Sleodoisen političen list sa slovensko ljudstvo
lsi
lliročnlna listu: Ceto ìeiu w '4$ din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. fgven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pft večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate In reklamacije.
Poštnina plačana v gotovini»
.Naia Strafa* izhaja v pondeljek, srede in petek. Uredništvo in upravniitvo je v Mali» boru, Koroška cesta ii S Z uredništvom w more govoriš vaald dan samo od 11. M 12. ure.	Rokopisi se ne vračaisu
Nezaprte reklamacije so poštnine prone. Telefon inierurban Si 113.
48. številka.	MARIBOR, dne 17. junija 1925.	Letnik I.
Malik v razkroju.
Pred par dnevi so javili iz Berlina nemalo senzacionalno vest, da se nahaja Stinnesov koncern, ena njveejih gospodarskih organizacij Nemčije v silnih težavah. Obveznosti, nastale vsled špekulativno nepreteh-tanih investcij in kopičenja stvarnih vrednot, da baje znaša več sto milijonov zlatih mark, ki jih Stinnesove banke spričo današnje situacije na denarnem in deviznem trgu ne zmorejo . . . Izvršilni odbor zveze nemških denarnih velepodjetij je z ozirom na prekarni položaj podjetja Stinnes A. G. v posebni, nujno sklicani seji ugotovil celokupno stanje ter je podvzel potrebne korake, da se koncernu pomaga z izdatno sanacijp iz velike zagate.
Slučaj Stinnes je veleznačilen za na rod no-gospodarski posložaj povojne Evrope, zlasti pa za njeno tako zvano »kolonijalno politiko«. Stari Hugo Stinnes je bil brez dvoma genij. Ustvarjal je male koncerne, ločene po industrijskih panogah, jih posadil na močno bazo svojih rudniških in transportnih podjetij ter se tako igračkal s svojo najmilejšo idejo: z vertikalno organizacijo v industriji in trgovini. S svojimi rokami in z umom je zgradil mehanizem, čegar najfinejše kolesce ni znal uravnati noben generalni ravnatelj, razen on, Hugo Stinnes sen. Prišla je svetovna vojna. Stinnes je postal dobavitelj nemške armade, država je postala njegov dolžnik. Iz^ liste dobe datira razmah njegovega gospodarskega kraljestva. Ko je pokupil najvplivnejša glasila javnega mnenja, je prenesel svojo oblast tudi v politiko. Hugo Stinnes je bil na vrhuncu slave. Državni kabinet je moral poslušati pred vsako zunanjepolitično odločitvijo na glasove, ki jih je sporočal kurir iz Frankfurta in Mainza ... Ko je Cuno (zvest znanemu geslu: •»Machen wir Deutschland arm, um die Deutschen reich zu machen) odprl zatvornice inflacijskega veletoka, v času, ko je Nemčija financirala poruhrski odpor, tedaj se je Stinnes zdrznil iz svoje zaljubljenosti do vertikal-nè črte in je — paraiizujoč razvrednotenje marke — kupoval, kar mu je padlo v roke: tovarne, surovine, prometna sredstva, posestva itd. Epidemija kupovanja je besnela po vsej Nemčiji, a prednjačil je Stinnes, ki je dobro vedel, da je to nujna zapoved1 konjunkture, katero bo treba v danem času previdno korigirati. Tako je mislil Hugo Stinnes star. in legel nenadoma v grob. Svojcem je zapustil ogromno premoženje, vredno okrog lo eno milijardo zlatih mark.
V trenutku, ko je Nemčija pričela sanirati svojo valuto, so napočili tudi za Stinnesa ozir. za njegove naslednike težki dnevi. Prehod iz inflacije v novo dobo je tirjal finančnih žrtev in ker teh ni bilo — denarna sredstva so ležala nakopičena v stvarnih dobrinah — je nastala mučna situacija, kajti na domačem trgu ni bilo povpraševanja, inozemstvo se pa tedaj, iz golega pričakovanja ni zanimalo za svežnje nemških delnic, ki so jih obupani in skrhipolni agenti ponujali po inozemskih borzah. V tako zagato je zašlo končno tudi velepodjetje Stinnes. Sinova sta se klanjala maliku, ki ga je postavil oče ob pravem času, še dolgo po njegovi smrti, v času, ko ta »kult« v vrstah prebrisanih hazarderjev na gospodarskem polju ni bil več priznan. Maliki »substanca« je ostal na svojih glinastih nogah tam, kjer ga je posadil pokojni Stinnes. Njegova sinova morata gledati reševalno akcijo hi poslušati pokanje v doslej trdnem tramovju vertikalne gospodarske organizacije.
Krah v rodbini in tvrdki Stinnes A. G. nam vsiljuje neko drugo paralelo. Kakor znano, imamo tudi Slovenci svojega zelo majhnega Stinnesa. To je g. Praprotnik, ki je skušal s sredstvi Slavenske banke ustvariti nekaj sličnega kakor slavni Nemec. Ustvaril je. majhen, a ne ravno znaten koncernček, izoliral je Jadransko banko, navezal slike z Žerjavom (ti so mu bili potrebni) in tako uravnotežil gospodarsko kapaciteto s političnim vplivom. Višek je bila »inkorporacija« Trboveljske premogokopne družbe v industrijski koncern Slavenske banke. Vertikalna organizacija v majhnem, nekoliko nepopolnem Stilu je bila dovršena: rudniki (monopol na državne dobave premoga), livarne, me-talurgika, tekstilije, les, opekarne, cementarne, vse do vevških papirnic, da so preskrbljeni »listi koncerna« s cenenim papirjem ....
Ce je obstojala Stinnesova pomota v tem, da je kopičil »Sachwerte«, so napravili gospodje okoli Praprol-nikovega koncerna drugo napako:	zanašajoč se na
ugodno konjunkturo, so pridno in prekomerno investirali v umetna, a ne iz domačih potreb nastala industrijska podjetja. Z angažmanom Länderbanke je gospoda »spasila« znaten del industrije Slovenije pred predčasnim krahom, a vedno večja potreba po obratnem kapitalu (spričo neinteresiranja inozemstva) na eni strani in1 vsled inozemske konkurence ter prilagodevanja trgovine, kupni moči domačega konzum na drugi strani je nastala današnja stagnacija.
Nikdo ni povpraševal pri strokovnjakih, temveč so slepo vtikali razpoložljiva denarna sredstva v podjetja, ki ne morejo naprej in ne. nazaj. Povrh pa so v Beogradu izvajali v praksi, kar je povedal mogotec Savič našim strmečim »privrednikom«: ... da se razvoj slovenske industrije radi strategičnih ozirov ne more pospeševali, pač pa da je želeti, da se podjetnost slovenskega kapitalizma osredotoči na osrednje ležeče kraje naše kraljevine ....
Krahi so različni. V Nemčiji nastopajo v drugih
Samovoljno radikalno vodstvo je odredilo pospešeno delo za sprejem reakcionarnih Zakonov. Sekcije zakonodajnega odbora so se požurile z delom. Na tiskovnem, prosvetnem in sodnijskem zakonu se dela z veliko naglico in ko bo vse to gotovorpa pridejo na vrsto dvanajstine. S tem bi bilo skupščinsko delo gotovo in skupščina bi se podala na počitnice.
Pašič ne m^ra parlamenta
in ko se sedaj ne gane iz svoje vile na Topčideru, pa njegovi zaupniki prinašajo v klub in vladnim članom njegova navodila, ki so višek samovolje.
Tudi finančni minister
se samovoljno udejstvuje. V odboru za proučevanje invalidskega zakona se nekateri radikali cesto strinjajo z zastopniki opozicije, končno pa zvedo, da finančni minister ne da potrebnih sredstev, — in resignirano umolknejo. Po samovolji finančnega ministra je prišlo tudi do
spora v Narodni tenki.
Generalni guverner Vaj ferì se ne strinja s tem, kar zahteva finančni minister potom svojega prijatelja Nova-
oblikah kakor v Franciji in drugod. Naša kriza, ki jo je povzročila znana skupina molilcev zlatega teleta, je pa svoje vrste in je obremenjena tudi v političnem oziru. Kar je nemškemu delovnemu ljudstvu natovorila Stinnesova »podjetnost«, to so pripravili slovenskemu, neprimerno revnejšemu ljudstvu po njihovi krivdi pasivne Slovenije gospodje, ki sede v sosvetu politično-gospodarske kompanije Praprotnik—žerjav. In njihov malik se razkraja!
kovica, direktorja Narodne banke in najbrž pride do izvanrednega kongresa akcijonarjcv, kar bo prava senzacija za vse finančne kroge v državi.
Pribičevičcvi samovolji
je Pašič popolnoma prepustil prosvetni zakon. Tudi v Srbiji je velik odpor proti temu zakonskemu načrtu, mnogi radikalni poslanci bi temu odporu radi dali duška, pa ne morejo ali pa si ne upajo, ker je »baja« stvar Pribičeviču poveril in prepustil.«
Prečanske radikalne depiutjacije prihajajo v Beograd s pritožbami proti samostojnim demokratom. Povodom Pribičevičevega shoda v Sisku je pripeljal deputacijo hrvatskih radikalov bivši minister dr. Peleš ter razlagal, da grozijo samostojni demokrati na dve strani: radikalom in radičevcem.
Verifikacija in skupščina.
Verifikacijski odbor še ni sklican, skupščina se pa sestane jutri popoldne in bodo na dnevnem redu najprej interpelacije. Predsednik skupščine Trifkovič je že včeraj izjavljal, da bo skupščina najbrž razpuščena med 10. in 15. julijem.
Politične vesti.
Jugoslovanski klub za olajšanje davčnih bremen. :
Na zadnji, skupščinskr seji se je razpravljalo o nujnem I predlogu poslanca ’Vesenjaka in tovarišev glede olajšanja davčnih bremen. Jugoslovanski klub je predla- 1 gal, da se naj predvsem' zviša eksistenčni minimum, od |
katerega dalje se mora plačevati osebna dohodnina, od dosedanje svote D 5000 na D 20.000. Dalje predlaga, da se znižajo takse pri kupoprodajnih in prevzemnih pogodbah; posebno zahteva, da naj bi bili vsi prenosi kmetijskih posestev in nepremičnin živega in mrtvega inventarja do vrednosti 200.000 D prosti vsake takse, kadar gre za prenos med možem in ženo, starši n otroci. Predlog vsebuje v svoji celoti velika in nujno potrebna zboljšanja ter zmanjšuje davčni vijak. Od ttjega
Ob 2. obletnici smrti A- Stambolijskega.
Danes je druga obletnica, ko se je z gotovostjo doznalo, da so sedanji bolgarski vladinovci, ki so v noči dne 9. junija 1923 v Sofiji izvedli državni prevrat, umorili tudi vladnega predsednika in šefa zemljoradniške stranke Aleksandra Slambolijskega. Današnji (pravi diktator Bolgarije in šef vsemogočne Vojne lige general Lazarov je lani izdal brošuro o prevratu od 9. junija, v kateri trdi, da je Stambolijski »padel« dne 13. junija zvečer. Ta datum bo najbrž odgovarjal, a sedanji gospodarji Bolgarije so še le okrog 17. junija 1923 »službeno« potrdili vesti, da vodja zemljoradnikov ni več med živimi.
Morilci so rabili par dni za utrditev svojega položaja in za podlo obrekovanje svoje žrtve.
V svet so raznesli vesti, da je imel Stambolijski nakopičeno velikansko premoženje v juvelih in tujih valutah ter vse pripravljeno za beg, da je bil razuzdanec, nasilnik itd. Aleksander Stambolijski pa je bil tedaj že mrtev —
zverinsko umorjen
in morilci, ki so med tem vlado že obvestili o svojem delu ter sprejeli bogate nagrade in visoka oblastna mesta, so celo
njegovo truplo razkosali in pometali v vodo,
•
da bolgarski kmetje na grobu svojega voditelja, osvoboditelja in mučenika ne bi netili samozavesti, nad na zmago pravice in ljudske volje ter obračunov s trinogi.
Ì General Lazarov trdi, da je vojaški oddelek pod vodstvom oficirjev Slambolijskega v Slavovicah v »redu aretiral ter odvedel in da bi bil Stambolijski le danes živ, če ne bi bili spotoma na eskorto navalili seljaki ter toliko streljali, da je tudi Stambolijski padel v boju, ki se je razvil.« —• Ne glede, na ponašanje vladnih gardistov in hajdukov, da so Stambolijskega tako »zaklali in pospremili, da ni o njein niti sledu«, je ta izjava peklensko zlobna in lažnjiva tudi ob dejstvu, da je Can-kov—Lazarov režim v dveh letih svojega obstoja
zločinsko pomoril okrog 20.000 Staniteli jski jevi h pristašev.
Naj se še toliko govori o napakah Stambolijskijeve vlade, to se pa le mora priznati, da je bil skrajno in iskreno zvest kmetskemu ljudstvu — torej večini Bolgarije, iz katere je izšel in katero je zastopal.
Celo njegovo življenje — 46 let (1879—1923) je bilo boj. Kot sin revnejših Seljakov je po dobrotnikih prišel v šolo, kjer je pa tudi stradal, zlasti ker ni študiral in delal za svoje blagostanje, ampak za bedni in brezpravni bolgarski kmetski narod, ki mu je izkazal svojo hvaležnost s tem, da ga je že leta 1908 poslal kot poslanca v sobranje ali skupščino. Tu je videl vtelesene vse krivice nad delovnim ljudstvom v kronani glavi tujega mišljenja in tuje krvi — v kralju Ferdinandu Koburg, ki je s kapo na glavi prihajal v »parlament« ter udarjal s sabljo pred izvoljenimi poslanci, ki so morali stati.
Stambolijski je proti temu na j odločnejše protestiral.
Drugič je nastopil proti kralju, ko je ta prišel v Trnovo otvarjat veliko narodno sobranje, če tudi po ustavi do tega ni imel pravice. To je bilo leta 1911, potem so se pa kar vrstili spopadi med kraljem in zemljoradničkim voditeljem, ki je imel vedno večjo narodno moč za seboj. Ko je 4. septembra 1915 kralj Ferdinand uvedel Bolgarijo na strani Nemčije v svetovno vojno ter udaril proti Srbiji, mu je Stambolijski zaklical: »Vaše Veličanstvo bo z glavo odgovarjalo za to politiko!« — Ferdinand Koburg, prepričan, da je vse zaverovano v moč in zmago nemškega orožja, mu je samo odgovoril: »Brigajte se rajši za svojo glavo!« — in da to ni bila fraza, še je videlo že v par dneh. Stambolijskega so poskušali najprej spraviti s poti z atentatom, a ko ta ni uspel, so ga obsodili na dosmrtno ječo. Da ga v ječi niso na tihem umorili, je pripisati samo temu, da se je vojna sreča kmalu začela nagibati na drugo stran. Po treh letih, ko je začela razpadati tudi bolgarska armada, so ga izpustili. V največjih škripcih je poskusil kralj Ferdinand najprej s »široko« vlado Teodora Teodorova, ko pa je videl, da tudi ta nima obstanka, je zbežal — in Stambolijski s svojimi zemljoradnik! je prišel na krmi-
lo.	Gotovo je napravil usodno napako, da je Ferdinandovega sina Borisa pustil na prestolu.
Mož miru in iskrenega sporazuma je bil Stambolijski, a v Beogradu se mu je to nekoliko priznalo šele potem, ko je že umrl. mučeniške smrti.— Vlada daje diplomatično podporo sedanjemu bolgarskemu režimu, ljudstvo pa časti spomin Aleksandra Stambolijskega, velikega bolgarskega narodnega človeka in velikega Jugoslovana. Slava mu!
Absolutizem g. Pašića.
Ki imeli vsi sloji koristi, posebno oni, ki so od davčne politike najbolj obremenjeni. Poslanec Vesenjak je v lepem govoru, v katerem je orisal sedanje stanje, utemeljil nujnost predloga in apeliral na večinske poslance, da naj glasujejo za nujnost in s tem pokažejo, da so pravi zastopniki ljudstva, ki ječi pod težkimi davčnimi ibremeni. Dasiravno so vladni poslanci priznavali nujnost predloga, je vendar vstal finančni minister Stoja-dinovič, da nujnosti ne sprejme, ne da bi navedel kako motivacijo. Njegova izjava je napravila mučen vtis na -celo zbornico. Poslanci Jugoslovanskega kluba so protestirali proti takemu sklepu vlade, v kateri sedi tudi dr. Žerjav. — Ko je skupščinski predsednik odredil glasovanje glede nujnosti predloga, je nekaj radikalov zapustilo dvorano, ostalo jih je pa toliko, da so s samostojnimi demokrati preglasovali složno opozicijo, ki je bila za nujnost tega predloga. Pri tem se je še posebej Izkazal poslanec dr. Pivko, ki je stoje vneto glasoval proti ter se še posmehoval. Zgražanju Jugoslovanskega Muha se je pridružilo mnogo Srbov in radikali so se oči v kino sramovali svojega pre vnetega in preža grizenega zaveznika. Poslanec dr. Pivko se je v zadregi pobral iz skupščinske dvorane.
Pribičevičev shod v Sisku. Pribičevič se krčevito «drži vzorov in primerov nekdanjih madžarskih komisarjev za Hrvatsko ter z vsemi sredstvi prireja ljudske deputacije in shode, da bi radikalom pokazal, koliko ljudstva ima za seboj in kako potrebno je, da ostane na oblasti. Za Binkošti si je v Beograd naročil deputacijo az Siska, zadnjo nedeljo si je pa v Sisku dal pripraviti ljudski shod, na katerega so iz vseh krajev vozili njegove pristaše, gardiste in ljudi, ki se dajo vsaj za en dan podkupiti in pridobiti za kako parado. Po samo-Astojno demokratskih listih se je napovedovalo 12.000 ljudi, prišlo jih pa ni skupaj niti za polovico. Premleval je stare, že silno obrabljene fraze ter kazal veliko nevolje in skrbi nad tem, da mu radikali nočejo povedati, kaj se vse razgovarjajo z radičevci. Njegov govor naj hi bil kritika politike Radičeve stranke, odrekel in razočaral je pa popolnoma, ker je bilo vse plitvo, nestvarno in zelo staro. Svoj povdarek, »da narod zahteva, naj se preneha z mlatenjem prazne slame«, — bi moral obrniti na sebe in svojo stranko.
po svetu.
Vrnitev italijanske opozicije v parlament. Ižne 19. L m. se je končalo tridnevno zborovanje italijanske opozicije, ki se je zaključilo s sklepom, da se vrne celokupna opozicija v parlament. Zborovanja so se udeležile vse stranke opozicije. Abstinenca italijanske opozicije traja že celo leto. Ker se fašisti za to demonstracijo niso niti najmanj zmenili, so opozicijonalci le uvideli, da je najboljše se vrniti parlament.
Nova vlada v Grčiji. Novo vlado je sestavil Mihalo-•kopulos, ker je Kafanderis mandat za sestavo vrnil. Z malimi izjemami so stopili v kabinet skoro vsi stari ministri. Vlada je trdno odločena zatreti uporniško gibanje oficirjev, ki so skušali uprizoriti preobrat ter vpostaviti vojaško diktaturo.
Nov volilni zakon na Čehoslovaškem. Na čehoslovaškem nameravajo spremeniti dosedanji volilni zakon ter ga nadomestiti z drugim, ki vsebuje nekatere •važne in zanimive nove točke. Tako smejo nastopati pri volitvah samo one stranke, ki lahko računajo z 2% vseh oddanih glasov (to je najmanj 160 tisoč glasov), ker znaša število voiilcev na Češkem 8 milijonov. Novi zakon predvideva tudi izgubo pasivne volilne pravice. 'Kandidirali bodo mogli samo oni, o katerih odloči posebno sodišče, da niso zakrivili nobenega kaznjivega dejanja ter imajo neomadeževano preteklost. Z določ-ibami novega zakona bode onemogočeno posegati v volilno borbo malim strankam, ki resno parlamentarno delo samo ovirajo.
Carinska vojna med Nemčijo in Poljsko. Po’jska je z zasedbo Šlezije prišla v posest ogromnih premogoko-pov, v katerih producira mnogo več premoga, nego ga porabi. Višek premoga je dosedaj izvažala v Nemčijo, ki je morala po določbah versaillske pogodbe uvažati mesečno 500 tisoč ton poljskega premoga. S 15. junijem 1. L pa je točka o uvozu poljskega premoga stopila izven veljave in Nemčija je pripravljena poljski premog uvažati le, če se sklene skupna trgovska pogodba med obema državama. Poljska je na izvoz premoga prisiljena radi velike gospodarske krize in ker bi izgubilo najmanj 30 tisoč rudarjev kruh, če se izvoz ukine. Radi tega je pristala na nemški predlog in pogajanja so se pričela že 3. marca. Nemčija rabi šlezijski premog, vendar ne v toliki množini in zato je predlagala, da uvaža za naprej mesečno samo 60 tisoč ton. Poljaki na to niso pristali in radi tega so se pogajanja razbila. Ker je tudi o nekaterih drugih točkah trgovskih pogajanj nastal •nesporazum, je Poljska zapretila Nemčiji s carinsko vojno ter prepovedjo uvoza nemških industrijskih izdelkov. Če ne bo Nemčija od svojih zahtev odstopila, bo Poljska carinsko vojno izvajala in nemška industrija bo s tem težko prizadeta.
Nemiri na Kitajskem. O nemirih na Kitajskem se širijo najrazličnejša poročila: enkrat se jim daje preveč političnega obiležja, drugič se nemiri prav nejasno .-slikajo kot sovražni izbruhi rumene rase proti Evropejcem, tretjič se zopet prav nejasno govori o vplivih te in one države in tako gre. naprej v veliki nejasnosti, ki izhaja iz tega, da so Angleži in Amerikanci udarili svoj monopol na poročevanje iz Kitajske in iz daljnega vzhoda sploh. Ta monopol ima namen prikrivati velike [krivice, ki se godijo Kitajcem. Od leta 1842 in 1859 so na Kitajskem že obsežne tuje kolonije, ki si lastijo vedno večje pravice ter so privedle v glavnem do prave dik-
lature nad domačini. Tujci imajo svojo samostojno, takozvano nrunicipakio upravo, ki se raztega preko prave kolonije tudi daleč nad domačini. V municipalni upravi imajo Kitajci na papirju sicer svoje zastopstvo, ki je pa v resnici brez moči in veljave. S pomočjo Anglije, Amerike in deloma tudi Japonske je municipalska uprava gospodarica velikega dela kitajskih tovarn in produkcijskih sredstev sploh; nekaj si jih je enostavno prilastila, druge pa ustanavalja pod najugodnejšimi pogoji vsestranske podpore in pomoči od zunaj in naj-hujšega izkoriščanja domačih delovnih moči. Kitajski delavci so pravi sužnji v tujih tovarnah. Delovni čas je neomejen, plače so zelo nizke in ker dajejo podjetniki na račun plače tudi hrano, obleko in orodje, so delavcem popolnoma vezane roke in morajo dajati v su-ženstvo tudi žene in otroke. Delavstvo, ki pride iz dežele na kolonijsko področje, zapade seveda tudi politični in sodnijski oblasti •tujcev. Tovarniške uprave imajo posebne, vsemogočne urade za delavce — domačine. V Šanghaju je od 1,740,556 — 976.430 predilnic v angleških in amerikanskih rokah. Angleški podjetniki zapirajo doma v Angliji svoje tovarne ter jih prenašajo na Kitajsko pod municipalno upravo, kjer delajo velike profite, ko so kitajski delavci na stopnji sužnjev. Angleški labouristi (delavska stranka) so zbrali strašne podatke o izkoriščevanju kitajskega delavstva ter so tudi ugotovili, da so sedanji nemiri nastali, ko je uprava neke japonske predilnice zakrivila smrt par kitajskih delavcev ter dala potem s strašnim učinkom streljati na neoboroženo protestno demonstracijo kitajskega prebivalstva.
Vaj vročine v Evropi. Iz Amerike je preko Atlantskega oceana dospel val vročine v Evropo ter je zajel že Anglijo in zapadno Francijo. V Angliji je zahtevala vročina že številne žrtve, med njimi enega narodnega poslanca* ki se je zgrudil med sejo parlamenta. V Parizu je vročina tako huda, kot je še ne pomnijo; ob 6. uri zjutraj kaže toplomer 25—26 stopinj, čez dan pa je vročina nepretrgoma 30 stopinj Celzija v senci. Večina obratov in tovarn je delovni čas tako spremenila, da se dela do 10. ure dopoldne in od 4. uri popoldne naprej. Vročina je tudi v Franciji zahtevala veliko človeških žrtev.
3MT Nov vozni red
veljaven od 5. junija 1925, je pravkar izšel ter se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena je komadu D 1.50.
Mednarodni položaj naše države.
(Iz govora poslanca Vesenjaka v skupščinski zunanje-poli-tični debati.)
(Konec)
Torišče neprestanih homatij je Albanija. Mi smo očigledno tudi zainteresirani in zdi se, da smo se vezali s stranko veleposestnikov proti ljudstvu. Sicer pa tukaj naletimo na našega prijatelja in zaveznika — Italijo — in prav hvaležni bi bili gospodu ministru zunanjih zadev, da nam odkrije, kako se tukaj naše prijateljstvo in zavezništvo uveljlavlja! Tudi bi nas močno zanimalo, ako nas gospod minister izvesti, kako se v Albaniji usidrava angleški kapital in s kakšnimi ekonomskimi in političnimi cilji?! Kaj je resnice na poročilih, da so Angleži dali na razpolago sredstva za javno varnost in koliko so dali?
Naše oči so oprte sedaj tudi v Firenco. Tam se vršijo zopet dolgovezna pogajanja z našimi sosedi Italijani in zopet se slišijo od naše strani in iz Italije glasovi o prisrčnih, prijateljskih, zavezniških odnošajih. Vsi ti lepi odnošaji pa ne omilijo žalostne usode na-šin bratov v Primorju in tri četrt milijona Slovanov tam nima najprimitivnejših narodnostnih pravic, nima možnosti narodno-prosvetnega razvoja in nima celo zagarantirane osebne svobode. Ali je takšno stanje znak absolutne brezbrižnosti ali pa lastne slabosli naše vlade? Kajti gotovo je, da se iskreno prijateljstvo ne levitila na takšen način. Na mestu je vprašanje: ali bomo samo mi brez prestanka nacijonalno, teritorijalno, gospodarsko, komercijonalno plačevali »prijateljstvo in ozke zveze«? Tudi je zanimivo vprašanje, kaj se je ravno Italiji tako mudilo, da je kot naša prijateljska zaveznica prva podprla zahtevo bolgarske vlade po višjem statusu aktivne vojske!
Gospodu ministru za zunanje zadeve bi bili tudi zelo hvaležni, ako bi nam malo podrobnejše razkril stališče naše vlade glede ponovnega gibanja za priključitev Avstrije med nemškim narodom. Za vsakega nacijonalista je jasno, da je in še dolgo ostane misel narodna državotvorna, saj je celo komunistična Rusija na tej bazi osnovno omejila svoj federativni sistem sovjetskih republik. Avstrija je — nočemo preiskovati po čegavi krivdi — obdržala neopravičeno toliko jugo-slovanskö-slovenskega elementa, da mora imeti naša vlada vedno pred očmi to našo bolno rano.
Avstrija je znala v svetu zbuditi zanimanje za »avstrijski problem« in zanimivo je, da izražajo vplivni politiki v Ameriki mišljenje (Lansing), da je treba Avstriji dovoliti priključitev k Nemčiji, ali pa izvesti gospodarsko ujedinjenje s čehoslovaki. Angleži sami si
še menda niso na jasnem. Sliši se tudi, da je dr. Mataja= sklenil pogodbo z Italijo, s katero se ti dve državi gospodarsko in politično ožje vežeta. Edino, kar o tein vprašanju zanesljivo vemo, je stališče češkega zunanjega ministra g. dr. Beneša, gotovo pa igra avstrijske vprašanje tudi važno vlogo pri sedanjih razpravah o garancijah miru in mej in med Angleži in Francozi.
Iz vsega navedenega izvira za nas in našo diplomacijo nujnost, da smo si z načrti, kaj in kako hočemo zavarovati svojo mejo na severozapadu, popohioma na jasnem! Minimum zahtev jugoslov. države mora biti za slučaj, da se izvrši priključitev, da se naša meja etnografsko in strategično popravi in tudi njen obstoj ga-, rantira. Ob divergentnih nazorih, ki jih kažeta v reševanju problema srednje Evrope Angleška in Francija, bo za našo bodočnost prijateljstvo z ruskim narodom lahko izredne in soodločujoče važnosti. Ravno glede tega vprašanja pa ne vidimo pri naši diplomaciji nobene inicijative, čeravno je vprašanje ne le za Slovence, temveč za celo državo problem prvega reda, kajti težnja nemškega naroda po zvezi Berlin—Bagdad ni mrtva in nemški narod je velik, žilav, vstrajen!	>
Končno bi nas interesiralo, kako se naša vlada briga za naše državljane, ki so šli na Francosko za delom v rudnike, pa se baje nekateri prisiljeno borijo sedaj v francoskih legijah na vročih afriških tleh.
AM je res, da je ameriška vlada ludi našo vlado opozorila na dolžnost odplačila vojnih in povojnih dolgov? Ali in iz katerih razlogov se ne izpelje Blairovo posojilo?
V celoti mi opažamo neaktivnost naše diplomacije in posebej naših konzulatov ter občutimo iz tega izvirajočo škodo in neuspehe. Vzroke tej neaktivnosti vidimo v največji meri v ne samo strankarski, temveč celo klikarski razdelitvi višjih mest, v nepopolni izobrazbi diplomatičnega osobja.
Posebej pa naša vlada zanemarja in ima nedostatno in nesmotreno organizirano informativno našo službo. Moč Čehoslovaške je. v izdatni meri v dobro organizirani informacijski službi. Daleč pred nami so v tem oziru Avstrija, Madžarska, celo Bolgarska in Grška. Skoro ne verjamem, da bi mogli konkurirati s Turčijo.
Slabost naše zunanje politike pa je tudi utemeljena v naših notran je-političnih in gospodarskih ter upravnih razmerah. O demokratizmu in samoupravi se pač veliko govori, a proti temu se dosledno dela. Pri nas vlada metoda fatalističnega čakanja in vsled tega popolno mrtvilo v reševanju najvažnejših in najnujnejših nalog.
Nimamo trgovinskih pogodb in kolikor jih imamo, so pomanjkljive in za naše narodno gospodarstvo škodljive. Carinska tarifa je poslancem in interesentom nedostopna. Kar drugod tvori jedro parlamentarnim bojem, se pri nas niti videti ne sme.
Imamo pač nasilje in nespoštovanje zakonov, imamo mnogo nepotrebne bede in veliko nespametnega in krivičnega fiskalizma, vsled vsega tega tudi obilo nezadovoljstva, ki ga hočete, leciti z »obznanami« in z zakoni o štampi in sodnikih. Vse to seveda tudi ni prikrito tujemu svetu in vse to pač ne ojačuje naše notranje moči, in ne dviga našega ugleda na zunaj.
Tako nehote moramo priti do logičnega zaključka, da je celotna zunanja in notranja politika naše sedanje vlade slaba in našim bistvenim, nacijonalnim in gospodarskim interesom naravnost neozdravljivo škodljiva.
Iz Slovenije*
SLOVENKE, PROTESTIRAJTE PROTI NAMERAVANEMU KRŠENJU VAŠIH PRAVICI
Balkanizem hoče vzeti našim Slovenkam enakopravnost z možem. Dočim se skoro ves omikani svet bori za enakopravnost žene z možem, hočejo pri nas oropati Slovenke še onih najbistvenejših pravic, ki jih naše ženstvo že ima.
Srbski državljanski zakon hoče sedanja vlada razširiti na vso državo. To bi pomenilo, da žena sploh ne bi mogla podedovali premoženja ne po možu, ne po starših, ne po drugih! To se pravi, da hočejo uvesti v Sloveniji turške navade, turške običaje! Med Turki in Azijati je žena brezpravna, sužnja!
Slovenke! Če nočete biti brezpravne v svojem lastnem doHlu, dvignite se! Protestirajte pravočasno! Dvignite se! Dokažite Slovenke z energičnim protestom, da ne date teptati še tistih borih pravic, ki jih že imate! Organizirajte povsod podpisovanje protestnih izjav. Priredite po večjih krajih protestne shode! Resolucije im protestne izjave pa pošljite Jugoslovanskemu klubu!
Slovenke, na plan! Ne dajte si vzeti svojih pravic!
Usoda vd)ov in sirot po umrlih železničarjih, kateri niso dobivali penzije. Mnogo je talcih sirot v Sloveniji. Njih. •usoda je obupna. Tako je tudi slučaj vdove Z. iz Maribora .Mož je bil dolga leta zaposlen kot delavec pri železnici, a ko je umri, ne dobi žena — delanezmožrva — prev ničesar. Poslanec Franjo Ž e b o t je dne 25. maja v tej zadevi poslal ministru železnic poslansko vprašanje in je zahtval odgovor. Te dni mu je minister odgovoril. Ker je odgovor važen tudi za dinge miloščinarje, oziroma vdove in sirote, ga objavljamo. Minister piše pod št 14764-25 z dne 20. maja 1925: »Čast mi je Vas obvestiti^ da se vprašanje izplačanja miloščine vdovi Z. v Mariboru pretresa v mojem ministrstvu in ga še nisem mogel rešiti, ker nasledstvene države različno tolmačijo točke 6 in 17 rimskega sporazuma od 20. marca 1Q23. Miloščino vdovam in sirotam železniških uslužbencev, ki niso imeli prava na penzijo, so izplačeval avstrijske in madžarske dež. železnice. To se je ukinilo po členu 106 ustave, ki med
. rtigirn pravi: »Nobena pomoč ali nagrada se ne more dat’ iz državne blagajne, ako ni po zakonu osnovana.«
Za osobje bivše južne železnice, katero je prevzeto* ob priliki prevzetja bivše južne železnice v državno eksploatacijo, velja odredba v točki 6 in 17 rimskega sporazuma o južni železnici, ki pravi: »Za osobje> ki ni vpisano v eno od treh penzijsko-podpomih fondov, omenjenih v 'SL 9, si pridržuje država pravo, da mu prizna ali pravo na penzijo (Gesellschaftliche Pension, Gesellschaftliche Provision, Gesellschaftliche Gnadengabe), ki pripada osobju po odredbah, veljavnih za društvo v momentu prevzetja eksploatacije od tuje države, ali za službo, vršeno v državi, pravo na penzijo ali podporo, ki velja za personal drž.
železnic. _ Jaz se še nisem mogel opredeliti za eno od
teh dveh mogočnosti, ker če se poslužim prve možnosti, pridejo uslužbenci bivše južne železnice v mnogo boljši
r položaj od njihovih drugov v državni službi; če pa se držim druge, moram zabraniti izplačevanje miloščine tudi uslužbencem bivše južne železnice. Drugo stališče bi osobje preveč težko pogodilo; zato sem. odredil posebno ko-I misijo, ki bo to vprašanje proučila ter našla tako rešitev v okviru zakonske mogočnosti, da bo zaščitila državo od prevelikih materijalnih obtežitev ter zadovoljila vsaj deloma upravičene zahteve nesposobnih železniških uslužbencev, njinovih vdov in sirot.« — Iz tega odgovora se vidi, da sedanji minister železnic dela na tem, da se usoda miloščinarjev ter vdov in sirot po umrlih železničarjih ven dar enkrat reši.
Velik uspeh poslanca dr. Hodžaija glede Prlekije in Prekmurja. Jugoslovanski klub je kandidiral v sekcijo za sodnijske zakone poslanca dr. Hodžarja, bivšega sodnika in državnega pravdnika, ki je pozneje prestopil v odvetniško prakso, ker je težko preživljal številno družino z malimi prejemki državnega nameščenca. Dr. Hodžar je v parlamentami sekciji zakonodajnega odbora dosegel lepe uspehe za zboljšanje sodnijskih zakonov. Med drugim se je ves čas boril za to, da se mariborsko okrožno* sodišče, ki je največje v celi* državi (nad 360.000 prebivalcev), razdeli in v njegovem področju ustanovi novo okrožno sodišče. Na seji dne 12. t. m. je njegov predlog končno prodrl. Uneslo se je v zakon o organizaciji sodišč, da se* ustanavlja novo okrožno sodišče, kateremu bodo pripa-* dala okrajna sodišča Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona, Murska Sobota in Dolnja Lendava. Kot sedež okrožnega sodišča se je določil Ormož kot prometno središče,, s katerim imajo ali bodo imeli vsi prizadeti kraji najugodnejše in najbližje zveze. Novemu okrožnemu sodišču bo pripadalo čez 150.000 prebivalcev.
Lavantinski novomašniki. Y nedeljo, dne 28. ju-| nija posveti lavantinski knezoškof deset novih delav-L cev za vinograd Gospodov. Gospodje novomašniki bodo I imeli primicije po naslednjem redu: 1. Adamič Adolf f 12. julija pri N o vi cerkvi, slavnostni pridigar č. g. AL Peček, kaplan, Stopišče. 2. Časi Franc 19. julija pri Sv. Frančišku na Stražah, slavnostni pridigar veleč. g. Fr. časi, stolni kanonik v Mariboru. 3. Drvodel Alojz 5. julija v Črni na Koroškem, pridigar veleč. g. Franjo Šenk, župnik pri Sv. Jakobu v Rožu. 4. Horvat Štefan 19. julija v Cirkovcah, pridigar veleč. g. Melhior Zorko, župnik na Sp. Polskavi. 5. Klasinc Franc 26. julija v Cirkovcah, pridigar veleč. g. P. Englbcrt Klasinc, katehet na Viču pri Ljubljani. 6. Marohnič Ivan 12. julija v Križišču blizu Sušaka, pridigar č. g. Nikola Žuvič, kaplan v Kraljevici. — G. Marohnič je kot gost izvršil četrti letnik v Mariboru in odide po posvečenju nazaj v svojo škofijo v Dalmacijo. — 7. Meško Josip 2. avgusta pri Sv. Tomažu pri Ormožu, pridigar veleč. g. pisatelj Franc Meško, župnik v Selah pri Slovenj gradcu. 8. Orel Ivan 12. julija v Mozirju, pridigar veleč. g. Franc Planinc, župnik pri Sv. Bolfenku pri Središču. — 9. Peitler Alojz, 19. julija pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, pridigar veleč. g. Friderik Horvat, župnik pri Veliki Nedelji. — 10. Žolnir Joško 12. julija v Makolah, pridigar veleč. g. Alojzij Skuhala, spiritual v Mariboru. — Štirje gg. (Cajnkar Stanko, Bastele Anton, Stakne Andrej, Žalar Alojz), ki so tudi letos dovršili četrti letnik, pa še morajo odslužiti prej po 6 mesecev vojaške službe, nakar bodo tudi oni posvečeni. — Vse. skupaj naj spremlja blagoslov božji na življerfja poti!
Invalidsko zborovanje. Za župnije Zgornja in Spodnja Sv. Kungota, Svečina, Sv. Jurij ob Pesnici in Sv. Križ pri Mariboru se vrši v nedeljo, dne 21. t. m., pri Zgornji Sv. Kungoti, popoldne ob treh, v gostilni g. Gamser, poprej Vaupotič, invalidsko zborovanje. Vojni invalidi, vdove in sirote zgoraj navedenih župnij se vabijo k polnoštevilni udeležbi! — Odbor UVI, podružnica Maribor.
Koncert »Glasbene Matice« v Limbušu. Pevski zbor Glasbene Matice prireja vsako poletje koncertne izlete v okolico. Na že večkrat izraženo željo bo prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m., popevat za najbližjo okolico Maribora v Limbušu na vrtu g. Srečko Robiča. Proizvajal bode med drugim tudi precejšnji del beograjskega programa, kolikor se ga pač more proizvajati na prostem. Za zbor bo narejen poseben oder, tako da pride, kakor v koncertni dvorani, vsak posamezen glas do svoje veljave. Vstopnina je namenjena zavodu (šoli) Glasbene Matice in znaša za osebo 5 din.
Avtomobilska nesreča. Zadnjo soboto se je zgodila t Bresternici pri Kamnici avtomobilska nesreča, ki je zahtevala eno konjsko žrtev. Šofer lesnega veletrgovca Lešnika iz Št. Lovrenca na Pohorju je vozil v noči po cesti od Kamnice naprej z izvanredno brzino. Radi prenagle vožnje ni pravočasno zapazil ob kraju ceste z lesom naloženega voza mariborskega posestnika in gostilničarja na Koroški cesti A. Voha. Avtomobil se je zaletel v konje ter voz. Enemu konju je bila dvakrat alomljena noga, tovorni voz razbit, avtomobil pa tako poškodovan, da ni mogel nadaljevati vožnje. Od ljudi ni bil nikdo ranjen, pač pa so morali poškodovanega
konja zaklati na mestu nesreče. Vzrok nesreče je prenagla vožnja in to v noči in povrh še na ovinku.
Novice iz št. lija v Slov. goricah. Znano Polakovo gostilno pri postaji je prevzel g. Dimnik iz Št. Lenarta. — Pri novi cesti Št. Hj—Velka betonirajo sedaj mostove čez potoke ter zidajo obrambne zide proti plazom. — Sadja ne bo pri nas skoro nič. Nekaj črešenj imamo, malo orehov in sliv, a druzega nič. — Vinogradi pa kažejo sijajno, žal, da vinske cene padajo, tako da vinogradniki letos nimamo niti toliko dohodkov, kolikor moramo davkov plačati. Ge bo Pašič—Pribičevičeva via da še dalje na krmilu in nam bo predpisovala ter izterjevala tako strašne davke, bomo propadli vsi, razun g. Sfiligoja, ki je vrlo zadovoljen s sedanjo vlado. Kaj pa je njemu, bogatincu za to, če mu predpišejo par sto-tisoč davka! V »Slovencu« in dragih listih sem čital, da so poslanci Slovenske ljudske stranke stavili nujni predlog, naj se davki omilijo in znižajo. Ta predlog je res bil na svojem mestu. Ali čital sem tudi, da je poslanec našega Sfiligoja, Košutnika, Novaka, Ronkeja in učiteljev, to je znani Pivko, glasoval v parlamentu proti znižanju davčnih bremen. Dobro, da mi to vemo! Da, da, g. Sfiligoj! Lepega h . . . ste nam naštimali. S tistimi vi vlečete in držite, ki so za visoke davke, da se nas uboge slovenske davkoplačevalce in delavce čisto izmozga! Sedaj vas poznamo od prave strani. Le sami si hodite v Svojo gostilno in mesnico! Naj vas redijo Ko-šutnik in liberalni učitelji ter tisti nesrečniki, ki so volili Pivka!
V	Juršincih niže Ptuja je umrl poseslnik Kovačec, oče dirigenta mariborske podružnice Zadružne gospodarske banke. Rajni je bil naš zvesti pr is hiš, naroden Slovenec, dober ter skrben oče in pri vseh priljubljen. Bodi mu zemljica lahka.
Loterija v Ptuju. Zanimanje za srečke efektne loterije v Ptuju je vedno večje, zlasti pai sedaj proti koncu, ker-vsak* bi žele biti deležen kakega lepega dobitka te loterije. Naročila še vedno prihajajo od vseh strani; da pa moremo vsem zadovoljiti, ki še povprašujejo in želijo srečke,, smo primorani dan žrebanja preložiti in sicer na 26. julija. Žrebanje se torej ne bo vršilo 29. junija, ampak nepreklic n*o dne 26. julija popoldne v Ptuju, obenem bo tudi skupna ljudska prireditev .RazprodajaLci srečk lahko zadržijo srečke do dne 20. julija. Kdor torej, še nima srečke naše velike efektne loterije, naj takoj segne po nji! Stane samo 5 din. Dobitkov je 250 v skupni vrednosti 50.000 din. Piši dopisnico na župni urad Sv. Petra in Pavla v Ptuju.
Državna realna gimnazija v Ptuju. V I. razred se bodo sprejemali učenci (učenke) v torek, dne 30. junija t. 1. Vpisovali se bodo od 8. do 9. ure, čemur sledi do 9. do
11.	*ure pismeni izpit iz slovenskega jezika ter računstva. Za vpis je potrebno spričevalo osnovne šole z redi iz vero uka, slovenskega jezika in računstva. Vpišejo se učenci lahko tudi že prej pri ravnatelju ob uradnih urah.
Mobilizacija miru in bratstva na Brezjah. Občni zbor ZlSV. Z urnimi koraki se bliža naš dan 30. avgust, vojni tovariši; V vsakem kraju (občina, župnija, eventualno podružnica) naj se javi čimpreje vsaj 1 požrtvovalen mož, ki bo zaupnik Zveze za tisti kraj. Naslov naj javi Zvezi bivših vojakov, Miklošičeva cesta 7 a, ki mu talco] odpošlje pravila že od oblasti potrjena lin položnice, da nabira prispevke za našo skupno prelepo spominsko ploščo, ki stane 10.000 dinarjev in jo vsakdo lahko vidi pri tvrdki Vod nik v Ljubljani ter za druge najnujnejše stroške Zveze. Ti poverjeniki naj tudi vsaj 14 dni pred 30. avgustom sporočijo Zvezii v Ljubljano, koliko mož približno pride iz njihovega kraja' na Brezje, da zamoremo pravočasno poskrbeti za posebne vlake. Polovična* vožnja nam je zagotovljena. Bratje, kakoršnokoli uniformo ste nosili, ob spominu na padle tovariše pozabimo na medsebojne prepire in veselo ter nemudoma na delo! Odbor Zveze bivših vojakov ZSV za Slovenijo v Ljubljani.
Tillerjeva koca v Logarski dolini se otvori dne 28. junija 1925, ob 14. uri. Odpeljemo se v soboto, dne 27., ob 13.42 do Prevalj ter od tam z avtom v Črno, kjer prenočimo. Drugi dan se povspemo čez Bistrasedlo v Solčavo in od tam do Piskernikovega zavetišča. Povratek čez Okrešelj—Kamniško sedlo—Kamnik—Ljubljana. — Radi polovične vožnje se je zglasiti z legitimacijo SPD. v trgovini g. I. Baloh, Gosposka ulica, do najkasneje
24.	t. m. Udeležite se po možnosti otvoritve te naj-mlajše planinske postojanke. Planinski pozdrav! Rotter.
V	zaporih okrajnega sodišča Novomesto se nahaja Vladimir Gajič, rojen dne 22. oktobra 1905 v Beogradu, ki se izdaja za dijaka in je tukajšnji »Podmladek Rdečega križa« oškodoval za znesek 200 din. pod pretvezo, da* je dijak in da je na potovanju* iz Beograda v Ljubljano* izgubil svoje* tovariše ter ostal brez sredstev. Ker se je nahajal isti tudi v Ljubljani, Celju Sn Mariboru, ter tudi na Bledu, ni izključeno, da* tudi v teh krajih ni* napravil kake nerodnosti, vsied česar se naproša vsak, ki bi po imenovanem bil oškodovan, da to javi okrajnemu sodišču Novo mesto, sklicujoč se na štev. U 448-25.
TiiiiffirrainmiminwrnrTTii«nrmiiminwM»rmirai-~******~'~irT[,iirirTii[mfiiinniinini nuni
Dnevne novice.
Orjuna. Orjunaši se na vso moč trudijo, da bi postala beseda »Jugoslovani« ime narodu, kojega hočejo ustvariti iz Slovencev, Hrvatov ih Srbov, Ako bi pomislili, da je srbski izraz »Jugoslaveni« le geografično-efična o-značba, koja pomeni, da so Slovenci, Hrvati in Srbi Slovani in prebivajo na jugu, in da iiz te označbe ni razvidno, ali se smatrajo Slovenci, Hrvati in Srbi za* troje plemen jednega in istega naroda, ali pa za troje samostalnih narodov, bi se mogli prepričati, da se z izrazom »Jugoslo-veni« ne da označiti narod, kojega bi naj tvorili Slovenci, Hrvati in Srbi. Iz tega pa je tudi videti, kako uboga, plitva in površna je orjunaška »jugoslovanska« ideologija!
Jugostavizem. Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari so Slo vani in prebivajo na jugu ter se vsied tega označujejo slovenski »Jugoslovani«, hrvatski »Jugoslaveni«, srbski »Ju-gosloveni« in bolgarski »Jugoslavjani«, se smatrajo salpi za četiri samostalne narode in kot takšni morejo živeti le samo v federativni državi* »Jugoslaviji,« Na takšno federativno državo so že mislili pred kakšnimi 60 letr Srbi in 'Bolgari. Da je temu tako bilo, je treba navesti za dokaz le imena Srbov: knez Mihajlo III., Magazinovič, Garašahjn, ter Bolgarov: Georgi je v, Rakovski, Karavelov. In dejstva je, da je bil za svetovne vojne ideal Slovencev in Hrvatov Jugoslavija — federativna jugoslovanska država in je še tudi danes. Za Jugoslavijo so tudi Bolgari in gotovo tudi del Srbov. Izraz »Jugoslavija« namreč samo* ob sebi že znači federativno ali jugoslovansko državo s širokimi samoupravami posameznih jugoslovanskih narodov. In gibanje ali pokret za združenje vseh Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov v Jugoslaviji se more torej upravičeno označiti z besedo »jugoslavizem.«
Dalmatinci se izseljujejo v Belgijo. Iz Dalmacije prihajajo poročila, da se izseljujejo Dalmatinci kar v trumah v Belgijo. V Belgiji je namreč še vedno dovolj dela s popravljanjem za časa vojne razdrtih cest, hiš itd. Sedaj je v Belgiji zaposlenih že veliko število dalmatinskih delavcev, ki pošiljajo v domovino pohvalna poročila o dobrem zaslužku.
Krvavo vaško veselje. V selu Nakovo blizu Kikinde se je A*ršila vaška veselica. Ko so se ljudje po stari navadi malo preveč upijanili, je prišlo do krega ter prepira med vaškim bogatašem Jovanom Ebenhardom in financarjem Simonom Rokovičein. Iz prepira se je razvil krvav pretep, kojega smrtna žrtev je postal Ehen-hard, ker so financarju priskočili na pomoč tudi cariniki. V tern pretepu je bilo poleg ene smrtne žrtve tudi več težko ranjenih.
Štrajk šolarjev na otoku Pagu. Solarji na otoku Pagu so organizirani v posebni strokovni organizaciji. Ti šolarji so začeli 12. t. m. štrajkati in to radi tega, ker jim je uprava državnih monopolov odbila zahtevo po zvišanju dnine. Ako bo štrajk trajal še nekaj časa, bo država oškodovana za 5—10 milijonov dinarjev. Zahteve po zvišku dnine, ako bi jej ugodila uprava monopolov, bi znašala k večjemu 400 tisoč dinarjev.
Ustrelitev nevarnega roparja. V bližini Nove Gradiške so te dni orožniki ustrelili zloglasnega slavonskega roparja Stjepana Benkovič, ki je užival kot nevaren roparski morilec slavo drugega Garage. Na njegovo glavo je bilo razpisana tudi visoka premija. Leta 1923 je pobegnil Benkovič iz zaporov v Sremski Mitroviči in od tega časa se je klatil po okolici Nove Gradiške kot strah in trepet vsega prebivalstva. Skrival se je pri svojih prijateljih, katere je z darili in grožnjami prisilil, da ga niso izdali. Pred par dnevi je še ustrelil svojega strica, ker je izvedel, da je izdal njegovo skrivališče orožnikom.
Iso Lang aretiran na Dunaju. Upravo monopolov še vedno vznemirja afera tvornice cigaretnega papirja »Mira« v Osjeku. Ravnatelj te tvornice Lso Lang je nam reč oškodoval državo za več milijonske svote s prodajo cigaretnega papirja, opremljenega s ponarejenimi monopolskim! znamkami. Lang je pobegnil na Dunaj, kjer se je dolgo časa skrival; naposled ga je spoznal na ulici neki Jugoslovan ter opozoril na njega policijo. — Lang je bil aretiran ter bo prepeljan v Osjek.
Roparji na Skaderekem jezeru. Hrabri Črnogorci danes ne morejo več prirejati roparskih pohodov v sosednje države, ker jih držijo naše oblasti preveč na uzdi. Zato pa si tuintam izmislijo pustolovščino, da oropajo kar domače ljudi. Te dni je izvršilo nekaj kmetov i*z okolice Slcaders-kega jezera uprav na amerikanski način rop na parniku, ki vozi iz Skadra v Plavnico. Oblekli so se v uniforme fi-ri anear jev ter ustavili parnik na sredi jezera. Kapitanu so javili, da imajo nalogo, zapleniti tihotapljene stvari. In res so zaplenili vso svilo, tobak in druge dragocenosti potnikom in mornarjem. Ko so kapitanu javili, naj se v Plav-nici oglasi na carinarnici, so jo z uplenjenim blagom od-kurili. V Plavnicah je kapitan na* svoje začudenje izvedel, da niso bili pravi financarji, ki so mu ladijo preiskali. Orožništvo je takoj predrzne roparje zasledovalo ter jih, kmalu izsledilo. Pri njih so našli vse na ladji zaplenjeno blago.
Borza. Budapest 798—818, Berlin 13.48—13.63, Ita*
56.73—57.53, Pariz 275.50 280.50, Praga 168.65-...
171.04, Dunaj 802—814, Zürich 11.06—11.16, Amsterdam 2275—2305. Dinar notira v Curihti 8.975.
Iz Maribora.
Kirurgični oddelek in ambulatori] za spolne bolezni sta v mariborski javni bolnici kontmnacirana od 16. do
25.	junija. V lem času se v teh oddelkih ne bodo sprejemali bolniki. Najnujnejše operacije se bodo vršile v baraki na dvorišču. Vzrok kontumaca je Škrlatica.
Nekaj vprašanj g. velikemu županu mariborske oblasti. Pri nas v Jugoslaviji je potom stroge centralizacije vse tako urejeno, da romajo celo neznatne malenkosti do najvišje instance in radi tega si dovoljujemo g. velikemu županu staviti sledeča vprašanja: Ali so službena kolesa tudi za privatne vožnje nižjih uradnikov okrajnega (srezkega) glavarstva? Kdo je prodajal lansko leto, ali morda celo brezplačno oddajal na okr. glavarstvu še dobro ohranjeno pisarniško pohištvo? še danes na glavarstvu službujočemu uradniku se je s par težkbni konji dostavil na dom voz poln dobrih predalov, štelaž, vrat in pisalnih pultov, ki so romali v peč. Ako so bili omenjeni predmeti .prodani, zakaj se ni razpisala licitacija? Ali je dovoljeno si izposojevati pri okrajnem glavarstvu zaplenjeno orožje, kot: brovnig,
I
I'
flobert-pištol o itd.? Zakaj se dovoljuje, da državni uradnik med. uradnimi urami v državnem poslopju izvršuje obrt prodaje kolkov? Ne gre, da bi si ta zaslužek privoščil kakemu podpore potrebnemu invalidu? Kdo je kompeteneten za izdavanje in podpisovanje orožnih listov in lovskih kart? — Smo radovedni, ali bomo prejeli na stavljena vprašanja — odgovor!
Za perilo ubogih otrok je prinesel prvi majnik s knjižnimi znaki 5427 D. Ali deca še potrebujejo čevljev in obleke za zimo. Brez velikodušne pomoči vseh Mari -borčanov so velikanski stroški nepremagljivi. Zato potrka Podmladek rdečega križa koncem tega tedn ozir. v nedeljo na srca vseh plemenitih mladinoljubov in ponudi cvetke za majhni dar. Prosimo, ne odrečile ga in ne zavračajte deklic, ko vam jih ponudijo. Odpustite nadlegovanje. V petek se bo tudi uprizorila v Narodnem gledališču mična Snegulčica kot spevoigra v namen podpornega društva. Prosimo, pridite. Društveni odbor.
Glasbena Matica. Prihodnja pevska vaja v petek zvečer ob 8. uri.
Razstava v zavodu šolskih sester v Mariboru je od dne 20. do 25. junija t. L, in sicer ženskih ročnih del, ki so jih izvršile učenke iz vadnice in meščanske šole ter gojenke učiteljišča v letošnjem šolskem letu. Obenem razstavi tudi Podmladek rdečega križa iz vadnice in meščanske šole nekaj izdelkov.
Industrijsko-obrtna razstava leta 1924. Da bo mogel •odbor priznana odlikovanja (kolajne in diplome) čimpreje vsem odlikovanim izročiti, naproša vse one, ki še niso plačali tozadevnih pristojbin, da iste po možnosti takoj plačajo v pisarni Aleksandrova cesta 35, pritličje, soba 4. Kakor hitro dospejo! vsa plačila, se bodo odlikovanja razdelila. — Predsednik.
Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 21. junij v stolnici ponovijenje posvetitve presvetemu Srcu Jezusovemu. Zjutraj ob 6. uri pridiga, ob pol sedmih sv. maša s skupnim sv. obhajilom, nato posvetitev. Vse članice se vabite, da se polnoštevilno udeležite te lepe pobožnosti. Odbor.
Slov. lovsko društvo — glavna podružnica Maribor — priredi v nedeljo, dne 21. junija t. 1. vežbalno, ozir. tekmovalno streljanje na lončene golobe ter malokali-bersko tekmo za vse prijatelje streljanja. Streljalo se bo na tukajšnjem vojaškem strelišču od 14. do 19. ure, in sicer na lončene golobe na 12 m v serijah po 5 in 10 golobov in na malokaliberske tarče SLD. na 25 metrov. Puške, kakor tudi najmodernejše športne risanice za malokalibersko streljanje z daljnogledom in brez daljnogleda, bodo na razpolago strelcem na strelišču; naboje kupi vsak strelec tudi na strelišču. Prijavnina za streljanje na golobe za ošebo 5 D; serija 5 golobov 10 D, 10 golobov 20 D; malokalibarska tarča SLD. 10 D; 5 strelov 2.50 D. Ponavljanje tekme poljubno. Pravila za obe telimi bodo objavljena na strelišču. Vsa zadevna pojasnila daja strelski odsek SLD. v Mariboru. Udeležba in sodelovanje odbornikov obvezno! Strelkam, strelcem, mladostrelkam, mladostrelcem: Dobro došli!
Izjava. Glede pasiv pobeglega restavrater ja Slab te ugotavljamo, da ni pri njih mariborska podružnica
Trgovske banke nič udeležena.
Panorama. Panorama v Slovenski ulici predvaja krasne slike gradu Miramar ter raznih podzemnih jam na Krasu.
Velikodušen dar. Tvrdka Josip Martinz, Maribor, Gosposka ulica, je darovala pevskemu zboru Glasbene Malice lOOO dinarjev, za kar ji zbor izreka najprisrčnejšo mhvalo!
LISTEK.

Mali svef naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
21
Vino iz Niscioree, rdeče in čisto kot rubin, sladko in močno, je polaskalo in pomirilo notranjost nepotrpežljivega gospoda Giacoma, ki je v teh slabih letinah le •redkokdaj močil svoje ustnice v pristnem vinu in je mračen pil le z vodo pomešano vino Grimelli.
»Est, est,*) kaj ne, gospod Giacomo?« je rekel stric Peter, videč Pultinija, kako je pobožno motril kozarec, katerega je držal v roki. »Tu vsaj ni nevarnosti, da bi človek poginil, kakor oni: et propter nimium est dominus mens mortuns est.«*)
»Zdi se mi, ko da sem oživel«, je prav počasi rekel gospod Giacomo, skoraj polglasno in še vedno gledal v kozarec.
»Sedaj pa izpregovorile napitnico novoporočen-cema!« je zaklical inženjer in vstal. »Ge ne hostesi, bom pa jaz:
Dajmo na zdravje neveste in ženina piti h	ker moramo kmalu domov oditi!«
Končno je ubogal in odšel z Luizo ven. Tudi topot se je Luiza šele čez dolgo časa vrnila. Pa tudi najbolj
*) Est, est pomeni: Je, je (namreč vino za piti).
*) Ker je premnogo pil>Est« (Je), je moj gospod umrl; besedno: >radi premnogega »Je«, je moj gospod umrl«. Ta 'izrek je nastal po legendi, da je neki sluga zapisal za: svojega gospoda na vrata, kjer je bilo dobro vino: »Este (Je). Gospod pa je preveč pil, kje je bil ta »Est«, in je umrl. Zdaj ’ se imenujd tudi vrsta vinà v Italiji'vEšt« (Jfe). :
svete duše imajo svoje male slabosti in, četudi je s až-kinja venomer hodila iz kuhinje v salon, vendar s pa Terezija, ganjena vsled dokazov Francove ljubezni, ni tikazala pozvoniti.
IV. poglavje.
Ga r 1 i n o v o pismo.
Počasi, počasi je stopal Franco po hribu, ves za topljen v svoj notranji svet, ki je bil tako poln novih dogodkov, novih misli in čustev. Vsak trenutek se je ustavil, pogledal svetlo cesto in temno polje, dotaknil se lista vinske trle ali kamenja zidu, da je občutil istinitost zunanjega sveta, da se je prepričal, da ne sanja. Šele v Casaricu, v bližini Mal’ari pred vhodom Gilar-donijeve vile se je spomnil temnih besed matere Terezije o Gilardonijevi zaupani skrivnosti in se vprašal, kakšna pač more biti ta tajnost, ki naj bi je ne povedal Luizi. Po pravici povedano, ta materin nasvet mu ni prav nič ugajal. »Kako pač«, je pomislil in potrkal na vrata, »kako naj bi kako stvar zamolčal svoji ženi?«
Profesor Benjamin Gilardoni, sin »Carlina iz Daša«, je študiral na stroške starega dona Franca Mai-ronija, moža markize Uršule, ki je bil čuden, muhast in nasilen, toda radodaren človek. Ko je Carlin umrl, se je izkazalo, da Maironijeva radodarnost ni bila potrebna. Benjamin §e podedoval lep kupček denarja. To pa je dona Franca silno razjezilo, ker je smatral, da je sin odgovoren za očetovo hinavščino. Obrnil mu je hrbet in ni hotel ničesar več slišati o njem tisto malo časa, ki ga je še dočakal po smrti svojega upravitelja. Mladenič se je posvetil poučevanju in je postal profesor latinščine na gimnaziji v Cremoni in profesor filozofije na liceju v Vidmu. Vsled bolehavosti in strahu pred boleznijo, in pa, ker je bil precej odljuden, je leta 1842 zapustil šolski oder ter začel uživati skromno očetovo dedščino v Valsoldi. Rojstni kraj Dasio pod' dolomitskimi pečinami Arabiona, mu je bil previsok in preveč nepriiičen. Zato je prodal svoja posestva tam gori in kupil olivnjak v Sedorggu nad Casaricom in malo vilo v Casaricu ob vznožju jezera. Kakor mala igračka je bila ta vila, ki, jo je radi njene oblike imenoval »pi greco« po vzgledu pesnika Uga Foscola. Od Mal’ari je vodila kratka stezica do malega dvorišča, ki se je dotikalo kratkega hodnika. Z dvorišča se je odpiral med velikimi oleandri razgled na jezero, šest milj daleč, ki je bilo videli včasih zeleno, včasih sivo, včasih modrikasto. In še dalje se je nudil pogled, tja do gore S. Salvatore, ki se je sklanjala tam v ozdaju pod težo svoje melanholične grbe k ponižnim gričkom Corone, ki so pod njo. Na vzhodni strani hišice se je razprostiral vrt, ki je imel za La kraj naravnost bajno razsežnost. Inženjer Ribera je to velikost običajno šaljivo označil: ogromno polje, površina sedmih miz. Sedem miz pa je približno dvajset ali dvaindvajset kvadratnih metrov. Profesor je obdeloval ta vrt s pomočjo svojega služabnika Giuseppa, ki ga je imenoval Pinella, in s pomočjo majhne knjižnice, ki je obsegala razne francoske razpravice. Naročaval je iz Francije semena najbolj redkih vrst zelenjave. Ko pa je včasih taka rastlina vzklila, ni bila podobna niti sami sebi, niti kaki pošteni rastlinski družini. In tako se je zgodilo, da sta filozof in služabnik, sklonjena nad gredo, z rokami na kolenih, pogledovala zdaj ta rastlinski nestvor, zdaj -drug drugemu v obraz, prvi odkritosrčno, drugi hlinjeno potrt. V kolu vrta je bila v malem hlevu, ki je bil sezidan po vseh pravilih umetnosti, švicarska kravica. Po trimesečnem, vestnem premišljevanju sta jo bila kupila, a bila je mršava in bolehna, kot njen gospodar, ki si je kljub čisto švicarski kravi in štirim podonavskim kokošim ni mogel privoščiti čase mleka z jajcepr. V zidu, s katerim je bil zavarovan vrt proti jezeru, in ob katerega so butali valovi,
je napravil vzdolbine in nasadil po nasvetu Franca Mäironija nekaj ahierikanskih agov, nekaj vrtnic ifc kaper. Na ta način je, kakor je sam rekel, obdal z elegantno poetično obliko koristno vsebino vrta. In iz ljubezni do poezije je puški tudi vedno majhen košček vrta neobdelan. Tu je rasti o zelo visoko trst je in v tem trstju si je napravil profesor neke vrste razgledno točko. Postavil si je preprost L en oder; ob ugodnem lehrt m času je prebil tu nr : akako prijetno urico in čital ob hladni sapici ' ob šuštenju trstja in valčkov, kako mistično Knjigo, katere je prav posebno ljubil. V daljavi se je barva odra spajala z barvo trstja in bilo je videti, kot da sedi profesor v zraku s knjigo v roki, podoben čarovniku. Knjige, ki jih je potreboval za obdelovanje vrta, je imel shranjene v salonu; mistične knjige, razprave o negromaneiji, guosticizmu, dela o halucinacijah in sanjah pa je imel v mali študijski sobici poleg svoje spalnice. Ta sobica je bila podobna izbicam na ladji, kjer se zdi, da silila jezero in nebo skozi okno.
ti
T?
Premog iz svojega premegokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfo v s ulica št. 1—I.	107
□ □□ODD

OSE
Primarij
Dl. IVAN MATKO
docent za interno medicino na vseučilišču v Pragi
ordinira zopet redno
Telef. 357 Maribor, Slovenska ulica 4. Telef. 357
oinininiainioiniaininoopnDiaoi

Hoške klobuke
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdiš
Anica Traun, Maribor, Grajski trg
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB1
14L «3
1J1
(za birmanke, trpežni, lepi) din. 98, nogavice flor 15 din.^ 20 din. in 30 din., v raznih barvah pri
JAKOB LAH, MARIBOR, GLAVNI TRG 2.
|Te garnituri kuhinjske posode je iz najboljšega a£a-mfalja; ■ nežno bela in desetletja trpežna. Dobavila m
proti predplačilu ali povzetju.

Kanska MU4M.BOHUM11&I*
tlBiaanO'WBì—a»
Pasate iriije io ta gornja vrsta od leve na deso« pa e® IH, IH ia IH litra in spodnja vrsta pe ca 1, IH, IH, IH litra, panev ima StO cm premera. Naročite takej, kei? ar tema, aka nam beda razmere dovolile, vzdržati trajat l« ugodne ponudbe.
brezplačno. Inserat priložiti. Ako ne ugaja, vzame radevoije nazaj.
Svetovna Panorama
Sloienska ulica 15.
Krasna vrsta 1
Miramar s svojimi sobanami. — Divni kapniki v Škocjanskih jamah.
r* t r'i i r n i r ^ j r	r \ r ^ : r ■v j r N’ r 'i
: S/Ni ! k/Nf I	SA4 ' fcAtf. !	1 fcAtf : k/M ! VNf!
sem že obnovil naročnino

ea
m
s
s
m
m
m
a
m
najboljše in najvarnejše HmH
pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru,
Stòlna ulica št 6 r.niu, Stolni ulica k 6
ki obrestuje hranilne vloge po
(%
oziroma po dogovoru.

iMirV n r.A j r/, mm i m j m ; n I m r,4 m rv ; M, r/i r a . ! I k i j k J j K Ajk-J !	j K A \ k ^ 1 a1Vj w A ■ k.i fc. 4 j k A k a
Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij »Naše Straže*«