154. številka.
Izdanje za četrtek 24. decembra 1899
(t Trutu, t tetrtek zjitr^j dne 24 decembra 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST" lahaja P° trikrat n« teden t iaatib tadanjih ob torkih, Aetrtklh
in aobottth. Zjutranje izdanje it-haju oh K. uri zjutraj, večerno pa ob 7. nri Točnr, — Obojno izdanje ntane : ta Jeden nteoeo . f. 1.—, izven Avstrije f. l.M M tri KiABea . , „ 3.— , , , 4,M ca pri leta . . „ S — , . » ■ «.— m v»« leto . . „ 12.—	. .18.—
Nar«dnino Je plačevati naprej h »aro6be Urez priložene narošrtine- upravi m •žira,
Poiaiaično itevilke no dobivajo t pio* dajalnie&h tobaka v ?rntn po S nrč, iz* en Trita po 4 nvi.
Glasil
EDINOST
Oglati ee rainue po tarifu ▼ petita; sfc naslova ■ debeli«* irkamt plai«ie prostor, kolikor obie*a » ivadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in i^vno zahvale. domaći aflasi itd.se računajo B" pafodbl.
Vsi dopisi naj no poAtljajo urortnlitvn uliea Caserm* i*. 1?. Vsako pumo raan biti frankovano, kor ij 'runkovaD* se na •prejemajo. Rokopisi *<> ne vratni*-
NaJkinino. reklamacij« in ogias« »prejema nprm.vni*ti>f> wli<vi Molina pio-*oU hit. 8, II. nadat Naročnino in o<la*e je plačevati loco Trat. O.u-ri* reklam« % jJ«ijo 10 pros'- j?oH«ine,
ko.
,y «dino*H J. «*•«".
Javni shod
polit, društva .Edinost" dne 29. decembra 1896. „pri lovcu".
(Dalje)
G. dr. G r e g o r i n j« zaključil svoj govor:
Nemale važnosti je tudi statistika. To vedo tudi nasprotniki, in zato gledajo, da nas o ljudskem štetju izkažejo kolikor le možno malo. Po številkah, nabiauih o ljudskem Štetju, se ravnajo gospoda na Dunaju. Ako ni Slovencev na papirju, jim tudi ne daju pravic.
Skrb za mir in red je vlada že večinoma odvzela magistratu in se je nadejati, da mu skoro odvzame sploh in povsodi. Tudi to je znamenje, da teh opravil magistrat ni vodil tako, kakor je zahtevala javna korist.
Posebne važnosti je podeljevanje koncesij in nadzorovanje o b r t i. Tu gre za materijalne koristi in ne bi se torej stuela delati nekaka razlika med prosilcem in prosilcem. Magistrat pa vedno dela razliko. V prvo se niti ne ozira na prošnje, ako so sestavljene v slovenskem jeziku; o nadzorovanju obrti p;i je neznanski strog z ljudmi nase stranke, dočina gleda skozi vse prste, ako gre za ljudi njegove stranke. Lepo slovensko petje v krčmah se zabranjuje neizprosno, laško tuljenje pa se dovoljuje do sitega. Vladni organi bi postopali drugače; isti ne b: gledali, ali je prošnja za koncesijo sestavljena laški ali slovenski, in kaznovali bi vsakega, ki se je kaj pregrešil, naj bode že Slovenec ali Italijan.
Kako se nam godi v z e m 1 j iš k o-k u 11 u r-nih stvareh, to občutite najbolje sami. Tu se prav čisto nič ne skrbi za kmete. Samo, da se dobro godi njim. Oni skrbe za svojo Piazza grande, za kmeta okoličanskega jim ni mari. A kdo ne ve, da zahteva že državna korist, da se podpira kmet kolikor le možno. Kajti kmet je najzane-sljiveji steber državi. Tudi za povspeševanje vaših koristi bilo bi jako koristno c. k. okr. glavarstvo.
Ne pozabimo vojaških stvari. Z našimi mladeniči občujejo na magistratu kakor da smo kje doli v Kalabriji. Nedavno temu se je prijavil
PODLISTEK
Krivoseška gostilna. 21
Srbski spisal Gjuro Jakaić; preložil A. B.
Pregleduik je malo pomislil, potem pa je rekel mirno: „Najprej pregledamo račune, zato sem poslan semkaj. Drugo pride pozneje."
Občinski računi niso bili niti tako obširni niti tako zamotani, da bi mož, kakoršen je bil preglednik, ne bil mogel naglo biti žnjimi gotov. Ko je storil to, je vzel iz blagajnice obligacije, po vrsti pregledal njih vsebino, napravil svoje opazke, povprašal, zakaj ta ali ona zadolžnica, ki je bila že potekla, še ni bila izplačaua ali podaljšana itd., potem pa je vpričo sodnika in občinskega odbora preštel gotovino, zaklenil blagajno in ključ zopet izročil sodniku. Z računi je bil zadovoljen. Sodnik se je oddahnil olajšano.
,Ali naj vam sedaj, gospod preglednik", je vprašal, .pripeljemo zločinca?"
.Ranjen je«, mu je pregleduik segnil v besedo, ,sam pojdem k njemu".
Sodnik se je ugriznil v ustnice.
.Pokličite mi tudi ključarja in gospoda svečenika, da bosta vpričo pri zaslišanju."
na magistrata neki novinec* Ker pa je zahteval, da ga zapišejo tako, kakor se piše on sam, zmerjali so ga s „ščavo". Mladenič se je seveda pritožil in nadejamo se, da dobi ukor dotični magi-stratni organ. Ali žalostno je vendar le, da se tako postopa z nami celć v vojaških stvareh, ko gre vendar za krvni davek.
Iztir jeva nje davkov je tudi že odvzela vlada magistratu. Iztirjevanje ni prijetna stvar in vlada bi si gotovo ne bila naprtila tega neprijetnega bremena, da ni imela tehtnih razlogov za to. Tudi to je dokaz nezaupanja do mestnega magistrata.
Vidite torej, da bi bilo velikega pomena, ako bi vlada odvzela magistratu ves preneseni delokrog. Vam bi odvzela veliko breme in odpal bi vam jeden del boja. Čim manj moči ima magistrat, tem manje boja bode za vas.
Nasprotniki so se jeli vznemirjati vsled naših shodov. Z jedne strani se tolažijo, da vse skupaj ni nič in da mi ne moremo ničesar doseči; z druge se vanj zopet grozć, da bodo še bolj pritiskali na-vaa, od tretje vas hotč „svariti" pred nami, Češ, da vas mi sleparinuo. Mi vas že zato nočemo sle-pariti, ker smo vaše krvi. Bolj verojetno pa je, da vas hočejo »lepariti in zavajati naši nasprotniki. Vsaj njih dela kažejo tako. Očitajo vam, da ste nehvaležni in vam predbacivajo razne zaslužke, ki jih bajd imate v mestu. Ali kaki zaslužki, kake službe so to ? Take, katerih ne marajo opravljati Italijani. Naj jedenkrat prevzamejo oni vsa ta vaša opravila in naj puste, da bodo vaši sinovi opravljali službe .konšeljerjev* ! (Burna veselost). Lahko rečem, da vaše delo je več vredno, nego znaša vaša plača. Odbor političnega društva je dobro ! premislil vso akcijo, in ni bil tako neumen, da bi : jel zahtevati če8a, kar ni mogoče. Vi ostanete vsejedno Členi te občine, in obdržite svoje pravice, le — gospodarja bi dobili drugega
Prej so vas strašili, da pridete pod Sežano, sedaj vas že strašijo z Nabrežino in Dolino. Sicer pa vidimo, da se vzdržujejo na deželi tudi najmanje vasice. Nas imenujejo „aruffapopoli", nas, ki vas le poučujemo o vaših pravicah 1 Oni so
„Takoj, gospod preglednik", je rekel sodnik ponižno.
Pop in ključar sta prišla. Jako uljudno sta pozdravila uiaduika. On jima je odgovoril, a hladno ; še več, niti povprašal ju ni, kako se počutita. To se je zdelo nezaslišano občinskemu predstojuiku! Saj je celč okrožni načelnik, kadar je prišel v vas, navadno najprej vprašal: „Kako vam je zdravje?" In potem: „Kaka je pšenica, oves, koruza?" Potem je navadno govoril o posamičnih občanih: .Torej Pavel živi v razprtiji z bratom? Tako, tako!" in potem: „Kaj ugibajo nemirne glave o vladi in uradnikih ? Ali so mari zadovoljni, he ?"
Kakor se spodobi, sta znala sodnik in občinski predstojnik vedno tako prikrojiti svoja odgovora, da je bil gospod okrožni naCelnik čisto zadovoljen. Navadno se je potem veselo zasmejal in kmetje so v občinskih stvareh lahko delali po svoji volji. Ako so hoteli počiniti učitelja, odgnati občinskega pisarja ali cel6 koga živega odrtti in mučiti: vse to jim je bilo dovoljeno, okrožni načelnik bi jim ne branil.
Vpričo tega mladega uradnika pa niso vedeli prav, kako bi poskusili svoje umetnije. Vsem njih
.aruffapopoli", ne mi, oni hpjskajo meščane proti vam. Strašijo vas tndi, td kodi da bodete dobivali vodo potem. To pa je že smerno: kje je slabše preskrbljeno z vodo, kakor v Trstu ? Vsaka vasica na deželi ima svoj dober vodnjak, kaj pa imate vi po okolici ? Kaj se vam daj* za vaš denar? Naša agitacija stremi I* po potrebnem osa-mosvojenju tržaške okolice, da jo ne bode tiščala železna pest mestnih Lahonov.
Priporočam vam torej najtopleje, da tudi vi vsprejmete nastopno resolucijo:
Javni shod II. okraja tržaške okolice pri Loven 20. dec. t. 1., smatra sedanje upravne razmere v tržaški okolici neznosnimi in škodljivimi, toliko tržaški okolici, kolikor državnim interesom in zato prosijo okoličani, zbrani na tem shodu, kakor avstrijski državljaui, da blagovoli visoka c. kr. vlada odvzeti slavnemu mestnemu magistratu tržskemn posle prenesenega ali izročenega delokroga gledi okolice in ustanoviti posebno c. kr. okrajno glavarstvo za isto.
Zborovalci so vidnim zanimanjem sledili izvajanjem govornika in so pritrjevali istim na različnih mestih. Ko pa je končal, je bilo viharno plo-skonje po dvorani.	(Pride še.)
Nujni predlog o tiiu v Pulji,
zanimivo postopanje in razprava.
(Izv. poročilo.)
Početkom večerue seje zbornice poslancev dne 15. decembra je stavil poslanec dr. Laginja najen predlog gledd tifa, razsajajočega v Pnlji. Predlog je podpisalo 41 poslancev skoro iz vseh strank, med istimi tudi več Poljakov. S tem predlogom se je pozvala c. kr. vlada, da nemudoma stori potrebne korake, da se prepreči in uniči širjenje te nesrečne bolezni. Ali zdelo se je, kakor : da je ta predlog neugodno izm-na lil zastopnika takozvanega veleposestva istrskega, dra. Bartolija. Njemu, kakor da ni bilo prav, dn se Hrvat briga za tisto bnjć italijansko mesto. Med sejo je ta gospod skoval s pomočjo svojih prijateljev kratko vprašanje do c. kr. vlade, v katerem povprašuje isto, katere nadaljnje korake nameruje storiti v ta namen, da se bolezen ne bode Širila. Jedno in
I	| | li,,,,	n	,M n	---m
| poskusom, približati se mu nasin-oti je bil strog j in nedostopen.
.Najprej pojdetno v cerkev", jo rekel na ^ kratko.
Ko so prišli pred cerkev, sh j- prekrižal,
vstopil, ozrl se naokrog, ogledal .......l|eno blagaj-
' nico in proč vrženo lojevo svečo, pobral jo in dal panduru, naj jo spravi. Iz blagajnice ie vzel vse listine, kar jih je bilo še notli, jih zavil v papir, zapečatil ga s svojim in občinskim pečatom in tudi to izročil svojemu slugi.
Sodnik in pop sta se spogledala pomenljivo.
Pred cerkvijo se ie piegleUuik ustavil.
„Tu je bil torej ranjen?* je vprašal, ko je zagledal krvavo mlako tik cerkvenih vrat. V krvi sta še ležala ključ in dleto. Preglednik se je pri-pognil, ju pobral, neka; časa ogledoval ter ju potem dal slugi.
.Koliko pa jih je bilo ?" je vprašal sodnika hitro na to.
Za hip sta se spogledala sodnik in pop. Potem pa je odgovoril pop, ki se je naglo zavedel, s trdim glasom :
„Samo jednega sva dobila14.
(Pride še.)
drugo, predlog dra. Laginje in vprašanje dra. Bar-tolija, je bilo prečitano ua zvršetku seje, okolu 10. ure zvečer.
Ker je bila ura kasna in le malo poslancev v zbornici, določil je predsednik, sporazumno z droin. Laginjo, stvar tako, da se bode naslednji dan, dne 16. decembra, razpravljalo o predlogu.
Dr. Laginja je utemeljil svoj predlog povsem stvarno in blago. Kakor vzrok začetku bolezni je navel okolnost, da so .se kopali jarki za polaganje cevi za vodovod in se, je s tem provzročilo oku-ženje zraka po vzduliu, ki je tem povodom prihajal ua površino tal mesta puljskega. Po službenih podatkih da je že nad 1000 obolelih, v resnici pa jih je morda še enkrat toliko, kajti mnogi nočejo službeno prijaviti bolezni svojcev. Uradniki imajo veliko več opravila in stroškov. Niži sloji prebivalstva da nimajo niti najpotrebnejega živeža. Vlada da je nekaj storila, in gotovo je, da ne preneha delati tudi ua dalje, toda treba pomagati tudi uradnikom in siromašnejemu prebivalstvu. Zdravstvena policija da bi so morala odvzeti mestu. Mestna občina, urejena kakor vsaka druga krajna občina, ne zmore kolikor treba Poleg tega, glasom vesti v novinah, da se mestni župan, dr. Rizz i, ne počuti dobro in da u e more priti v u r a d, da je prvi svetovalec dr. G 1 e-zer odpotoval na čisteji zrak v Trst, iu da se občinska seja, s licana že dvakrat, ni mogla vršiti, ker ni došlo dovoljno število svetovalcev.
Za drom. Laginjo je spregovoril zastopnik vlade, sekcijski načelnik pl. Korber. Potrdil je večino onega, kar y trdil dr. Laginja. Potrdil je, da je takoj po začetku bolezni neka komisija preiskala vodo ter se uverila, da v vodi ni vzroka bolezni. Kasneje sta došla neki profesor vseučilišča graškega in zdravstveni svetovalec iz Trsta in sta zatrdila, da je tudi v vodi iskati razloga bolezni. Govornik je zaključil, da je vlada storila vse in da je po takem ugodila vsemu, kar zahteva nujni predlog, ali z drugimi besedami: da bi se predlog mogel morda umakniti.
Na to se je oglasil rečeni posl. dr. Bartol i. Pri rokah je imel nekoliko papirčkov, ali kakor da jih je pomešal, izjavil se je na kratko. Govor sekcijskega načelnik* da je zajedno odgovor na njegovo včerajšnjo interpelacijo. Ta govor da odgovarja njegovemu pričakovanju. Vlada je storila vse mogoče iu da storiti hoče še. Naloga c. kr. vladi je, da podpira oboiuo v njenih težnjah. Vsa gospoda, ki stoji tam doli na čelu obiastnij, državnih in a v t o ji o m n i h, da ukrepajo vse, kar je potrebno. Glasi u časopisov, ki jili je prečital prvi govornik, bi se morali še-lc potrditi. Gotova je vsakako bolezen dra. lvizzi-a, ki je takoj odpotoval iz Trsta v Pulj, ko je zvedt-l o razsaja-nju bolezni.
Dr. Burtoli ni niti omenjal dra. Laginje kakor predlagatelja, ampak omenjal ga je kakor i onega, ki je prvi govoril o stvari. Govor zastop- ! nika c. kr. vlade je vsj rejel kakor odgovor na ; svojo interpelacijo od prejšnjega dne, in s tem kakor da je ln>t«'l reči, da je on spiožil vso stvar, j Oblasti d«t so odgovorile njegovemu pričakovanju, ! da so vse storile in da še store. Osobe, ki stoje na čelu avtonomnim oblastni jam, tor- j deželni in ob inski, da mu jamčijo za to. O deželni niti iii povedal ničesar, kar bi bila storila. Ozirom ua občinsko oblast je menil, da treba da se potrde glasovi v novinali o potovanju prvega svetovalca dra. Glezerja v Trst ter o uemjžnosti, da bi se obdržavale seje občinskega zastopa. Lepo jamstvo ! Ali je možno huje obhoditi avtonomno, občinsko oblast, nego s tem, da vzlic bolezni župana beži prvi svetovalec v Trst in Ja se ne morejo vršiti sf je P! Taki so italijan-ka gospo la ! Dokler je vse dobro in zdravo, tedaj hote gospodariti le oni. Ko pa je kaj hudega, tedaj bežo, ne morejo se*j sniti ter hočejo, da mora dižava podpirati občino : v njenih težnjah, občino, ki je bre-t glavarja in j prvih svetovalcev iu v kateri se občinski zastop j ne more niti sniti. Ako bi se c. kr. vlada zanašala na občino, pač ne bi vedela, kaj jej je storiti, i Oni deželni odbor, ki sicer toli oblastno postopa, ni ukrenil menda ničesar. Taki so!
Iznenadil je se svojim govorom poslanec dr. j vitez pl. K r a u s, Nemec, ki ne pripada nobenemu ; parlamentarnemu klubu. On je bil v Pulju pred I jednim letom iu pol. Prijazuo vodjen po členili c.
in kr. mornainice si je ogledal arzeoal ter je dobil v dar knjigo nepoznanega pisatelja .Pulj, njega minolost, sedaujost in bodočnost", tiskauo že leta 1886. V istej se opisuje tudi zdravstveno stanje v Pulju, ki je v mnogem odvisno od stanja pitne vode v Pulji. Pisatelj je že takrat takorekoč prorokova! bolezen, ki razsaja sedaj. Upravne oblasti istrske, avtonomne in državne, občinska, deželna in cesarsko-kraljeve morale so vedeti za to knjigo, pisano nčeno in zavestno, ter lavnati se po istej. Vsega tega niso storile — to jim je očital govornik naravnost in rezko. Uprava Istre bi bila morala storiti primernih korakov, makar tudi na v z d o r (škodo) avtonomnih pravic. Tu ne gre samo za mesto in občiuo puljsko, niti ne za samo prebivalstvo Istre. V Pulju, kjer je bilo malo gnezdo s 600 prebivalci, ko je je prevzela monarhija, ima sinov vseh dežel monarhije Habs-burgov. Oblasti vse mouarhije morale bi se zavzeti za zdravstveno in vodno stanje Pulja. Leta 1890. jih je že bilo 56, a leta 1891. 210. To je tiskano, za to so morale vedeti oblasti. Govornik se je Čudil izjavam vladnega zastopnika, kakor da so oblasti storile svojo dolžnost v tem obziru. Neke tvari ne so se zakopale pod površino mesta, mesto da bi se jih bilo odvelo, in to samo radi varčnosti, a te tvarine so sedaj glavnim vzrokom bolezni. Ono, kar se je storilo do sedaj, ne odgovarja niti i od daleč vsemu onem«, kar bi se bilo moralo sto-; liti. Zdravstveno policijo bi morala vzeti nase država ne samo za sedaj, ampak tudi za uasleduja ! leta in bodisi tudi za vedno. Tu treba pomagati z obema rokama. Tu gre za sinove vse monarhije.
Ta nepričakovani govor povsem nepristranskega poslanca je iznenadil ugodno nas, neugodno naše protivnike. Da je tako govoril dr. Laginja, bil bi se dr. Bartoli gotovo spravil nanj z vsemi papirčki svojimi. Tako pa je spravil Je pive in sacco*, molčal je kakor kamen. Iuozemci poznajo mnogo mnogo bolje »tanje Pulja, uego li ou Naši poslanci so odobravali burno dru. vit. pl. Krausu in so ga zahvalili na govoiu.
Dr. Laginja je to storil javuo in je popolnil svoj prvi govor s tem, da je neki naš prosti seljak i že pred več leti svetoval ono, na kar se je došlo sedaj po tolikih komisijah.
Sedaj tudi vladni zastopnik nič ni mislil, da ni potreben nujni predlog. Ta predlog je bil vsprejet jednoglasno. Na to so poslali posebnega uradnika z Dunaja, ki ima vodili opravila proti bolezni v Pulju iu v Lošinju, katere poslednje j« tudi ome- i njal dr. Laginja.
GospOda Italijani, mesto da prepovedujejo o I italijanstvu Istre, Pulja, Lošinja itd., mesto da to i povdarjajo ob vsaki priliki, mesto da spletkarijo i povsodi in na vse najine, naj bi »adi delali za ( potrebo prebivalstva; a ako ne umejo tega, morala j bi jih učiti odločna roka, kako morajo vršiti svojo ! dolžnost upravne oblasti.
Za občila po fsfri.
Govor poslanca Spinčića v seji zbornice poslancev dne 16. decembra 1896.
(Zvršctck.)
Dokler ne ' "le deželni zastop boljšega mišljenji', bode motala pomagati vlad«, i 11 ona naj pomaga na dvojni način: v prvo s tem, da sama zida oziroma popravlja erarijalne c^ste, in v drugo s te«i, da daje podpore. Mnogo je storiti in ja^ bi navel tu le nekoliko potreb za izgled. Graditi ! bi bile, k.;k.or setu /e omenil gori, uprav ce.-.te v j občini pomjauski, okraja koperskega, potem cesta j med Lupoglavo iu Laniščeiu, ki bi bila jako potu b:ia za tamošnje vrle prebivalce Krasa.
Potrebna bi bila druga cesta med Po lgrad« Munami in Zejani v okraju Voloskem tudi za vrle prebivalce Krasa. Potem bi bila potrebua v tem okraju cesta Klana-Paka, o kateri je bilo že mno-gokrati govora toliko v deželnem kolikor v državnem zboru, a zdi j»e, da je istotako pripisati krivdo primorski vladi, da se tudi tu ni storilo ničesar. (Čujte !)
Potem bi bila n. pr. zvezna cesta med okrajema Pulj iu Pazin, namreč cesta me l Barbano in Labinjem, o kateri se je tudi že — govorilo tu v državnem zboiu
Potrebno bi bilo graditi cest tu li ua otokih. C. kr. vlada se gotovo tudi čuti dolžno, da kaj stori, in zdi se, da je nekaj storila tudi glede
cest, o katerih je bilo govora v državnem zbora in po redlogih.
Namerovane so korekture na cesti Podgrad
—	Rupa — Lipa — Pehlin, potem na cesti Reka
—	Učka — Pazin, sosebno pri Pazu, kakor tudi na cesti Volosko Plomin.
Na tej cesti se tudi že dela in je v proračunu za leto 1897. postavljena jedina svota, kije sploh uvrščena za ceste po Istri. V proračunu za leto 1897. je postavljenih za vso Istro 13.000 gl. in niti novčiča več, izvzemši redno vzdrževanje.
Na tej črti, in sicer med Volosko Opatijo se dela ravnokar, na isti se nahaja tudi Opatija ali kakor rekajo navadno zunaj dežele, Abbazia, sve-tovnoznano zdravišče. Izvzemši dela v pristanišča' vlada še ni storila skoro ničesar za to zdravišče. (Čujte!) Trdili bi cel* lahko, da je z mitnicami ob cesti storila uprav nasprotno, da se je namreč oviraje promet postavila nasproti.
Že davno bi se bila morala zidati bolja zvezna cesta od železniške postaje Matulje do Opatije in dalje, in sicer ne le za goapfldo, ki prihajajo tja in katerim jaz privoščam najbolje, ampak tudi za prebivalstvo, rečem lahko, treh okrajev, v katerih življenje bi prišla veča povzdiga po povzdigi Opatije. (Prav res.) Kar c. kr. vlada ni storila do sedaj, stori naj v bodoče. Kar ae dostaje podpor, naj c. kr. vlada da podpor onim občinam, ki bo pripravljene tudi iz svojega kaj storiti v te« pogledu.
Omenjam n. pr. svoje rojstne občine, v kateri sem malo časa sem tudi člen občinskega zastopstva. V proračunu za leto 1897. je zastopstvo te občine določilo razmerno jako veliko cestnih stavb, storilo bi pa še več in bi mu bilo omogočeno, da bi ložje storilo, ako bi prišla na pomoč tudi c. kr. vlada, država. (Vladni zastopnik, sekcijski načelnik I>zkowski: Kako se zove ta občina ?) Zove se Kastav. Nekaka dolžnost hi bila c. kr. vladi, da pomaga ne le tej občini, ampak tudi vsem drugim občinam, ki kažejo voljo, :la bi tudi same stor.le kaj po svoji možnosti,
Kar se dostaje vodnih stavb, izrekam zahvalo poročevalcu ua tem, da je v tem pogledu stavil predlog toliko led6 Dalmacije, kolikor prledč Istre. Opaziti moram, da v proračun za leto 1897. ni postavljen niti jeden novčič za vodne stavbe, ni za Istro, ni za Primorsko sploh. (Čujte! Čujtel) Sklicevati se moram tu na svoj ros ducijski predlog, ki je že postal sklep te vis< ke zbornice in s kateiiui se po/.vala vlada, da izvede vodne stavbe ob reki Mirna, ob potqku Reka v Osapski dolini iu tu li ob potoku ua tleh občine Ba-«ka ua otoku Krku. Prosil bi torej visoko vlado, naj se ozira toliko na te, kolikor na druge potrebne vodne gradnje po Istri.
Konečno moram reči nekoliko besed o potrebi vod . V te) stvari se mi ni treba sklicevati na drugo nego na iuterpel cijo svojega tovariša Laginje in tovariše v od dne 28. oktobra 181)3. V točki la, te interpelacije je rečeno, da po Istri trpe veliko pomanjkanje na vodi cele va*i, mesta, občine, da c r 16 okraji, in v točki b, da je voda jedi nega izdatnega izvirka v Pulju že d »Igo pomešana snovmi, škodljivimi zdravju, iu pok varjena, da je torej | ^uvalstvo onega mesta iu pomurske trdnjave izpostavljeno naj večini nevarnostim v zdravstvenem pogledu.
Gospo la moja! Gospod poslanec dr. Liginja je povedal to že v naprej, kar se jo, žal, zgodilo sedaj in o čemer leži nujen predlog pri predsed-liištvu Caveaut cousules, da se ne dogo li kaj ta-cega tudi po druzih delih Istre. Državni poslanci so storili svojo dolžnost že pred leti, naj stori tudi c. kr Uada .ivojo dolžnost
Opaziti lioc-iiH še na zvršetku, ak i se dadfl podpore ob Huain, ali se sploh dado. potem naj se to podpore ue porabljajo za strankarske miiinne, kakor je bih tako p i lokvi v Obrovu, o čemer je dr. Laginja zopet govoril te dni, iu k«!.or je bilo s cesto Podgrad — Mune — Žejane
Gledć te ceste moram opomniti, da je bil v letu 1893. na licu mesta neki vidiki zastopni* c. kr. vlade in da je obljubil takrat, da v nekoliko tednih pošlje tja inženerja iu da se dela izvrše v nekoliko mesecih. Miiiola so pa tri leta, gospfida moja, inžener ni prišel, storilo se ni ničesar, ia, kakor se vidi, le zato ne, ker je tamošnji župan odkritosrčen Slovenec (Čujte!), ki ljubi svoj narod,
in je zato v očeh primorskih zastopnikov vlade sovražnik istim.
Ob zaključku bodi mi še, kakor generalnemu govorniku, dovoljena opazka, da sem sploh hvaležen na izjavi, ki jo je podal včeraj zastopnik e. kr. vlade, da se bode namreč oziralo na vse želje. Naj se poštevajo te želje, naj so že prišle od kjer si bodi, in naj bi se jemal ozir na resolucijski predlog, katerega si dovoljujem prečitati v imenu tovariša Purgharta, ki ni već došel do besede. Ta predlog se glasi (čita): „C. kr. vlada se poživlja, da največo urnostjo ukrene resne priprave za ustrojitev kanala med Donavo — Vltavo — Labo in da najizdat-neje povspeši delo, da se Vltava od Budijevic doli usposobi za plovenje".
(Pohvala. — Govorniku čestitajo.)
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 33. decembra 189«.
Državni zbor. Včeraj je imela gospodska zbornica svojo zadnjo sejo pred prazniki. Vspre-jeli so se razni zakonski načrti, med iatimi tudi obrtna novela. V razpravo o poslednji je po-segnil tudi kardinal G r u s c h a. Govornik ee je zahvalil, da se je vpraSanje vajencev uredilo zakonito. Sosebno je pozdravil z veseljem določilo §. 104, da se morajo rokodelski vajenci vzgajati Versko-nravno. Slednjič je izjavil željo, da bi zadruge ob nedeljah uvele veronauk.
Dopolnilni volitvi v Dalmaciji. Na včerajšnji volitvi za deželni zbor dalmatinski v kmečkih občinah zaderskili je bil izvoljen kandidat dr. Trum bič, v kmečkih občinah dubrovniških istotako T r u m b i d.
Volitev župana v Pragi. Tudi včerajšnja ponovna volitev je ostala brezvspešna. Jutri bode volitev v tretjič, na kateri odloči absolutna večiua.
Zakon o domovinstvu. Njeg. Veličanstvo je že potrdilo zakon o domovinstvu in uradna „NVieuer Zeitung" ga je že priobčila pred par dnevi in z dnem razglašenja je tudi stopil v veljavo ta zakon. Mi smo že opetovano govorili o veliki krivičnosti v dosedanjem zakonu o domovi nstvu in smo dokazovali, da zahteva najjedno-stavneja pravica, da se ta zakon premeni v razbremenjene malih občin po deželi. Nočemo vnovič navajati dokazov za to svojo trditev, ampak navesti hočemo še enkrat nekatera bistveueja določila novega zakona.
Občiua. v kateri biva kdo, ne more dotičniku odreči vsprejema v občinsko zvezo, ako je popred deset let radovoljuo iu nepretrgano bival v občini. Začetek tej loletui dobi se jo določil s 1. janu-vaijem 1891. Avstrijski državljani torej, ako odgovarjajo \seui drugim zahtevam zakona, zadobe z letom 1901 pravico do zahtevanja, da jih vs-prejme v svojo zvezo ona občina, v kateri so bivali od leta 1891 sem. Ako je kdo iz svoje lastne voje zapustil občino, je s tem pretrgal dobo za priposestvovauje domovinskega prava. Ta doba se pa ne smatra pretrgano, uko je kdo odšel vsled svoje vojaške dolžnosti, ali ako je razvidno iz okolnosti, da se je oddaljil z namenom, da obdrži svoje bivališče v dotični občini. Prosilec za domovinsko pravo ne sine v tej lOletni doji uživati nikake ubožuiške obskrbe. Ali kakor tako obskrbo se ne pošte,va o^vobojenje šolnine, umivanje kakega štipendija ali le začasne podpore. Tudi inoz.euici lahk » zadobe pravico do podeljenja domovinstva, toda isti morajo popred zadobiti avstrijsko državljanstvo. Ako občina ne bi redila prošnje za podeljenje domovinstva v teku 6 mesecev, potem odloči o istej p o 1 i t. i š k a oblast. Ta oblast bode odločala tudi, ako je občina zavrnila prošnjo za podeljenje domovinstva. Vspre-jeni v občiusko zvezo se ne sme omejati ua kako določeno dobo in se domoviustvo ne sme podeljevan pod pogoji, ki bi bili škodljivi posledicam domovinskega prava. Za vsprejem v občiusko zvezo na podlagi tega zakona se ne bode plačevala mkaka pristojbina.
Razprava proti morilcema Stambulova.
Včeraj je sodišče v Sredcu uadaljevhlo zaslišavanje prič. Bivši minister Salabačev je izjavil, da je Stambulov dobil nekega dne grozilno pismo, katero je Stambulova spominjalo na smrt majorja Panice. Drugi svedoki so trdili, da je Gjorgjev
iskal prilike umoriti Stambulova že povodom nekega lova v okolici Sredca. Važna in zanimiva je bila izjava brata nekega častnika, Jordana lijeva. Le ta je povedal, da je istega dne, katerega se je dogodil atentat, videl Gjorgjeva in Tufekčeva, ko sta v neki prodajatnici orožja poskušala revolverje ter knpila tri revolverje in jeden jatagan Izjavil je, da je jatagan, ki mu ga je pokazal predsednik sodišča, isti, katerega je bil kupil Tu-fekčijev. Le ta pa je izjavil, da je kupil revolverje za tri makedonske dobrovoljce, o nožu pa da ne zna ničesar.
PoiniloSčeni Armenci. Korespondenčni urad javlja iz CUrjegagrada 20. t. m.: Danes je bil objavljen sultanov ukaz, ki proglaša pomiloščenje Armencem Izvzetih je 84, ki so bili obsojeni na smrt, toda le-tein je obsodba spremenjena v ječo. Med temi poslednjimi sta škofa bitliški in basko-iski, katera odpošljejo v kateri samostan v Jeruzalemu.
Položaj na Turškem. Ruski odposlanec Nelidov je izjavil sultanu v avdijonciji, da je potrebno uvesti ozbiljne preosnove; kar pa se dostaje pomiloščenj, da je treba omejiti jih. Sultan jo obljubil, da izda v kratkem dekret za splošno pomiloščenje. izvzemši take obsojence, ki so zakrivili navadna hudodelstva. — Armenski patrijarh se poteguje za splošno pomiloščenje. Govori se, da nameruje dati patrijarh svojo ostavko, ako tega ne doseže.
Italijanski ujetniki. „Agcnzia Štefani* javlja: Prvi oddelek italijanskih ujetnikov pod vodstvom majorja drja. Nerazzinija se je odpeljal danes (22.) iz Masave v Neapelj. General Alber-i tone je ostal v Adis-Abebi, da uredi druge odpo-' šiljatve ujetnikov, ki se bodo vračali v četah po 200. Pot do Zeilo je bila ujetnikom jako huda, ker jim je primanjkovalo vode. — Ti ujetniki so večinoma častniki, ki so se dne 7. novembia od-! pravili na pot iz Adis Abebe. Trudapolno potovanje i do Hararja j- trajalo 17 duij. Tatu je bil ras j Makonen zbral 185 ujetnikov, ki so bili raztreseni ; po njegovi zemlji. Iz Hararja so se odpravili dalje ' dne 6. t. m. — Ujetniki tožijo o uedelavnosti i družbe Rdečega križa.
3R:«,aBli<6rrne ^r « ss t
Radi velikih praznikov izide nocojšnje večerno j izdanje našega ista na 8 straneh z jako mno-j govrstnim gradivom — Temu naslednje izdanje j izide še-le v torek zjutraj
Imenovanji. Nj. Vel. cesar je imenoval vladnega svetovalca g. Krištofa Busi ch a ravnateljem tržaške policije. — Novoimenovani policijski ravnatelj je še-le 42let star, rodom okoličan, vešč de- j želuiiu jezikom in vesten uradnik. Čestitamo na J povišanju !
Naučni minister je imenoval profesorja na ' gimnaziju v Saazu. Josipa Bhsiga, sialnim učiteljem j na državnem gimnaziju v Trstu.
Porušilo o včerajšnji zanimivi seji mestnega sveta priobč mo v današnjem večernem izdanju.
2a „Božićnico" so nadalje darovali: g. Franc I Kalister l<>0 Kr ga. Eugelhilda Laurič 30 Kr. j gč. Katinka Jugovic 4 krone g. Ft. Hitty 12 p. j nogovic, g. A i te & Zaduik 15 m. barhenta, g. Jakob Klemene 40 m. perkala. g. Ante Truden j : en zaboj pumar nč. Najtoplejša zahvala vsem ro- I j doljubnini darovalcem.
Za Božićnico* je nabral mej sledečimi delavci 4 kroiiH io 80 stoLink g. Ivan Bufon ; da-, rovali so: I/aii Bufon 1 krono, Alojzij štofa 1 : krono, Jernej Pintar 1 krono, Ivan Seršen 40 st., Jurij Lekui 40 st., Buda Jožef 20 g to t in A. R. . 80 stot.
Za rodbine ponesrečenih Križ nov poslali so j nam dosedaj:
Gosp. Fran Kalister .... 300 kron;
„ I. U. 0.......10 k ro u ;
„ Miha Truden.....30 kron; i
„ Kornelij Gorup .... 50 krou;
rasgr. Karabaič Anton . . ._2 kroni. i
Skupaj . . 392 krou.
Nadrtljne darove sprejema dragu volje uaše ! upravništvo, katero se prepriča naravnost pri dru-žinah in domačinih o najkoristnejem načinu raz- j delitve in uporabe prejetih darov. Brat pomagaj ; bratu!
Legar (t»fus> v Pulju. Stanje epidemije dnč 21. t. m.: Meščanstvo : novih slučajev 32, ozdravel I
1 0, umrl 0, vkupno 666, izmed kojih 104 v bolnišnici. Vojaštvo: novih slučajev 12, ozdravela 2, umrla 2, vkupno 499. — Predvčerajšnjem je bil c. kr. namestnik vitez Rinaldini v Pulju, da si ogleda zdravstvene naredbe. — Minister za notranje stvari je brzojavnim potom nakazal občini pulj-ski 100 gld. iz zaklada .epidemije* za poravna-nanje stoškov, ki jih provzročujejo zdravstvene naredbe.
,Pevsko in bralno drufttvo na Opčinah* bode imelo dnć 31. decembra ob 7V« uri zvečer s?oj letni občni zbor v prostorih gospoda M. Logarja.
Falbovi .kritični dnevi- leta 1897. Profesor Rudolf Falb objavlja, da bodo prihodnje leto „kritični" ti-le dnevi: I. vrste: 18 marc, 17. april, 26. september, 17. februvar, 25. oktober, 28. avgust, 16. maj, 24 noveber. — II. vrste: 23. december, 12 avgust, U. september, 3. marc, 18. januvar, 1. februvar, 14. juni, 14. juli, 29. juli, 10. oktober, 3. januvar, 2. april. — III. vrste: 9. november, 1. maj, 30. juni, 9. december, 31. maj. — Vseh .kritičnih* duij leta 1897. je torej 25; „naj-kritičnejiu* pa bode 18. marc in potem pada jakost „kritičnosti* po redu, kakor so tu razvrščeni dnevi, vse do 31. majnika, ki je torej najmanj „kritičen-.
Madjaronstvo v Zagrebu. V Zagrebu so krstili trg pred novo realko in gimnazijem .Trg grofa Kbuen Hedervarau. Ravnateljstvo teh zavodov je priredilo večer, predno so se pribili novi napisi, „domačo zabavo" v dvorani realke. Tu se je tamburalo, pelo, deklamovalo in tudi govorilo. Toda dijakom ni povedal nihče, komu ua čast je bila ta „domača zabava".
.Premeten" cerkovnik. Neki župnik v bližini Prage slavi vsako leto Sveti večer v družbi nekaterih prijateljev svojih. Kakor druga leta, poslal I je tudi letos svojega cerkovnika v Prago, da nakupi raznih jestviu in pa dve steklenici šampanjca. Ko je mož vstopil v dotično trgovino, se je začudil, da stoji kar polna košarica takih steklenic blizu vrat, ne da bi kdo pazil na to „dragoceno vino*. Mož je bil „kunsten", kakor so cerkveniki obče, iu brzo doM na „žeuijulno" idejo Kupil je le jedno samo steklenico šampanjca in, v tem ko so mu isto motali v papir, — polastil se je drznim grabežeui jedne steklenice iz košare ter, smuk ! jo skril pod plaščem. Zadovoljen se svojo spretnostjo je plačal kupljeno steklenico in odšel. V prodaja I niči pa so na to govorili, kako je neki to, da je gospod župnik letos za Božični večer kupil samo jedno steklenico šampanjca, ko je vendar doslej vsako leio kupil po dve. Po naključju pa so v prodajalnici došh na to, da iz košare manjka jedna steklenica, ki je služila v — reklamo 1 V tej steklenici, kakor tudi v drugih za reklamu, seveda ui bilo šampanjca, uego napolnjene so z vodo, kateti je primešanega nekoliko špirita. Ko ubogi župnik otvori steklenico in pokusi to zmes, pokvarjen mu bode najlepši večer vsega leta. In to zaradi „premetenosti" nezvestega cerkovnika,
Židju so so potolkli v sinagog. Te dni so
židovski gimnazijalci v Stryju p:iredili v tamošnji sinagogi mrtvaško slavnost v spomin umršemu jim tovarišu To pa ni btlo po volji fanatični ortodoksni stranki, katera je takoj sklenila motiti to svečanost. Mlali Zidje sprijeli so se s „pravoverci" in se tako neusmiljeno pretepali, da j • bila policija preslaba razgnati jih. Morali so rožniki posredovati. Marsikatera krvava glava p.* bode dokaj časa nosili .spomin" na umršega dijaka iu na „boj v sinagogi*.
Lov na medvotla po Neapeljskih ulicah. Te dni se je na Corsu v Neaplju nastanil v najetem prostoru neki lastnik medvedov, ki se je produci-ral s6 svojimi zverinami za neznatno vstopnino. Nekega večera je lastnik ostavil dotični najeti lokal, toda pozabil je zapreti vrata. Jeden medvedov je vporabil nidko, lepo priliko ter šel sprehajat se po Corsu. Vstopil je k nekemu prodijalon s d j a, ki je pobegnil od strahu, ter se spravil na pomaranč' in jabolka. Sedaj je pr čela vesela gonja. Mladina bi bila rada ujela medveda, toda ta je bežal po raznih ulicah. Seveda je ta lov vzbudil povsodi največo senzacijo, a tudi strah. G njačem pa so se malo po malo pridružili razni stražarji, karabinjeri, uradniki in vojaki. Kar cela vojska je drvela za beže im kosmatincem. Tu pa tam je kateri stražar ustrelil iz revolverja na zver, toda
z * to »e medved niti zmenil ni. Slednjič ga je ustrelil neki orožnik iz puške. Siromak je moral plačati življenjem svoj sprehod po Neaplju.
Nečloveika mati. V Mariboru našli so te doi na desnem bregu Drave v vodi ležeče mrtvo truplo novorejenega otroka, kateremu je bil okolu vrata obešen kamen. Sodišče išče nečloveško mater.
Dunajske babic* niso baš na najboljšem glasu. Prigovarja se jim, da niso baš izbirčne gledć sredster, po katerih morejo priti do zaslužka. — Te dni je policija pozaprla šest teh „niadam' ter jih izročila deželnemu sodišču, ker se je dokazalo, da imajo na duši mnogo čiuov, ki so po zakonu strogo kažnjivi.
Pogojna obsodba. V Berolinu je stala te dni pred sodiščem 171etna deklica iz boljših krogov, obtožena tatvine. Ukradla je bila neki prijateljici svoje matere raznih dragocen istij Sodišče jo je obsodilo na mesec dnij zapori, toda s pogojem, da se odgodi nastop kazni na štiri leta. Ake dekle v tem času ne stori nobene tatvine več, predloži jo sodišče na pomiloščenje in ji ne bode treba več v zapor.
Dobro vspela „šala*. Neki posestnik se je vozil te dni iz Havra v Pariz. V železniškem kupaju je sedel njemu vštric dostojno oblečen mladenič ter sta se razgovarjala o tem in onem. Pozneje je došlo v isti oddelek še drugih potnikov in razgovor je postal splošneji. No, posestnik pa je zatem zaspal* Mladenič je na to izjavil sopotnikom, da je speči gospod njegov atrije ter dodal, da mu ne zameri, ako se on, kakor nečak, nekoliko pošali ž njim. Ta ,šalaH pa je bila v tem, da mu je odpasal torbo z denarjem in zatem izjavil sopotnikom, da se hoče s torbo vred skriti v bližnjem vozu, samo da ne smejo ničesar povedati, ko se „strijc" probudi. To da bode dalo mnogo zabave, ker bode mislil »atrije-, da mu je kdo ukradel denar. — Na prvi postaji je šel res „nečak" iz vlaka, da se „skrije v drug kupč*. Kmalu zatem se je probudil posestnik in jel iskati svojo torbo. Ker pa je le ni našel, pričel je kričati in psovati. Sopotniki so mu povedali na to, da je torbo vzel njegov „nečak-, da se — „pošali". A ko je mož izjavil, da nima in ne pozna nikakoršuega nećaka, bilo je jasno vsem, da je torbo ukradel jako premeten lopov. V torbi je bilo 20.000 frankov in raznih papirjev.
0 opustoševanju gozdov v Ameriki pritožuje se časnik „Garden and Forest". Les se ne vpo-rablja več samo za stavbe, pohištva itd., ampak gozdom preti velika nevarnost vsled izdelovanja papirja iz i-.sa. SJdaj je v Zjedinjenih državah severne Amerike 2000 tovarn, ki izdelujejo papir iz smrekovega lesa. Leta 1895. so v ta namen opustošili 20.000 akrov gozda, za letos pa računajo na še jedenkrat toliko. Kapitalizem bode tiral opustosevanje tako daleč, da bode slednjič amerikanskih gozdov naiti le še v — spisih in zgodovini.
Zima v Ameriki. I/. New-Yorka poročajo, da se je tam oglasila prav ostra zima. Miuoli teden je v jelni noči padlo za dva palca snega, potem se je z;a«nilo in navstal je občuten mraz, pokazal se je led.
Koledar. Danes (24 ): f Adaui in Eva ; Her-mina — Tutri (25) Rožič. Rojstvo gospodovo. — V soboto (26) š efau, inuč. ; Dionizij. — V nedeljo (27.): Netil pred novim letom. Janez evangelist, — V pun- Hjrk (28.): Nedolžni otro-čiči: K as tor. — Polna una. — Soltice izide ob 7. uri 44 min., zatoni <> 4. uri 16 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri z.turaj 9.5 stop., ob 2 pop, 12*6 stop. C.
Najnovejše vesti*
Trst 23. Kakor je znano, zaprosil je bil odbor za Martelančev spomenik, <la se mu dovoli napraviti na istem spomeniku slovenski napis. Po svoji stari navadi je »1. tržaški magistrat vrnil to prošnjo s praga. C. kr. namestniStvo je pa odobrilo napis, ki se ima uklesati na spomenik in jo ukazalo slavnemu magistratu, da reši dotično prošnjo na slovenskem jeziku.
Trst 23. Danes se je vršila na dež^ln^m sodišču kakor II. stopinja o prestopkih, razprava o ovadbi g. viteza Nabergoja zoper list „Inlinpen-deute" radi razžaljenja časti; razpravljalo se je prašanje, apada-li sodba o razžaljenju časti, storjena psovkami v tiskopisa, prpd deželno kakor porotno sodišče ali pod c. kr. okrajio sodišče.
Prva instancija, tržaška Pretnra, razsodila je, da »pada vsako razžaljenje tiskopisom pred deželno kakor porotno sodišče. Zastopnik gosp. viteza Nabergoja, odvetnik dr. Gregorin, i>riiožil se j* proti tej razsodbi, trdć, da je v tein slučaju pristojna Pretura.
Temu nazoru pritrdilo je deželno sodišče, vsled česar bode soditi tukajšnji Preturi v tej stvari. Kakor je znano našim čitateljem, pisal je „Iudipendente" o gosp viteza Nabergoju, da je „muso rotn)- (brezobrazn.k); intelligenza da diu-dio (gosja pamet) ter da spada mej prašiče. Obširneje porodilo jutri.
Novi York 22. Shod, ki se^e vršil včeraj v Cooper Union, je vsprejel resolucijo na korist usta-sem na Kubi. Potem je šla množica po ulicah, da pokaže svoje simpatije do Kubancev.
Trgovinske briojavke ln vaati.
itfcSirt.pMta. fheiiicn 7.Hje*«n—*— —•— < n»rn«* 7*
■pomlad l S OH 8.18 do S 19 Oves /.» »pomlad 5*92—5'93. Iti?« spomlad 6.78—tf.79. Koruza 7« maj-juni 1897. 8 873.88
»'Acdirt. n<»»n cul	ki*. f. 8'06 -8d?> ori 7V »i*o.
S.35—8-40 .d hO kil. i. 8 40—8-45 od 81 kil. f. 8-45
860 , t..i <g kil. fnr.	J^mon ti-10—8"—
proso 5 65- 6* 10
PSenica: Ponudbe in povpraševiinje jako Hlabe — brez posla. — Vreine: dež.
Trasa. Noreli Dimni »Udknr «or. U'87, aovembor-december 11 99 zopet mlačno.
H«"" K«-.. -Rt.tOH ijood mii r«i;c iu docHinbcr 8150 7.n april 61.75. stalno.
Pr.*|fa Cintrltilgal novi, poAtati.ii.t« * rni » carino »rn-1 o.fpo-iljatev [»reeej f. 33— — •— Concav«{ 34 50—'etvorui H6-60'—*-.V glHVH.i »o-OI. 87---
Ha*/iV rc. Hanios ijood »»muc decembor 50.75 sa za marc 1m97. f. 50.75, za september 61.50, DuMK.Nita ho»a 33. daoambr« !•«•
	▼ior»j	danes
Državni . <»i h v papirju	. . 101.30	101.35
„ ., v srebru . .	101-55	101.50
AvatrijiiKfc re»jta r /latu	. . 122 90	123.15
T v kro««fth	100.80	100.80
Kreiiilnc- akoijr . . ,	. . 571.9')	372.-
London 10 i . .	119 95	11H 95
Napoleon!		».53
20 murk . .	U.76	11 7(5
too it>! lit	45.45	4 5.3 '
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Driavna železnica. (Postaja pri sr. Andreju Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
6.80 predp. v Herpelje, Ljubljani«, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj 4 40 pepol. v Herpelje, Divač«, Dunaj Pulj in RoTinj. 7.30 „ v Herpolje (in od Herpelj brzuvlak ▼ Pulj, Divačo, na Dunaj, v B*ljak.) Lokalni vlak • ll p r a r n i k i h 2.20 popo'. v Divačo.
DOHOD:
8.05 pred ji. iz Ljubljane, Divačo. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Hnr».o|i, Liubl)a-ie, Dunaja. 7.05 popo!. ir. Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Raviuju, Dunaja, I Ulj k a Ljubljane, Lokalni vlak »k praznikih: 8.36 popol. iz Divnfo.
b) Juina ieleinloa (Postaja južne ielesoice.) Od dtU 1. oktobra 1896. ODHOD:
7.45 predp. brcovlak na Dunaj, iveza e Reko.
8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— . omnibns ? Nabrežino, Videm, Benetk« in Verono.
9.55	„ poštni vlak na Dunaj, zvaza s Pešto in Zagrebom, 12.50 popol. omnibns t Kormin.
4.40 „ omnibns v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ počtni vlak na Dunaj, iveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, iveza s Pesto, Reko 8-05 „ brzovlak v nabrežino, Videm, Rim. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim.
10,—	„ mešani vlak do Murzzuschlaga.
DOHOD:
6.43 predp. mešani vlak iz HAiirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.36 „ brzovlak ii Kermiua, 9.25 „ brzovlak i Dunaja. 10.20 „ poštni vlak t Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak is Rima, Benetk.
11.'	0 „ omnibns iz Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.3« „ miMiibus iz Vsrone, Korinina, Nabrežine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabraiine;-
8.56	„ brzovlak z Dnnaja zveza z Reko.
Stenski koledar za 1.1897
Od več strani se je naglašala potreba koledarja v slovenBkemjeziku za rabo v pisarnah. — Tiskarna Dolenc v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar in ga prodaja po 20 n£. komad, s pošto 25 nvč Kdor Bi gi želi, naj pošlje omenjeni tiskarni po nakaznici 25 nvč. in natanjči*n naslov, ali pa naj pride sam v tiskarno, trg velike vojašnice št 2, kjer dobi ga po 20 nvč. komad.
Narodnjaklnje I
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria itev. I (mej ulicama Chiozza inFarneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan oem, da vas zamorem v vsakem obziru
zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošteno
vago ter se priporočam z vso
udanostjo
Vekoalav Grebeno.
Borzni trg St. 14
Sedanja razstava:
Zanimivo potovanje po
Bosni-Hercepi
pogled na Sarajevo, Vr.tnduk, Travnik, Banjaluka. Mostar, Metković itd.
Ustopuina
20 novč. otroci 10 nov.__
il mwm
TRST
piazza Pnnterotso štev. 6.
Ilustracije in c^iiike na /ahtevanje dobiva takoj hrezplnftno in franko.
S početkom prihodnjega leta prične izhajati v Trstu v zalogi „Edinosti" prvi slovenski ženski list
,Slovenka'
Ta list prinašal bode našemu ženstvu raz v en koristnih, poučljivih in zabavnih spisov tu'U spi^e o gospodinjstvu, o hiši, modi itd.; sploh bavil se bode z vsemi v ženske stroko spadajočiini predmeti. Ker jeta list važnega pomena za nas Slovence, priporočamo istega vsem, osobito pa našemu žen-fitvu, vabeči na obilo naroč-bo. List bode stal za naročnike „Edinosti" le 2 gld. — za druge naročnike pa 3 gld. _ na Rokopise je pošiljati uredništvu „Slovenke", naročnina pa
listi .Edinosti*.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti Izdavatelj in odaovorm urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.