIJA SANUIN svakinja, HERMAN BENZION svak. BORIS in FRANKO neCaka. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš mili brat oziroma svak Mirko Kovacević ces. In kr. rinojster v S. poku ulaiKtv, odlikovan a vojaiklna aasiuSnlm križem 3. razreda z maram« In trikrat zaslulnlm priznanjem a motoma, 21. junija t 1. zadet od sovražne krogle padel. FELDKIRCHEN, dne 5. julija 1917. Marica Strausgltl, Dušan, lučki kapitan, Dr. Drago (odsoten), Uroš pri vojakih, sestra in bratje. Ilda Kovačcvić roj. Cont. del Medici, svakinja Edvard Strausgltl, svak. jŽIVNOSTENSKA BANKA ^ PODRUŽNICA v TRSTU Bjica Mim nual ni. im Imu - Lastno paiaca. Delniška glavnica K 80,0W.0W. — Rez. zakl. 25,0.10.000. Izirlaje Mastno is? Imnčsc in merfjafsičos fcensžkcije. ■ i— Ursdn3 aro o si 9-1 pop.-- i banko :: MALI OGLASI:: □□ on m raftuajo po 4 fltot. kmdo. I l&aatna tiskan« b«Mđ« m raža- I UgJ naj o •nkrat vti — Najmanji* I -Jfp— : pristojbi** uate 40 lUtiak. JI li l Kupim pod Bt. 3 ▼insko stiskalnico stana. Sadov pov« 3075. {prešo) jldb. o v dobrem odd. Edinosti 8075 linnlfft z* trt• se proda Ulica Ginlia it. 24, pro-bVCpiU dsjilna zeonjav. Angelo Zottig. < 1217 m delavca, in nčenca za kovalno delo. — Puri«, Via Media «. 1219 EntaAlUff Anton Jorkič poainje ▼ svojem ateljei u roiogru t Trata, Via doli« Posto It 10. 407 StaAlinlfM dobi takoj službo pri mali družini. ECSUilllll D lo lahko, brana dobra. Predstaviti fe v urada Intera nega oddelka Edinosti (ulica S Fruncesco d Assisi «t. 20, pritlifij«). 3177 i tri osebe) išče služkinja ali ______________postreinico. — Predstaviti se osebno v nI. Oommereiale it. 9, HI. nad str. vrata štev. 37. 8180 Kala družini Po!iiiež!Iiua učiteljicaBem6ko treh mesecih. — Barriora 23 I- sati fn govoriti v 1214 fgnaM nizki čevlji od Št. 34 do 40 se prodajo frvllalli Perojević, Trst, nI. Lazzaretto veechio St. 111. rr. 13. 121;"> fa^A zelezr.e, lesene, oljeve, petroljeve, ben-JUUL cine in minoraiaega olja kupnje Kurct S-Ltcfontane 1 1218 Vlinnfnm ?akli« vsako vrst«, cunje, bombaž. AUiilUCln F. BabiČ, Molin grande 20 1210 VUnlninllMIflfl aCiteljiM podu čuje t gotovim ftliPlUlKIlrUnU uspohom po aajMtteji in nsjlažji metodi otrok« in odrasle (gospe, gospodične i u gospodo) nemško in slovanska sa svojem doma po 7merai c«aL Informacij« od 1—8. Ulica Chiozza 27 III, n. IX stopnico zadaj na 'dvoriiču vr. 8 Al Vabilo na subskrlpcUo lOO OOO novih delnic (emisija I 1917) po nomin. K 200— v H skupnem znesku 1 20 milijonov kron (od K 80 milijonov na K 100 milijonov). Podpisovanja se sprejemajo pri blagajni Žlvnostenske banke v Trstu ul. Ponterosso it. 7, po kurzu K 26D za delničarje in po K 280 za neop-tirane de'niee podplsounnle se zaključi 16. miljo 1911 Uzorci so na razpolago pri blagajni Žlvnostenske banke v Trstu, kjer se dobijo potrebna pojasnila. Slamnate čevlje (Solne). trgovcem priporofiam slamnate ?«?Ije in sismuate podplata za v čevlje, katere sem za£e* izdelovati, tako da vsaki zahtevi lahko ngodim. Ker je druga obutev tako draga, bode ta aa osebe, ki imajo opravilo ▼ sobah, dobro došla Naj vsak poskusi, franc Cerar. tovarna slamnikor v Stobu, poštni Domžal« pri lijnbljani. 33 /7 Mizarski mojster, Izuežban tudi v strojnem oDratu, se l!l!e za stavimo mlzarstuo. — Ponudbe pod „Eiste Triester He-ciianlicbe Holzwecke" Trst Bolan, Via fielsomlni 10. v sredini mesta, za Frsn Jesfpovim trgom CVellki trg), 5 nadstropna, gostilna s petimi uhodi In veliko skladiiče in z&loga vina M?" se proda za K 113.000. — Izborna priSika. Pojasnila daje Inseratni oedslek „Edinosti IZ na Brdu v Žili, Šturm. P»OS!MO RABLJENEGA PE7ILA ; rp z v naše uboge ranjence. Tržaška posojilnica In hranilnica registrov?na zadruga s omejenim poroštvom TRST - Plana doli a Caserma SI. 2, I. nad. - TRST (v lastni MSI) vhod po glavnih stopnjlcah. POSOJILA DAJE ca vknjižbo 5 % •/« na menica po 6*/» na zastave In amortizacijo a daljšo dobo po dofovoin ESKOMPTUJE TRGOVSKE HRANILNE VLOGE ■prejeme oi vert^^fe^tadi nI n4 i^^^^est^je fO Vcfif stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovora. Kntai tmfe ptehla nni mi. — VUg• m lakko po eao kroaa. — ODDAJA domačs nabiralnike) hranilne pušice.) Poitno hranilnični račna 1«.004. TELEFON 6L 952 Ima varnoatno celico (sare deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokamontot in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požara, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam r najem pO najnižjih COnah. STANJE VLOG NAD tO MILIJONOV KRON. Brata m: ti 5 da 12 top. n od 3 da S po3. Izplićuji vsak dtlavsiX ai uralaii an!i IV r»FDfN05T« Stev. m. V Trst«, dne S. julija 1917. ■ /a narode, za večino prebivalstva, . i Jto tudi za državo samo! Pri čemer .1 še : ada t^žko na tehtnico dejstvo, da Neri; % Bosni radi nepoznavanja stvari • > ' i ne more koristno službovati, do-„.m h vjovanski uradniki s svo^iin-i kvali-tik.:enami izvrstno siužili tu Ji pri cen-' ira-ni upravi!! Tu imajo »Freie Stim-frieii'. česar iskale s svojim krikom v dcnuncijatoričnem »Pismu iz Bosne« po - kontroli! Prijava živine. Mestni magistrat raz- - '-j: l>a se dožene potreba sena. se po-/-.:!■» la-tniki konj. mul. oslov, vol, krav, h. 1 v. telet, ovac m koza, da prijavijo stavilo svoje živine v inestu in spodnji < k :ci okrainim načelnikom, v gornji < .lici pa vaškim načelnikom in sicer 12..; 1-i. in 14. t. m. Kdor ne bi izpolnil tega i uk-r/a. ga zadene stroga kazen po obstoječi:! zakonih. Vojna razstava. Glavni odbor ima danes zelo važno sejo v dvorani Avstrijskega Llovda. - Pri 3S žrebanju trž. mestnega posojila i/. I. 1S79., ki 4 do 14. seriia: M št. 3 do 6. H do 14 Via- as št. 7. 9. I rt, 13. 14. seriia: ; 5. s do 14. serija 1«>3 št. 11, serija: lir, št. s. serija: 125 št. 3 do 7, 9, 13, se-( rija: 177 št. Iti, 11. serija: I £2 št 5, 8, 9, J 10 serija: IbS št. 3. O. /. ser Ja: 214 št. 3. j .jr::a: 223 št. 2. 5. seri'a: 227 št. 9. seriia: j 231 št. 5. 7, 14. ser ja: 2~8 št. 1, 12, 13, ser ia: 355 št. 2 do 11. serija: 375 št. 1, 2, seriia: 377 št. 11, seri'a: 382 št. 1, 2, 4, 9, 12. serija 415 št. 13. i O povratkn evakuirancev. -->11 Gazzet-i n > di Pola« je nekega dne prinesel o j um vprašanju članek, kjer je, prišel do j z: Kučka, da ie rovratek evakuirancev j ii.: ./en in nedopusten, ker puljska apro-' vv/acija da nima dovolj živeža za pre- a ; i ol'rko ljudi, a na drugi strani da ne j l>i h So prav, ako bi mestno prebivalstvo j trpelo radi povratnih evakuirancev. —i Laškemu listu oJgovarja dr. Ivo Zuccon j zeio oistro. Zgraža se nad takim ciniz- ■ r. ui. Po dveh Iciil: nepotrebne, škodljive! evakuacijc bi moral, vsi pozvani činitelji j naneti vse s;le, da se ljudstvo povrne na svoje domove — poseb o pa kmečko ljudstvo, ki je prisiljeno v to. zapustilo, v.".ojo 'sišno in zefT^iSko posest. Ja-si bi i,i!.» moglo in b: moglo tudi sedaj živeti j na tej posesti. Ako se uvažuje škoda, ki1 ri>jfa na eni strani dr.-jva in narodno viarstvo, na Jru^i str.uii pa r»oedin-^ : družine — potem je p;škav vsak / k; so ravaja proti povratku eva-4 *'c _'V. Naravnost nerazumljiva je I : . h. i. da se gospoda od aprovizacije vi in. protivijo povratku kmetov. Na^ piiisčmi vsi kmetje veči ali manji pose r ki, ki morejo živeti na svojem. Ne sur- . za-sc, ampak tudi za prehrano naj-j m i n * Jeset drugih rodbin pridelujejo ti posestniki na PuljščinL in ravno sedaj, ko se žanje njihovo žito. morajo ostajati v tujini, trpe glad, plačujejo davke i>' j <> avti a drugi si polnijo trebuh, z njihovi«! kruhom! Dr. Zuccon zaključuje: Nekaterim v Puli ni do tega, da bi se na-j rod povrnil domov. Ali, kdor ima srca za ta :.aro4 in kd(/r sam ve, kal ie beda, ta ■ » !e brezpogojno z vese'jein pozdravljal ■s vr: :ev evakuirancev, delavskih rod-i;::i še posebej, v prvi rsti pa kmečkega pr .bivalstva, ki se zahvaljuje na milosti j »Tiazzettina« in aprovizacije. pač pa za-( hleva sa.'u svoje posesti! Lgodnosti /a absolvente Slovenske tr-j gGvske šole v Trstu. Ta zavod ima pra-v co Javnosti in nudi vsled tega vse ugod-i p i. ki so sicer splošno združene s pra-; vcanr javnih šol. Poleg tega p.vaja za-hP.tCeno sirokoN no izobrazbo, vzgaja po s »t.'m namenu samostojno in službeno (»Mji-j-j /a blagovno trgovino in nudi zla-s votn srednjih trgovcev in obrtni-; 1 v pi 'liko. da se hitro in temeljito izo-, b / in v trgovskih predmetih. Odhodno! spričevalo nadomešča dokaziio o pravilnoj C - ršetii učni dobi v trgovski obrti. Po zakotni torej učenec (učenka), ki je z dobi ;m uspehom končal Slovensko trgov-sko šolo. ni dolžan služiti kot vajenec in ori-kovati trgovsko njdaljevalno šolo. OdmsJno spričevalo upravičuje tudi za sju:osiojiio izvrševcjiie trgovske obrti, če so dani vsi predpogoji. Absolvecitje šole so sposobni za kontori^te, korespon-i . ite ir. knjigovodje po trgovinah in pri denarnih zavodih, a odprta so jim tudi raz-: a dr: ga pisarniška mesta. Po § 8 bramb-nvga zakona z dne 5. julija 1912. upravičuje odbojno spričevalo do Cveletne aktivne vojaške službe. Šolsko L 1917/18 prične dne 17. septembra z vpisovanjem učencev in učenk. Vpisovalo se bode dne 17. in 18. od 9—11 dop. in od 3—5 pop. Učencem se je zglasfti v spremstvu - •rišev oziroma njih namestnikov, ali j a, pa prinesti njih pismeno dovoljenje. Xa novo vstopajoči učenci morajo prine-sti seboj rojstni list, zadnje šolsko spri-Ce\ ;ilo. spričevalo o cepljenju koz in o očeh. Onim. ki zadnje leto niso obiskovali > le. ie prinesti vrhutega nravnostno spri-čevalo, izJano od županstva ali policije. \ s učenci plačajo pri vstopu prispevek za učila v znesku 4 K, na novo vstopajoči vrhutega 5 K vpisnine. Sprejemni in i .>::a\balni izpiti se bO.o vršili dne 19. in 2". eptembra od H ure zjutraj naprej. \f ruskega ujetništva nam piše Anton R. vic, da je že sedmi mesec v uietni- > - v Cistopolu. v gub. Kazan. Ves ta ; > ra ni dob:l nobene vesti z doma; zato :.j> pi'( >i, naj obvestimo njegove srarše J naslovom: Marija Radovič v Nabre-i\iA št. 195. Tudi moštvo ne dobi\-a nika- ke pošte iz naših krajev. Ker pa smatramo kot goiovo. da Radovičevih ni več v Nabrežini in ne vemo njihovega bivališča, jih obveščamo tem potom. Naslov je: Russie, Corresp. des prrsomiiers de guer-re. Amon Radovič, Aut. ofic. Cietopol, Gub. Kazan. Karta je datirana z dne 19. januarja 1917. Tedensko zd avstveno poročilo. V Času cd 30. junija do 7. julija t. I. je bilo v tržaški občini zaznamovati 2 slučaja osep-nic, 1 slučaj škrlatice, 2. slučaja davice in 27 slučajev legarfa. Umrli ste dve o*ebi za osepni ami in ena za !egarjem. Mestn^zastavljalnica. V ponedeljek,-9. t. m„ se bodo od 9,/b dop. do l pop. m od 374 do 6 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1915 na svetlomoi're listke serije 137 in sicer od št. 228.601 do št. 230.200. Podružnica CMD v Rojanu uprizori danes poj>oidne ob 41•> v dvorani »Kon-sumnega društva« v Ro.anu burko v štirih dejanjih ^Pojdimo na Dunaj«, m petje. Cisti dobiček gre za podružnico in za bran::uje i.ašega Krasa. Nadejamo se, da naše občinstvo, kakor vedno tudi danes, prihiii v naš prijazni Rojan in napolni dvorano do zadnjega kotička; saj gre za naše malčke in za one, ki branijo naše Joniove. Vstopnina znaša za osebo 60 v, sedeži 40 v. Saloidin. Sak>;d:n ^e bo začel razdeljevati v ponedeljek, 9. t. m., od 8—9 ure predp. onim. kateri ga vzamejo za posamezne vasi in iJtraje, a v tsrc-k od ^>—0 predp. onim. ki pridejo sami po njim določeno porciji). Za Prošek sprejme razdelitev g. Sergij Goriup na Preseku; za Kontovelj g. Dragotin Stare; za Sv. Križ g. Ivan Košuta v Sv. Križu št. 6; za Opčine in Konkonel, aprovizaci^ka razprodaja na Opčinah; za Sv. Mar. Magd. Spodnjo in Zgornjo g. Anton Miklavcc; za skedenj g. Anton Sancin Drejae; /a Lonjer g. Vale tki Čok; za Barkovlje g. Fer do Stare; za Rojan in Piščance Kon-sumno društvo v Rojanu; za Vrdelo g. liinko SchmiJt. Iz ostalih krajev naj pridejo po saloidin v torek od 8—9 predp. k kmetijski družbi v Trstu. Popisi na VI.,vojno posojil?. i/.kaz. - Del -zavarovalni xavrd za Tr*fc K i,xiU0fK), K;>rel r r>te n K 150.0)0, N. N. K 100.000: S nto flotteri. Kar 1 Onttaiaaa. židovska obfina ; o K 50 000; dr. prof. S. L>^rn>>e::ner K 4'UJQ', -orilki deželni odbor K 30.0*>0. Cu^in A K 22 2 O, N. N. K 2S-.000 j N. N.. H A K.t b r. Marv Hrnck. Brovedani A Fabbro pvT K i! .000; iVos Andrianlch K Marko DeibeUo K 11 00 ; N. N. N. N. N. N.. K. X.. N. N. Kr-n^st Ilco't^er, Tfilda Goldsclmiižd. 'in:^-; Volk. Oe^.r^eta Dar.n-Fellmann, Friderik Biir^er. l'e;*di u nd »'aucit ch E j. po K 10.0(.>0: dxvčua ob; ina Sv. Kiiž. 9. Braunor po K SOiiO; davćoa obćina Dobravi e, Valter Bernheiirer po K lv'00; l^eo I ra kfurter, Friderik Fenderl, K KI bo^ca. Haaca Cooporativa di Trieste po K 0" ; lian« a popolare CapoJstr^na K 4150; K itariua Ala.ier-Dan lut I K 4i0(>t dr. F.ilenk »relul K .MKM); Alojzja Cort.-in, Bratje Fresco. Marija Čebovin, Aocon Corsi, io^ Franc Batto az, Robert Bisia-b. K-.^eo Bedcarz p<» K 2t00; Ito rt Giiut«r K 1 <>«»; Ivan HervatIj, Kaspar Frantav, dr. Ahne-rico d' Este, F. C e*Ia (za tvrJko Muggia & retio), dr Jc»ip Cervenj, davčia občina Topol^vac, davćna občsca Građena, And Untinar. Marija Hra-tiaa, Josip Benea, Gregor I abich, Anton f?:«bich, Josip Ajd šek. Irma Adler ,o K l'OO: Ing. Jaro-siav' Dvorak K 800. Dih vid Tamenai K 500; Samuel Diokstein. dr. Fi.inc Gabr'illi, Fran (ila--er po 4 Hl ; Salo Abram-ohn. Lovranska banka (naduli^n pol p.), Sokrat Glieiiaiu K A- niiti & Do:.oll na-1, Jur j Boiti. tiavčn.i občina Č-pič. Ivan Cergol, lloii.aa Fabb o. il^rija Gac, Ivana Gregorich po K 2U); Ri'.,er App 1 »aio, Ale sandor P.-rburin', Bartol Bassep^fio, Marija Brn-:, V.r' ' Bonat, (."oriuna Brnmat, Angela Delt n, Fettr Fcrrari-Delutu, RoVer-t Hnzi po K goriv i &!oveus- i giann zijci -^Ojnaci K i»0 in Ladi Jjni podpisi v skapnain zueskn K kot čisti dohodek prireditve dne 24. junija in K 12*44 kot zbh-ka otrok in osobja. Ta znesek se je razdelil tako-1e: K 100 za vdove in sirote padlih vojakov; K 40 za »Vojaški dom«; K 20 za Rdči križ. — Vodstvo mestne ljudske šole v Trebčah K 37*60 kot dohodek zbirke za dan »žepnih robcev«. Vodstvo italijanske mestne ljudske šole na Vrdeli K 8 in sioer polovico za Rdeči križ in polovico za organizacijo oskrbnic vojniških sirot. Učenci V. b razreda c. kr. drž. gimnazije v počastitev spomina na součenca Josipa Meršeka K 25 za vdove in sirote padlih voić'kov. s-aP Hno-fotsMn! nfclie Trst. oiita del R!vo a «(jriilicj?) Trsi 31 PRIPOROČLJIVE mm H 103 i s Portorose, s 5 sobami, Ku-j Hinio, kletlo, podstrešjem m b 1 vrtom S3 proda za R 38.000 ! 1 Potonila daje Ion11, odi!. Edinosti. | Trgovina Jestv'n IVAN BIDOVEC, Trst, nI. Campaol« 13 (i'rg Ponteroaso). Ima v zalogi: kondenzirano mleko, čokolado kavini nadome tek, čaj. marmlado, pa-raOižao honservo, kocke za inbo. i. -t-F. saruiue ter r^zn vretue konaerve — 1'r tni Jama ki nim, kon ak M»rty. ^ermoutb. viue zmerne. 202 Hotel Continental Trst, ulica San 2u«olu 5t. 25 (blizu Corsa). Preuo-feisče za vojake. dviir^lo. Cen« zmerne Postrežba i o.:na. vsaki veier ob 9Vi l veliko varietetoa 0A Vstopnina K I1- ^ Papir, VEtTSA ZALOGA PAPIRJA v a ovitke, papirnatih • rfčic lastne tovarre — Val>ki raz ih barv in velikosti O-er.a zmerna. — Gastoue Dollinar. i Trat, Via dei Gelai 16. za p-Drsfco pžiizllonntn v Por-torsss fc Izdeluje vsakovrstne obleke po t'n?,ie5kena :n francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za -ledali»če itd Tene zi^eme. DAROVI. Podružnici CMD v Ho;anu je darovalo Jaj ' ;ie ::o Pogrebno društvo znauii znesek 51» kron, za kar se podružnica naj-iskrenejc zahvaljuje. ! epa hva'a bodi tudi g. Ivanu Handlu za znesek 20 kro«a, po-darjer.'h ob j rillki smrti njegove uepo^-zabne ses re. Nase -skrei:o sf>žalie! OJbor. Otroški vrtec v R^colu izreka tL-ni potom najsrčnejšo zabva'o za velikodušni dar gospodu Ivanu Oi?rupu, ravnatelju »Prve Češke«. B?agcmu d»>brotniku jc zajamčena tudi iskrena hvaležnost naših malih otroeiecv, katerih se je spomnil sedaj v teh tez-kili Ja^li. Tudi g. Ivanu Stekariu, trgovcu v Rocolu, ki vei-no drage volje p^naga našemu otroškemu vrtcu, srčna hvala. Darcvi, došli vladnemu komisarja. Lucija in Nela (lirardelli K 20 ter Marijana in Cesar Cusln K 20 za vdove in sirote padlih vojakov. Ravnateljstvo občinskega zabavišča pri Sv. Alojziju K 22*72 kot dohodek prireditve -Jne 24. junija, za Rdeč! križ. Vodstvo slovenskega mestnega otroškega vrtca K 160 in sicer K 147'56 Nepremočljivi plašči. LEOPOLD HAAS, Trst. Corso 2 in via Rarriera vecchia 10. Bogata i/.bera vojaških plaSčev od K 20— naprej. 257 Jestvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jestvia; proJa na debelo I4LGGERO GAMBEL v Trstu, ulica d«il» Acque vogal ulico Coroaeo 214 Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, ni visit, povečanja, reprodukcije vsake g! slike. — Električna razsvetljava. — a!__. _, aaooons ^aaaosnacnssnDačabRnnr.ba imllie C•roflato Trst Cimpd S. Gfctttmo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trssuino mm\M in U\m polreMOa Prodaja razglednic In igrač vseh vrst, ficSaifllo se tudi melSt^tiikl v slov. iMfto, Trst vogal Via Marin Terssa-S. Calerina Novi dohodi volnenega blaga za moške in za ženske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast. Čipke za obleke kakor tudi bogata izbira okraskov in ovratnikov i. t d. i. t. d. Pasi za prenos in platno za jadra. LLIGI ZronLIN, odlikovana tovarna zagriaj.d in asfaltov. Rojan JKev. 2 l rad ulica Ghc,;a 2 -petij ali leta; zastori za gostilne, kavarue, pioia-jalne itd. v Trstu ae Je preselila na Corso št 15 v bivšo zlatarnico 0. Z*rcowttz & FigHo. Velika fzbera srebrnih zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Brivnica mAI'a Violetta", Trst, ulica Torrente St. 30. To«'oa lii^ijenl.'na postrežba. — Vodja F Reočić. 1-2 Manufakturne trgovine* 6LCCESSORI (Nasledniki) PIETitO TAVOLATO Trst, Lesni trg (Piazza della Legna) Ste^. 1. — Bogata i/b«ra manu/ak turnega blaga. — 'Jene zmerne. 19* □ □ □ ♦ □ KRŽE - Trst Otovanni 1. 8 ♦ IVAN Plazu kuhinjskih in kletarsklh potreb-feUiUsU »čin od lesa in pletenin. Škafov, brent, febrov in kad. sodCekov, lopat, re-§et, sit in vsakovrstnih koSev, jerbascv In metel ter mnogo drugih v to stroko spi-dajočih predmetov. — PRIPOROČA svojo trgovino s kuktnjsko posodo v&ake vrste bodi od porcelane, zemlje, emaila, kosl-tarja ali cinka, nadale pašamantorje, kletke itd Za gostilničarje pipe, kroglje. sesalje in stekleno posodo za vino I. t. d. I. ft. d. m i Srbe! — Znoj — Sišaj — L&sp&aje kola — Kraste Zn pege — Kožne bcUznl-^e-h tir jI — 9te'di»d fin rs ne. Gotovo sredstvo nroti tem je JJtNTttOVA MSST, ki ne maže in je brez tiuiia. — Mal Sonček K 3, veliki K 5, obiteijski K 9. Poleg tega Jantrovo milo K 4. Glavno skladišče: Vladko Bartullć, Zagreb, Jelačičev trg 19. Izdelovatelj: Gero Šandor, lekarnar v Nagykoros-u št. 83 Dr. J. Carrrsik v Trstu, uS. Poste vec:hia 12, vogal ulice delBe Poste. Izdiranje zoboy brez x bolečine. W x Plombiranje. UMETNI ZOBiS joktsha Hotel in restavracija METROPOLE Trst. ulica S. Nlcold 22. Kuhinfa prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost — Cene zmerne. Ljubljanska kreditna b Podružnica v Trstu Ollca Ccserma steo. 11. Uradne ure cd 3-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirie in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Uloge m tajlilce obrestuje 4 % »sito Vloge na tekotl In žlro-ražun najbolje po tiomoru. Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. ■ ■ Poslovalnica c. kr. razredne loterij®. Hranilne trloga sprejema oJ is.kego tudi če ui ud auuinige. in jih obre /g D( veCje 7ce»ke po do-ptuje po |4 jO govoru. Tr^evccm otvarja čekovne račucc z nim obresto- vaoj^sn. fto. tni davt'x plačuje ladru^a tarna. Vlaga ae Ir.hko po eno krono. WlM-feT2o!!iU£3i račun 75.673. IHEFOB 15-64. Traovsko-obrtno zadruga v Trstu i. zadruga s MotMjenim jamstvom Diln 1 Francesco štev. 20, IL nasMe v hiši Usta „Edinost" Posojila daje osebni krodlt in na sastav« proti plačila po dogovora. Uradne ure: vsak dan za stranko cd 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine. OH^IC^A DJIMEfA Trst, Vsa Cassa di Rispar^io šr#. 5 DllNRH (Lastno poslove) Kapital in rezerva K 13,200.000.— Kepitai in rezerva k 13,200-000.— F1UJALKE: Dunaj Tegetliofstrane 7-% Dubrovnik, Kotor, Ljubljana^ Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. ========= MENJALNICA - VLOOE NA KNJIŽICE 3 \ e[. UPS od dneva vloge do dneva vzdiha. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po {Jegovoru. — A krede ti vi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozč;fe£!ra tržiSča. Živahna zveza z Ameriko. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. ^ t vbni krediti, rembours-krediti. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzna naročila. — Inkaso. TetefonI: 1463, 1793 in 2679. URADNE URE: od 9—1 pop. ==ESKOHT .MENIC =====