54. številka.
Izdanje za soboto maja. 1895.
_(v Trsta, v soboto zjutraj dne 4 maja 1895.)
Tečaj XX.
„1D1NOST1'
i; naj« po trikrat na tfcd«n ▼ ientili ii-■t.injih ob ttovlcIH, £«*rtklh :» sobotah. Zjurmnjo iidanj* it-tiuja ob H, uri ijutraj, *t)f»rno pa ob 7. uri »erer, — Obojno izrtnuje atane : te J«4«d inenec . f. — .»>, l/v«u Avntiij<> f. 1.40
U tli IlIrSKC , , , ».tki ,	, • ♦ »—
ii pol leu . . . .V— ... 8__
v»a leto . . , 10.— ... 1*.— Na niročbe beri priloune naročnina se
ne jealje ozir. Posamično šiovilke ne dobivajo ▼ prv dajalnicah tobaka v Iratu po a n*ć„ izven Trst* po 3 ntć. Sobotno večerno r. Unje v Trutu « ne., izven Trsta • ai.
EDINOST
Oglasi to raiu.n po tarifu v petitu; ia na.lov. i rlcbtilimi #rk ini *.> plajui« prostor. k,<;il ,r	aTadrvh *rttic.
i'i-Ihmh. .i«m in.!-« in j iviimsahval«, do. »afi	it'1. »• '4t'u>iaj» po pogodbi1
V.i .lopi.i naj pihljajo indniilTii: ulica C mori«. la. V .ako pi-mo mu rt Siti Iran ■ >»:»»>, k >r nt>'rankov.ttiA •«• n»
»prpj iti,ajo. Rukopisi ••« no vrafajo.
Narui'am . r..K »tm*.-ijc .....<U.i »pra-
joraa itfiruvniitvo ui oa Molino pic-oolo hšt. a, II. nad»t. 0 Iprta r»kla«ac(j«
_	__ . m	so proat« po.tnine.
Glanilo alovensketfa političnega druitva Primorsko.
IF «H*mM J* mor I'
Narodna nestrpnost v cerkvi.
Volitve volilnih mož po Istri so dovršene. 0 izidu istih spregovorimo obširneje v današnjem večernem izdanju. Tudi o sredstvih, kojih se je posluževala nasprotna stranka — ne v prvič! — in se žnjimi — osramotila, trebalo bode govoriti obširneje.
Za danes bi se pa radi še nekoliko bavili z onim gnusnim pojavom najgnusnejše hiuavščine v italijanskem taboru — z ono hlinjeno skrbjo židovskih liberalcev in tesnih zaveznikov najhujšim sovražnikom Cerkve katoliške : se skrbjo — za ugled duhov-skega stanu.
Ugled dnhovskega stanu! Koli vzvišen pojm je to! Neizogibno potreben atribut u-gledu Cerkve same, neizogiben pogoj vspeš-nemu vršenju one velike naloge, ki jo je ostavil Odrešenik sam svojim naslednikom in namestnikom na stolici sv. Petra v Rimu. A uprav zato, ker je to vzvišen, svet pojm, se nam tem bolj gnusijo hinavski nasprotniki, ki so povodom deželnozborskih volitev v Istri igrali drzno in brezvestno igro s tem pojmom. Kdor ima nečiste roke, naj se ne dotika čistili stvari — brezbožnik naj se ne dotika svetih stvarij! Ako se notoriški brezverec usiljnje med zagovornike svetih stvarij, ogrešil si je dušo grdo — profanacijo, ki zasluži najstrožje obsodbe. 8 takim grehom so si obtežili svojo vest naši narodni nasprotniki. Oni seveda na občutijo tega, ker jim je vest že davno — zadremala!
To vam je bila komedija, ki so jo uprizorili naši nasprotniki povodom zadnjih volitev ! A ne nedolžna komedija, ki privablja dobrodejnega smehu na ustnici poslušalca, ampak komedija, ki mora vzbuditi skrajno ogorčenje in stud v našem srcu.
Koliko so pisali in kričali v svet o potrebi varovanja ugleda duhovskega stanu! Mislimo, da duhovščina istrska je kar strmela, videča, kako se jej oglašajo skrbni »prijatelji" nje ugleda tam, kjer se je takih prijateljev najmanje nadejala.
O ironije! O hinavstva! Ugled duhovščine je v nnvarnosti — so lagali; isti kri-čači pa niso mislili na drugo, nego na to: kako bi uničili ugled iste duhovščine! Čudni prijatelj i so to ugledu duhovskega stanu! .Prijatelji*, ki bi hoteli duhovnika ponižati pod politično brezpravnega
—	žal, da brezpravnega! — proletarca I Ugled duhovnika naj bi pridobil s tem, da odvzamemo istemu državljanska in politiška prava, kojih je deležen zadnji težak v župniji ? Kdor zahteva to, a v isti sapi govori o ugledu duhovskega stanu, ta je brezvesten
—	komedijaš. Taki komedijaši so naši narodni nasprotniki doli po Istril Koliko je tem ljudem pri siru pravi ugled duhovščine, priča
PODLISTEK.
56
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spimil A. Š » n o a.
VIII.
„Tristo gromov l-1 skočil je Rindsmaul, „to je bila neki vražja žena, lepa gospa! No naj le pride meni taka v pesti, pokazal bi jej, kaj je Rindsmaul! Tristo gromov! Junak — pa preslica! Potem pa bi moral človek piščeta peči na sablji, kakor na vr-teljki (ražnji), ali pa pustiti, da mu kokoši jajca neso v čelado. Pojdite, pojdite, lepa gospa. Vi z nami uganjate šale. Ono bajko o Herkulu pa si je niybrže izmislil kak pop ali frater"
„Ne junačite se preveč, gospod polkovnik," zagrozila se mu je Klara prstičem. „Na Turke morebiti ste junak, ali na žene?" rekla je, milo suieše se OBorneinu vojščaku.
nam najbolje dejstvo, da po svoji lastni krivdi trpe pomanjkanje na italijanski duhovščini. Ti ljudje, ki so povodom zadnjih volitev kar nenadejano razkrili svojo veliko skrb za ugled duhovščine, uprav ti ljudje so med svojimi lastnimi rojaki neprestanim zasmehovanjem toli temeljito uničili veselje do duhovskoga stanu, da je sila redek italijanski mladenič, ki bi se hotel posvetiti temu svetemu poklicu. Ob vsaki priliki jim je duhovnik predmet gnusnim dovtipom, a potem se čudijo, da nimajo duhovnikov in se zgražajo nad „invazijo" slovanske duhovščine.
Duhovnik bodi propoveduik miru in ljudstva, ne pa propoveduik Imja in prepira! — tako so rekali. Siromaki, mar menite, da vas ne poznamo, mar nas smatrate toli na-jivnimi, da ne vemo, kaj ste hoteli!? Du-hovniku-državljanu ste hoteli zamašiti usta, duhovniku-p r i j a te I j u našega ljudstva ste hoteli vezati roke! Ne v znamenju ljubezni do miru in sprave ste zahtevali, da b6di duhovnik nem v javnem življenju, ampak le v ta namen ste hoteli uničiti veljavo duhovnika po Istri, ker je isti na potu vaši politiki nasilja in narodne nestrpnosti — one nest rpnosti, kije toli silna, da drzno p r e k o r a č a celo prag cerkve!!!
To ravno smo hoteli naglašati danes, da dokažemo, koliko vere gre ljudem, ki se hli-nijo prijatelje ugledu organov Cerkve, ki pa v isti sapi onečeSčajo cerkev samo s tem, <la zanašajo v isto strup svojega4 sovraživa in najgnusnejše narodne nestrpnosti! Vzgledov in dokazov menda ne treba navajati za to, kako bi zlasti naSi tržaški nasprotniki hoteli, da postani cerkev dekla njihovim p o 1 i t i š k i m nakanam, kako bi hoteli, da postani Cerkev torišče nasilstvn proti drugim narodom ter tako propagandi — izdajstva do države in vladarja. Vsega tega ne treba navajati podrobno, saj nam zgodovina zadnjih par let govori dovelj glasno. Istim ljudem, ki bi hoteli ponižati Cerkev na umazano površje vsakdanjega prepira, istim ljudem naj bi bil pri srcu ugled služabnikov Cerkve?! Pojte no: kdor zaničuje mater, ta ne more ljubiti sinu.	'
Od takih ljudi naj bi naša duhovščina vsprejemala nauke o ljubezni, o miru, o spravi P! Od ljudi, ki ne poznajo ljubezni v svojem srcu ! Uprav s tem dela naša duhovščina najbolj za mir in spravo, da se bori proti onim, ki nočejo miru, ki ue poznajo ljubezni in ki bi hoteli zanetiti plamen narodne strasti m nestrpnosti celo — v cerkvi. Saj je tiranje narodne nestrpnosti v cerkev ined najneprijaznejšimi pojavi sedanje dobe. Na onem svetem mestu, kamor sme človek stopiti le v polni zavesti svoje ničnosti, da pomoli Mogu, da si izprosi tolažbe in okrep-
„Kaj vraga žene! Dostojno bi, meriti se na kopja žnjimi. Jaz sem krščan, držim se sv. pisma, a tu stoji črno na belem, čemu je Bog vstvaril Evo Adamu," otresel se je rusi polkovnik živo.
General Servacijo nemara se je v srcu kesal, da je dovedel seboj nefinega polkovnika ; vsaj je vedno nemirnejše skubel ovrat-n k, ter nestrpno trkal črevljem ob pod. Hudo mu je delo to neznano društvo tem bolj, ker so ga mikali zlati kodri gospe Klare, ali jasnejše povedano, njeno bakreno bogastvo. Zadnje zelo dvoumne besede Iiindsmaulove raz vezale so mu na posled plahi jezik, in rekel je tovarišu:
,Ali brate pnlkovniče! Ti tu mahaš jezikom kakor mečem, a beseda ti teče kakoi razuzdan konj. Lepa naša gospodarica ue govori povsem brez razloga. Cital sem mnogo kratkočasil i h povestij, kjer so žene nadvladale velike junake, na primer, kako je kraljica Kleopatra začarala slavnega generala
čanja v hudih borbah življenja, vsaj na tem mestu bi morale potihniti strasti in narodna nestrpnost — kajti pred Bogom smo vsi jednaki.
To tiranje narodnih prepirov v cerkev je postalo že v navadi med našimi narodnimi nasprotniki. Duhovnikom je sveta dolžnost boriti se proti temu zlu. Kajti duhovnik, ki bi se iz zgolj ljubezni do „miru' ne hotel boriti proti temu zlu, dokazal bi le, da ne pojmi svoje velike naloge. Ako hočemo, da zmaga dobro, umakniti se mora zlo; in ako ne moremo zatreti zla z ljubeznijo, zatreti je moremo — po borbi! Borilec proti zlu je propoveduik dobrega — propovednik miru in ljubezni.
In tako smemo reči mirno vestjo, da naša istrska duhovščina dobro pojmi svoj poklic in svojo nalogo, ko se bori proti onim, ki bi hoteli zanašati narodno nestrpnost v cerkev, proti onim, ki zahtevajo, da duhovnik-državljan bodi nem izven cerkve, ki pa bi Siimi hoteli glasno kričati — v cerkvi.
Politiške vesti.
Državni zbor. Poslanska zbornica je nadaljevala predvčeranjein razpravo o davčni preosnovi. Obžabvaje beležimo, da je zbornica odklonila predlog poslanca Kramara, da bi se davki, ki jih plačujejo železnice, pripisali dotičnim občinam. Ves davek bodo torej pobirala glavna mesta tudi v bodoče. Zlasti v Istri je to huda krivica, saj Poreč v resnici niti ui glavno mesto deželi. Danes se vrši razprava o davku na rente.
Sicer pa kažejo vsa znamenja, da ta davčna predlogu, toli forcirana po ministru Plenerju, najbrže ne postane zaken, ker pade skoro gotovo v tretjem branju. Kajti javna tajnost je, da je tudi velik del koalicijske večine nezadovoljen s to preosnovo. Z druge strani ni težko uganiti, zakaj vlada toli sili s to preosnovo; pokazala bi rada vsaj jeden vspeh, češ: mi smo dognali, s čemer so se naši predniki trudili toliko let. Ali težko bode kaj k r u ha iz te m oke. V tem smislu poročajo tudi „Slovenskemu Narodu" včerajšnjega dne, da je namreč položaj postal jako kritičen za preosnovo davkov. Z raznih stranij da se je zahtevalo, da se razprava o davku na rente odloži na n e d o I o č e n č a s, čemur se j« odločno uprl iiiiančui minister Piener, rekši, il a raje umakne vso predlogo! Malo nade je torej za koalicijo, da bi si nabrala toli za-željenih lavori k na polju preosnove davkov. Drugače tudi ue more biti, ko vso to predlogo preveja duh, preprijazen — velikemu kapitalu ! To so nam najjasneje kaže pri osebnem dohodninskem davku. Isti naj bi se množil primerno dohodkom davkoplačevalca do
Antonija in tako dalje. Žena, kedar napada, podobna je puški, katere zrno, kakor ti je znano, brate polkovniče, more pokositi celo železnega konjika. Ali ni tako, lepa gospa?" poklonil se je Teufenbach s kislim nasmehom Klari.
Udova je komaj brzdala smeli.
,11a, ha, ha! Ne vem," rekla je, zibaje se na naslanjači „da li smo me žene puške. Ali gospod StJrvacijo, ne karajte prijatelja svojega, ker je /.ašel v rajske pripovedke. Nič ne de. 'Narava ne laže. Jezik, katerim govorite, ni nego kri in meso, ma da ga medom namažete. Govorite dalji* svojim naravnim jezikom, gospod polkovnik! Nazadnje tudi sladke besede presedajo. Ali," nadaljevala je Klara ter jezno vrgla glavo nazaj, da so se jej zlati kodri razsuli po ramenih — „da vas napadeni jaz brez vojske, brez orožja — sama, a vi se silnoj vojskuj
„Bog vas tega varuj," nasmija! se je polkovnik, „vjel bi vas kakor miško !*
one meje, kjer bi to višanje zajeli* tudi veliki kapital. Ali glej: pri tej točki naj bi se ustavilo progresivno višanje.
Prvi dan niajnika je minil na Dunaju sicer brez posebnih izgredov, a ne brez demonstracij. Takoj po 2. uri bližala se je množica parlamentarni palači. Dospevši pred palačo jela je množica klicati iz tisuč in ti-suč grl: „Ven z volilnim pravom I* „Doli z zastopstvom interesov !• »Doli s koalicijo!* »Živela socijalna demokracija !• Možje so mahali pri tem s klobuki, žene svojimi rutami, tu pa tam pa so posamičniki tudi žugali pestmi. Nad jedno uro se je pomikal sprevod pred poslansko zbornico. Pesebno pozornost so vzbujale žene in dekleta dunajskih opekarjev. Slednjič je upila množica: Doli s — Kinezi! Kot jako značilno moramo navesti dejstvo, da se je tudi del vseučiliščne mladine udeležil demonstracije. Ko se je množica na večer vračala iz „praterja", razbila je nekolik šip na parlamentarni palači. Sicer pa je sodba soglasna, da letošnja demonstracija ni bila toli impozantna kakor v prejšnjih letih.
V L v o v u so delavci demonstrovali proti poljskem« plemstvu, češ, da si isto prisvaja gospodstvo v deželi zgolj v ta namen, da se ne zmanjša število Ijtidij, ki ne znajo ni pisati ni čitati. — V Budimpešti so delavci v mestnem gozdiču napadli 3 redarski patrulji. Policijsti so se sicer upirali, a delavci so jih slednjič zmogli, ranivši jih nevarno. — V B r n u so delavci večinoma prišli na delo pri večjih podjetjih.
Anarhisti v Italiji. Predvčerajšnjem se je v Florenci pričela razprava proti anarhistu Luchesiju in soobtožencem, ki so umorili časnikarja Bandlja. Luchesi je izjavil, da je postal anarhist vsled bede ter da je umoril Liichcsija vsled vspodbujenja po nekem drugem anarhistu, imenom Romiti.
Različne vesti.
Županom v Tinjanu je bil zopet — v tretjič — izvoljen zaslužni rodoljub g. Širne D e f d r.
Odlikovanj«. Nj. Vel. cesar je podelil višjemu finančnemu svetovalcu Probu Fabri-ziju naslov >ii dostojanstvo dvornega svetovalca.
Imenovanja pri »odiičih. Pravni vežbe-nik pri deželnem sodišču v Trstu, Einil C z a s t k a in pravni vežbenik pri okroZnem sodišču v Gorici, lvarol Grezič imenovana sta brezplačnima vežbenikouia.
Dvojna mera ! Seveda : ako slo enski duhovnik pride na volišče vršit svo^o narodno in državljansko dolžnost, pregrešil se je proti ugledu svojega stanu, ker seje s tem prepir in sovraštvo med ljudstvo. To je mera, veljavna
„A nato jaz vas!" rekla je Klara ter ga ošinila ognjenim pogledom.
Polkovnik je kar zijal.
„Ja/. vas, vi mene! Tri sto gromov, pa kako ?"
„E glejte, to je vojna skrivnost," dodata je Klara premeteno. Pri teh besedah snela je udova z nedrij rožo ter se igrala ž njoj po svileuej halji. Naposled spustila je rožo ua medvedjo kožo.
Oba vojnika skočila sta, da pobereta cvetlico, polkovnik je pri tem celo poklek-nol. Ali hitrejša je bila Klara. Nagnola se je kakor strela ter ulovila rožo. A pri tem je opazil polkovnik gladki in sijajni tilnik Klarin.
,Dajte jo meni, gospa!* poprosil je Rindsmaul.
„Meni," ponovil je ponižno Servacio.
„Vam i u tudi vam ?" prašala je zvito Klara, „a zakaj?"
(Dalje prih.)
za delovanje naših duhovnikov. Za italijanske duhovnike jt* zopet meia drugačna: „vili duhovniki" so, ako stoie to isto, radi česar progiiujajo slovanskega duhovnika. Kdo se ne spominja, kako je ,!1 1'k-colo' ovajal in zasledoval naše duhovnike po Istri, akosose lfi ganili izpod strehe povodom zadnjih volitev ; ali glej git sedaj, kako hvali trojico duhovnikov, ki so glasovali v Grižnjanu za — italijansko listo !! Klire jim : Bravissimi in nostri Parroci ! To nam najbolje kaže, kakov „mir* hi <<i želeli italijanska gospoda: vsi naj hi ležali pred njimi na trebuhu iti duhovniki naj bi ne imeli drugega posla, nego prosljavljati divno italijansko svobodo-l.jubje in še divnejše — deželno gospodarstvo.
Na adreso g. Kastolica! Laiki listi .se hvalijo, da so „zmagali'' v Materiji in v Jel-šanah. Gledć volitev v Jelšanah se gospoda Italijani ljuto varajo — kakor smo spoioeili že v zadnjem izdanju —, kar se pa dostaje občine Materijske, v k"ji ni nijeduega Italijana, prepuščamo gosp. K a s t e I c u, da sain odloči, da-li mu dopušča vest, da se svojimi volilnimi možmi — samimi Slovenci — stopi v tako družbo, ki bi v žlici vode potopila vse Slovence, vštevši g. Kastelca samega, ako bi le mogla. Gosp. Kaspar! tli ne more bili težka odločitev.
Podružnico ,Lege Nazionale' v Koveretu je razpustila vlada radi prekoračenja pavil. Ne treba praviti, v čem ju obstalo to prekoračenje pravil, saj vemo že davno vsi, da društvo .Lega1 goji pditiške namene pod kulturno pretvezo. Tudi zgodovina zadnjih deželno-zborskih volitev v Istri utegne kaj povedati o delovanju tega „šolskega* duštva. Lahi sami hvalijo, da so potrosili pri teh volitvah svotico 10.000 gld., a mi bi rekli, da tisočaki ne rastejo na koprivi.
Naiim čitateljem. Da vstrežemo izraženi nam želji, došli nam iz delavskih krogov, priobčimo v današnjem večernem izdanju novo naredbo o nedeljskem počitku.
Na veliko akademijo, ki jo priredi „Tržaški Sokol* nocoj v svoji telovadnici, opozarjamo še enkrat vse slavno občinstvo. Pričakovati je obilne udeležbe tembolj, ker je program jako mnogovrsten, nenavaden v Trstu. Zajedno opozarjamo, da se bodo sedeži prodajali danes v društveni telovadnici o d 3. do 6. ure p o p o 1 u d n e.
Romanje s Trsata v Loret. Dne 1. marca se je konstituiral odbor za prireditev romanja iz T r s at a v Loret, pozvavši vernike na mnogobrojno udeležitev. l'roti pričakovanju prijavilo se je nad dva tisoč duš. Kakor se je odbor razveselil na tolikem odzivu, užalostila ga je druga nepri-ličnost: da dne 7. maja nedostaje dovoljnega števila parobrodov za prevoz romarjev z Reke v Aukono. Presvetli škof Krški je že v mesecu novembra narofill dva parobroda pri društvu Lloyd, ki bi mogla vsprejeti 400 romarjev, ali poleg teh ni bilo mogoče dobili družili primernih ladij. Ponujalo se je sicer odboru raznih paruikov, ali takih, ki hi bili l.re/, vsaUorsue udobnosti za romarje. Odboru ne preostaje druzega, nego da odloži romanje na prikladtieji čas za one romarje, ki ne bodo mogli odpotovati dne 7. maja. V to svrho obrnil ae je odbor v Loret, ter je dobil odgovor, da bode sv. hišica dne 29. maja izključljivo lu nam na razpoloženje. Kako torej razdeliti romarje ? Na Trsatu se je prijavilo 1200 oseb, na sosednjih otokih 800. Ker torej sedaj nimamo na razpolago nego 2 parnika, ni drugače, kakor da ista stavimo na razpolago romarjem z bližnjih otokov. Presvetli škof Krški obžaluje zelo, da ne more prirediti romanja s tolikim številom pobožnih vernikov; ali to nastavšo nepriliko hoče popraviti tako, da se dne 2H. maja povrne iz Rima v Loret, da z nami ukupno obišče sv. hišico in se potein z nami ukupno tudi povrne na Reko. Oni romarji pa, ki so se prijavili za potovanje v Rim (kakih 50 jih je) naj pridejo tia reko dne 6. maja, kjer jih odbor ukrca na paruik, ki jih prevede v Malinsko ali Cres, od koder odpotujejo skupno z romarji? s sosednjih otokov.
Na Trsatu, dne 27. aprila 18fJ6.
ODBOR.
Zabavni vlaki Od prihodnje nedelje (5. t. in.) nadalje bodo vozili zopet na adui poletni zabavni vlaki iz Trsta v Nabrežino in iz Trsta v Kormin. Zabavni vlak v Nabre-
žino bode odhajal ob nedeljah in prainikih
oh 4 uri 25 min. pop. ter se vračal z Na-biežine ob 10. uri 10 min zvečer; vlak v Kormin bode dohajal oh 4. uri 39 min., ter se vračal iz Kormina ob 9. uri 10 min., ter pride o polunoči v Trst
K položaju v Ljubljani Dnč 2. t. in zvečer došla je iz Ljubljane ta le brzojavka: „Včerajšnji dan in minolo noč je bil mir. Danes ob 10. uri dop. pojavil se je kratek, navpičen sunek, oh 12.35 min. popoludne pa prilično močan, 3 sekunde trajajoč sunek. —
V	Mengšu je neki dninar težko ranjen — Varstvena dela brzu napredujejo. Vreme je lepo*.
Očividec poroča, da v Ljuldjatii število lop kaj naglo narašča. Kdor premore, da si graditi lastno lopo. Mnogo profesorjev učiteljev itd. smatra se srečnimi, če so našli prostor pri takih rodbinah, kjer morejo bivati s svojo rodbino v kotu lope, ki je ločen od ostalega prostora z jednostavno preprogo. Ubožnejše ljudstvo gradi si lope samo, in niti ne povprašuje mnogo, da-li je gradnja na javnih trgih dovoljena ali ne. Vsi se žu-rijo, da spravijo kolikor mogoče hitro svoje rodbine pod streho. Okolo 10.000 oseh seje izselilo iz Ljubljane. Ostali so le taki ljudje, katere veže služba, ali pa revščina na lice mesta.
Po dogovoru mestnega župana z deželnim predsednikom, bodo komisije za pre gledavanje poslopij odslej tudi re::ile škodo,
Trlačanl za Ljubljano. „Osservatore Triestino" izkazuje v svojem 11. izkazu mi-lodarov za Kranjsko skupno .svoto 2738 gld. 84 nvč. Med darovatelji sta c. kr. namestnik vitez Rinaldini in župan dr. Pitteri, vsak s 50 gld. V tem zapisku je tudi ona svota 7 gld., nabrana v gostilni „al cassou" (prav za prav so jo nabrali „Una compagnia di buontemponi del casson"), s katero svoto imo se bavili i v našem listu, ker jo „vrli Piccolo* ni maral vsprejeti.
Darovi, priposlani „Edinustt* za Ljubljano.
V	poslednjem izd. izkazanih 258 kron 08 st. (V zadnjem izdanju je
namreč ukupna svota zgrešena.) Nadalje so darovali:
g. Fran Hitty..... 20 „ — t
g. Jakob Milavec. ... 10 „ — „ tvrdka Francesco Orlaudo V Trstu ...... 100 „ — „
g. Fr. Orlando in soproga 20 „ — „ g. Fr. Valenčič (drugi dar) 10 , — „ g. Anton Grablovitz ... 2 „ — „ Skupno 420 kron 08 st.
Darovi triaikih Slovanov za Ljubljano. Na drugem mestu izkazanih, uredn. .Edinosti" priposlani h ........
Društvo „Velesila* je poslalo v Ljubljano . . . Odboru Čitalnice sta dopo-poslala, ker se nista mogla udeležiti veselice, gg. dr. Fr. Mandid in dr. Dinko Trinajsti t! po 10 kron . . g. prof. Mandič je odposlal
v Ljubljano..... 50 „ — „
ki sta mu jih izročila gg. dr. Dinko Vitezih 40 K in Gjuro Vučkoviti 10 Kr. S že izkazanimi .... 7303 kron 98 „ Skupno 7U05 kron 08 st.
Pomot LJubljani. Pomožni odbor za Ljubljano in okolico je objavil I. izkaz darov v skupnem znesku 8013 gld. — Koncert, ki je bil dne 20. ni. m. v Kraljevskih vinogradih poleg Prage na korist bednim Slovencem, donesel je HOu gld. Čistega dohodka. Tragedi-nja Marija Pospišilova, ki sedaj gostuje na narodnem gledališču v Pragi, določila je honorar svojega 5. nastopa (nad t>00 gld.) za nesrečne Ljubljančane. Po vsej Češki nabirajo denar za ponesrečene Slovence; te zbirke napredujejo prav dobro. — V Samobni sta nabrala M. Bahovec in HM. Smit 500 kron, Senjski mestni zastop je daroval 200 K. Razna hrvatska društva priredi* veselice, katerih čisti dohodek je namenjen Ljubljani. — Tudi slovanski odbor v Gradcu priredi din* | 13 t. m. koncert na korist Ljubljančanom. ! Pri tem koncertu bode sodeloval operni pevec 1. C. T e r t n i k. — Dunajski pomožni odbor je nabral do 2. t. m. 80.000 gld. za Ljubljano. Ugledni, bogati Diiuajčani so na novo pristupili kot člani pomožnemu odb >iu. - Deželni odbor gališki je sklenil odkazati Ljubljani 1.0(10 gld.
i »52 kroti — st.
10
20 . —
Vabil« k »mllel, ki jo priredi vipavska
š.ilsk-t mladina v prid Ljubljani v nedeljo dne 5 maja 1895. na dvorišču g Ursič« v Vipavi. Vstopnina k veselici 20 kr., sedeži po 2o kr Radovoljna prcplačiia se hvaležno vsprejemajo. Začetek ob 4 v* uri popoludne. K obilni udeležbi uljudno vabi
Učiteljstvo.
Pevsko in bralno društvo .Slavec" v
Ujemanjih priredi svojo veselico na dan 12. maja t. 1. v prostorih gospoda Antona Hrvatica. Razpored te veselice priobčimo prihodnjič.
Prirodna prikazen. Po noči od 30. apr. do L maja t. K ob uri so nekateri ljudje na Rakeku zapazili na strani proti Uncu p lame n. Meneči, da je navstal požar, klicali so tudi sosede. A ko ti vstanejo in gredo gledat, ni bilo videti ničesar več. Ker tudi o požaru ni bilo ničesar slišati, mislim da js ta čudna prikazen v zvezi s potresi. Tukaj se je namreč v bližni vasi, tri dni pred Velikonočnim potresom, udrlo zelo globoko brezdno. Mož, ki je bil baš ob istem času tam navzočen, pravi, da je videl, kako se je iz brezdna vzdignilo kakor dim, ter slišal šumenje in bobnenje udirajoče se zemlje. Zgoraj omenjena prikazen je menda v zvezi s tem brezdnom, ker je bil tudi plamen po izreku ljudi v tej smeri, ter je izpuhtel iz brezdna kakor plin. Ne bi bilo morda brez pomena, ako bi se to brezdno natančneje preiskovalo.	»SI. N.*
Odpoved stanovanj itd. za avgust, bode vsprejemala posebna komisija pvi cos kr. za mesto delegovanem sodišču od 10. do 23 t. m., in sicer ob delavnikih od 8. do 11. ure dop. in od 3. do 5. pop., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 11. dop. Strankam se priporoča, da pravočasno prijavijo odpovedi, da more potem sodišče isto do postavne dobe uročiti nasprotnim strankam.
Statistika tržaška. Od 21. do 27. min. m. rodilo se je v Tržaški občini 100 otrok (53 možkih in 47 ženskih); poleg teh bili so 3 mrtvorojeni. Umrla ja 101 oseba (51 možkih in 50 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 32 65 mrličev na vsakih 1000 duš. Zdravniški izkaz navaja med vzroki Bmrti: 8 slučajev d&vice, 13 si. je-tike, 27 si. vnetja sopnili organov 2 slučaja kapi in 1 si. nenadne smrti.
Umor. V sredo po noči so se sprli v gostilni „Alla Marinelta" na trgu Barriera nekateri mladeniči, ki so menda tam proslavljali „delavski praznik". Med temi mladeniči bil je težak Brezi ugar, katerega so drugi psovali. Prepir se je ponovil na ulici, kajti trije so šli za Brezingarjem, ko je le-ta šel iz gostilne. Nekdo izmed teh je sunil je 17 letnega Ivana Brezingarja iz Tista z vso silo ztiožcm v prsi in pobegnil. Ranjeni se je zgrudil na tla ves okrvavljen. Ljudje so pozvali zdravnika z zdravniške postaje, toda komaj je zdravnik pripeljal ranjenega na zdraviliško postajo, izdahnil je ubogi mladenič svojo dušo. Truplo umorjenega so odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. — Policijskim organom posrečilo se je proti jutru prijeti v ulici Giuliani 27letnega mehanika Ivana Ziglerja in 19letnega mesarja Henrika Tapazina, katera sta bila med ouiiui tremi, ki so napadli iz gostilne prišedšega Brezin-gerja. Ta tretji sokrivec je 34letni vdovec Ivan Pichiarich, stanujoč v ulici Castaldi hšt. 4., a ni ga bilo že dva dni na svoje stanovanje.
Krvav prstep v Škofijah. Minolo nedeljo igralo je več mladenčev v neki gostilni v Škofijah pri Kopru na kroglje. 20letni Ivan Furlan se je spri s svojimi soigralci in ko j« zapustil gostilno, napadla gaje cela tolpa s kamenjem. Jeden kamen ga je zadel tako silno v čelo, da mu je udri črepiujo. Odpeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico, kjer so mu zdravniki izrezali kos črepinje. Stanje nesrečnika je jako nevarno. Ranilca sta nek Anton Samic in Matej Hruvatin, katera so že zaprli.
Policijsko. Organi policijskega komisari-jata v ulici Scussa so zaprli dne 28. m. m. 19letnega Josipa Fondo in lGletnega Josipa Fabrisa, ki sta izvršila več tatvin v omenjenem okraju. Opravičen je bil tudi sum, da sta ista dva tatova hotela ulomiti po noči na 13. m. m. v tobakarno in žganjarijo na Kolonji list. 2o, toda poskus se jima ni posrečil, ker ju je opazila lastnica iti ju pregnala s kričanjem. Predvčerajšnjem so pozvali omenjeno lastnico v zapor, da si ogleda ta-
tova in res jn je spoznala, da sta ista, ki
sta hotela ulomiti v njeuo prodajalnico. — Zasehuici Mariji Rosroini je ukradel na Ral« lijevein zemljišču neznan tat novčarko iz žepa, v kateri je bilo okolo 10 gld. — 29-letnega kmeta Antona Grdola iz Trsta so zaprli, ko je n »sil dva stola na prodaj, ki sta bila ukradena po noči na 18. m. m, kakor smo sporočili, v gostilni pri .Lovcu*. Grdol je izvršil tatvino bržkone z drugimi tatovi, ker je bilo ukradenih 18 stolov.
Koledar. Danes (4.): Cvetko (Florijan), muč.; Monika. — Jutri (5.): III. poveliko-nočna nedelja. Varstvo sv. Jožefa. — V ponedeljek (6.): Janez ev. pred lat. vrati. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 4. uri 51 min., zatoni ob 7. uri 4 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zj;itraj 15*5 stop., ob 2 pop. 20 stop. C.
Loterijske številko, izžrebane 1. t. m.
Praga	20, 39. 35, 19, 23.
Lvov	84, 51, 48, 71, 90.
Inomost	72, 44. 29, 61, 35.
Sibinj	81, 7, 17, 23, 84.
Najnovejše vesti.
London 3. Poročevalec lista „Times* javlja iz Odese iz verodostojnega vira, da je Rusija že priredila vse potrebno za vojno, ako bi japonska vlada odklonila zahteve
Rusije.
London 3. Glasi se, da hoče ministerski predsednik Rosebery odstopiti. Poslanski z'iornici predloženi proračun kaže deficit 320.000 funtov sterlinov. Finančni minister je izjavil, da je Angleška že dospela blizu meje možnega obdačevanja.
Carjigrad 3. V armenskem delu inesta navstal je danes popoludne požar, ki je pokonča! 150 lesenih hiš. Človeško življenje se ni pogubilo nobeno. 500 oseb je ostalo brez strehe. Škoda znaša do 25.000 turških lir.
Bollerad 3. Kralj Milan se je povrnil iz
Niša ob 5. uri popoludne.
Telovadno dražtvo „TržaSkf Sokol"
VABILO
na
veliko akademijo
katera bik dne 4. maji 1195.
v druitvral talovadnioi
ulica Kamelo (na voglu ul Tia Amnlia)
s sodelovanjem vojaške godbe pošp. llohenlohe Schillinc/sfitrst St. 87.
VSPORED:
1.	Smetana; „Prodan* n»Tllta" — godba.
2.	Preiti Taj« IO spreinljuvanjom godle, izvršujejo
gojenci.
S. Vaji i palio trni B9 sprotni jeviuijem godb«, livr« šujojo telo vadkinje in telovadci-
4.	Vaj« na orodja, izvriujejo le lova d ki nje, telo-
vndci ie gojenci.
5.	Vaja na drogu iivršujojo telovadci.
C. Vajo na bradlji, izvritujejo televadklnja.
7.	Vajmaobroćih ln nihajočim drogu (trapeou), iirr-
iujejo bratio Boje, Čenčur, j»čkoP in Pretner T u g o in i r,
8.	Skupina, isvriujojo telovadci.
na bradlji ln kosili, izvršujejo predtelovadci, 10. Skupina pri električni r /.s etljavi, isvriujojo t e-
lovadkiujo, telovadci in gojenci. U. Plu ln proita ubava.
Ob izvrševanju posamičnih točk svirala bode godba. Uatopnina inata za člane in njili rodbine p> 80 ti vi. za <>xebo-, ca povabljeno nečlane 50 nvč.; (Mani duili v društveni obleki *o uatopnine prosti. Sedeži na odru Bo nvć., v I. vrati 30 nvč., v II. vrati 20 nvč.
Netlam m velja vabilo kot n stopnic a.
Začetek bode ob >/»9. uri zvečer.
Odbor „Tržaikeia Saldi"
Iščem fantiča
starega 12 do 14. let za prodajalnioo kruba in aladčie. Kdor jo zmožen tudi itajanskoga jou<a ima prednoat.
22. Stthiel.
piazutta 8. Giacomo it. 3. — Trat.
Tr({ovlnalt« brzojavk«.
Buiimpjšta. Pšonlna za jo*oi» 7.28-730 Pšenica za muj-juni 1895	do —■— Ove« ta
jesen 8.13—6 15 11* za jesen «42 H.45 Koruza
za raaj-juni 7'C8 7 10. i.a juli-avguitt 7-13—7.14
PAoniea nova od 73 kil. I". 7 30-7-35 od 7» kil. f. 7 85 -7 40 o.l 80 kil. I. 7 40-7 55. od 8. ki!, f. 7"45 -7 50, od 82 kil. for. 7-5U—7 55. Ic^moii H 1)5-8*10: proso 6 20—H-80. rž nova 5.85-0*— Ponudbo pšenice dobro Vreme: lepo. Praga. Noraimirani sladkor /.a maj f. 12 95 nova letina IP.25.
Pragu. Centri 1'ugal novi, postavljen v Trsi in h carino vrod, odpošiljalo* preeej 1. 28 —98 2R. April
aept. f. 2S.5U -28.75 Concamd 2J.--. Četvorni
30-—. V glavah (sodili) 80 25
Havro. Kava Huntu* goud avi-rH^« kk maj 93.25 za »eptombor »3 75. Ha.mburg.
tJauios £ood avei ngo za ini^j 77.25 Kvpim IKT T t; - — .............. 7U.75.
Dunajska bona 3 1MB
danes	včeraj
Državni dolg v papirju .... '.01.45	101.3»
„ „ v srobru .... 10145	101.30
Avctrijnliii renta v zlatu . . . ISo-Ofi	123.75
v kronah ... 101 65	101.55
Kreditno iikeije....... 400 50	401.—
London 10 Lat........1:22.30	123 30
Napoleoni......... 0.69'/, 9-69
20 mark ........11.95	11.59
100 italj, lir........ 40.10	4*15
Laatuik poliličuo Jiušlvo .Ediuosf. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikotu. — Tiskarna Dolem: v Trstu.