MATI IN GOSPODINJA št«.
lepo vedenje v družini.
»jabolko ne pade daleč od drevesa« in Kakor pojo stari, tako žvrgole mladiči.« L dva pregovora sta že od nekdaj namerna za utemeljevanje pri vzgoji. Sta pa hdi povsem resnična. Kako naj bi tudi hilo drugače? Kaj naj bi otroci od onih, s katerimi žive leta in leta vedno skupaj ln lih gledajo kot svoje vzore, ne privzeli vse-L, "kar vidijo na njih. Prav tako pa se otroci na vzamejo tudi vsega, kar pri njih sliiiio bodisi dobrega ali slabega. Iz tega mora slediti, da se frtarši zavedajo tega in 6krbe da otroci slišijo od njih samo dobro ln zato nepotrebno ali slabo govorjenje vedno in povsod opuste. Ako Je vlraki družini navada, da se v navzočnosti otrok prerekajo, prepirajo in zmerjajo, obkladajo z grdimi priimki, ali se celo dejansko spozabijo, je prav gotovo, da bo imel ta slab vpliv domačega zgleda pogubonosne posledice za otroke.
V prvi vrsti otroci izgube spostovanje in respekt pred starši. In kakor je lahko razumljivo, se bo tudi v njih samih gnus pred takim obnašanjem vedno manjšal ter bodo vedno bolj nagibali se k surovosti.
Res je, da je v družinskem življenju, /lasti, kjer je dovolj otrok, mnogo razburjenja, veliko nemira, ki človeka draži, da bi moral biti vsaj napol svetnik, če ne že cel, ako bi hotel ostati vedno miren in ravnodušen. Res je tudi, da se dobe otroci, ki za resno besedo nič ne marajo, ampak ča-l Vajo še hudega.
Prav tako pa je tudi res, da se potrpljenje še ne sme pretrgati za vsako malenkost, da nepotrpežljivoet ne sme na dan na i surov in grešen način. V mnogih slučajih bi hilo na mostu, vprašati starše, če je vredno zn tako malenkost, ki se je zgodila, prestopati meje vljudnosti in dostojnosti [ter se dati obvladati surovosti.
Vzroki jeze in surovega obnašanja niso tolikokrat v otrocih, ampak v starših, ki se ne znajo obvladati m premagati, temveč jih vodijo neugnane in nepremagljive strasti.
To pride od tega, ker .je med navadnim lepim vedenjem in resnično srčno plemenitostjo res velika razlika. Zato vidimo, da se ljudje zunaj doma vljudno, dostojno in Jepo obnašajo, ko pa so doma, zlasti še, če lmajo pred seboj podložne in take, ki se »e znajo braniti, pozabijo na vsa pravila
mS0 Rurovi in nevljudni.
Toda tudi tu velja beveda Gospodova: {Kar storite komu izmed mojih najmanj-sm bratov, to storite meni.«
Maimfaktur. trgov. Marija Rogelj
Ljubljana, St. Petra cesta štev. 26 letno naznania- da ie prejela za pomladansko in kor c 8MZ°no ve,ik° izbiro raznovrstnega blaga, ka-BoJr„ ctamin' bat,s'< cefir, okslort, Sifon, belo, toX. rjfaT0 kotentao, platno za rjuhe. Izgo-fokavir . ,eke' predpasniki ln bluze, bombaž, noSe M i n°Uavice in lepo blago za narodne • ^ailepša prilika za nakup blaga za birmance.
DOBRO BLAGO IN NIZKE CENE I -*C
Dr. Justin:
Higiieno v naše domove.
Vodnjak. Da, voda pri hiši. Nujno in zelo koristna je. In kako se vidijo tu ne-higijensko napravljeni vodnjaki. Cele vasi in okolice so se že okužile po nehigi-Jenskih vodnjakih.
Kakšen pa je nehigijenski in kakšen dober, pravilen, higijenski vodnjak? Voda, katero pijemo, mora biti dobra pitna voda prijetnega okusa in ne sme imeti v sebi glivic, bacilov nalezljivih bolezni.
Kako pa pridejo te glivice v vodnjak? To poglavje bi spadalo v ono poglavje o griži, tifusu in koleri. Prihranili smo si to za poseben razgovor, ker se mi zdi zelo važno. Imamo kraje, tudi mesta, kier je divjal leto za letom tifus. Ko so pa vse vodnjake, iz katerih so dobivali vodo in jo zavživali, opustili in si napravili vodovod — je pa tifus kar na mah prenehal. Jasno je torej bilo za vse, da so bili vodnjaki okuženi in da se je po njih okuže-vala vsa okolica s tem, da so iz njih zavživali vodo.
In kaj se vse ne vidi sirom naše slovenske zemlje?! — Imamo nehigijenične vodnjake, ki so odprti od zgoraj, iz njih se zajema voda s korci in zajemalnimi sodčki, ki jih ljudje z rokami prijemljejo in izlivajo. Onesnažena, in sicer od bacilov onesnažena roka pusti ob njih bacile, ti se splaknejo v vodi in zajemalo jih zanese v vodnjek — vodnjak je od tega trenutka inficiran (okužen). Ob vodnjakih, ki so zgoraj odprti ali pa imajo leseno ograjo s špranjami, se pere perilo. Skozi špranje se lahko cedi umaznost perila, ki je morda tudi okuženo od tifusa ali griže ali celo kolere, v notranjščino vodnjaka. Voda se inficira, vodnjak je od tega trenutka inficiran in vsak, ki pije od tega trenutka vodo iz istega, se lahko okuži, če — kakor smo preje omenili — njegov želodec ne pomori bolezenskih klic s svojimi obrambnimi sredstvi.
Ali sledeči slučaj kriči po nehigijenski h razmerah vodnjakov. Na dvorišču je gnojnica in greznica, odprta in polna. V bližini vodnjak, odprt ali pa z leseno, že gnilo ograjco, ki je malo višja kot okolica. Skozi trhel ograjni les se vidijo špranje. Kamenje, s katerim je vodnjak obložen, je le rahlo drugo vrh drugega, med njim je dosti prostora. Prvi naliv dežja napolni vse dvorišče s povodnijo, izpere stranišče, gnojnico po dvorišču in razumljivo tudi v vodnjak. Al je še lažji način okužitve vodnjaka mogoč? Če je blato iz stranišča ali greznice bilo inficirano, je vodnjak okužen in vsak, ki bo iz vodnjaka pil, bo dobil vase bolezenskih klic na milijone. Težko, da se bo organizem mogel zadostno braniti. Gotovo bo zbolel.
NI pa treba tako jasne, vsem razumljive okužitve vodnjakov. Je tudi dosti skrivnih dohodov nesnage v vodnjak, katerih vsakdo ne vidi. Vse nas opozarja,
da mora hiša imeti neoporečno zdravo pitno vodo, če se hočemo ubraniti nalezljivih bolezni v hiši sami.
Kako naj pa bo vodnjnk? Če imamo talno vodo, naj bo vodnjak zaprt, črpalka naj bo nedostopna, lepo nameščena, okolica cementirana, odtok pa naj se odvaja proč od vodnjaka. Če je prilika, je vodovod najsigurnejši. Rezervoar (nabiralnik), ki je daleč od vasi v hribu ali gozdu, ja dobro zaprt, nesnaga do njega nima dohoda. Iz njega vodijo cevi do posameznih hiš, kjer se toči voda Iz pip naravnost v posode. To bi bilo najpripravnejše in pa najvarnejše. Če je studenec v bližini, seveda mora biti okolica taka, da se ne more studenec okužiti, nf proti tej stvari pomisleka.
Kdor je prečital pazno moja dosedanja izvajanja, bo to dobro razumel in bo skrbel, da bo pri svoji hiši Imel res dober vodnjak oziroma vodovod.
Kuhinja.
Riževa juha z mavrahi (smreki). Mav rahe oenaži, operi in zreži na majhne koo ke. Nato razgrej v kozi žlico masti, priden ji zrezanega zelenega peteršilja in čebul« ter dve pesti pripravljenih mavrahov. K< se nekoliko za rumene, jim prideni tri osmine litra opranega riža ter čez nekaj čas« prilij dva in pol litra mesne juhe ali juhe od kosti. Vse skupaj kuhaj se četrt ure. Končno zmešaj v skledi en rumenjak in stresi vanj vročo juho.
Smrtkova (mavrahova) omaka. Smrčke osnaži, operi ter zreži na drobne kocke. Razgrej za dve pesti mavrahov eno žlico masti, prideni eno žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja, nekoliko čebule in narahlo ožete smrčke. Duši jih toliko časa, da popijejo vodo, ki so jo iz sebe dali; nato jih potresi z moko (za eno žlico) in eno žlico drobtin, ter zalij z juho; če imaš pri rokah žlico vina in ščep soli. Ko nekaj minut vre, prideni žlico kisle smetane in ko vse še prevre, postavi na mizo.
Jajčni kolač z smrčki. Razmotaj v lončku eno jajce, eno žlico mleka in ščep soli. Deni v plitvo okroglo ponev (ponev za palačinke) za oreh masla ali masti; ko se segreje, odi i j mast v drugo ponev in v prvo stresi polovico jajčne zmesi. Ko se nekoliko zakrne, prilij žličico masti, in ko se zarumeni, obrni; ko je kolač še po drugi strani zarumenel, ga nadevaj z eno žlico smrekove omake, skupaj zvij kakor štruklje in postavi s sirom potresene kot samostojno jed s krompirjevo ali fižolovo salato na mizo. Iz enega jajca napraviš dva kolača in zadostuje za eno osebp.
Ocvrti smrčki. Smrčke osnaži, č< ž pol prereži, operi, stresi jih na rešeto, da se odtečejo. Nato jih posoli, povaljaj v moki, v raztepenem jajcu (ki mu primešaj eno žliro mrzlega mleka) in v drobtinah ter jih na vroči masti rumenkasto ocvri. Smrčke postavi s prikuho na mizo. (Za cvetje uporabi bolj velike smrčke.)
Smrčki z makaroni. Skuhaj v slani vocli 12 dkg za prst dolgih makaronov. Kuhane odoedi, polij z mrzlo vodo in stresi na rešeto. Potem jih stresi v globoko skledico ln polij z vročim surovim maslom (za eno žlico). Makarone obloži s smrekovo omako tako, da so makaroni s smrčki pokriti.
Polenta s smrčki. Napravi polento Iz pol litra zdroba. jo zreži na kose in naloži v skledo tako, da pustiš v sredi nekoliko prostora. Polento oblij t razgretim surovim maslom in jo postavi za nekaj minut v pečico. Nato stresi v sredo sklede na polento smrčke, ki jih tako-le pripravi: Deni v kozo eno žlico olia in ravno toliko surovega ma sla, strok drobno zrezanega česna, čebule in zelenega peteršilja, osnažene. oprane in zrezane smrčke, ščep popra, pokrij in vse skupaj duši; med dušenjem prilij 1 do 2 žlici juhe in nekoliko soli. Ko so smrčki gotovi, jih stresi na polento.	M. R.
Vrt.
Razdelitev vrtnega zemljišča Jn vrtni lačrti. Da bo vrt poleg koristnega tudi vabljiv, prijeten in razveseljiv, ga je treba razdeliti v večje in manjše oddelke, ki bodo služili potrebam zasade, setve in presaje-vanja, seveda vse o pravem redu in določenem času. To bo pa mogoče storiti le, ako imamo pripravljen dobro premišljen načrt.
Načrt se osnuje in nariše čisto preprosto kar s svinčnikom. Načrt sestavimo tako, da pota dele večje in manjše oddelke. Ti oddelki naj se ravnajo po velikosti vrta. Pri manjših vrtičkih naj bodo pota ravna; pri večjih pa bolj umetno zavita ali zaokrožena. Pota naj bodo tričetrt do 1 meter široka. Jako lep je krog na sredi zelenjad-nega vrta. Tak krog je namenjen le cveticam. Kaj lepo se poda na sredini kroga visoka vrtnica z doli visečimi mladikami. Okrog nje pa različne cvetice, ki naj bodo razvrščene tako, da se polagoma nižajo in «o ob robu najnižje.
Da se zemlja ne vsipa po potih, moramo posamezne oddelke obrobiti z debelimi skalami, deskami ali rušami. Najboljše so skale, ker se skale ne razraščajo na zemeljsko celino in tudi ne na pota. tudi lepše so kot pa deske, četudi deske ne zelene. Da pa posamezni oddelki ne sličijo preveč grobovom, jih olepšamo s tem, da med skale nasadimo tako zvane barakce, ki imajo zelo plitve korenine, in se lahko odstranijo, če se vsilijo na pot ali na gredico.
Z rušami obrobujemo gredice na sledeči način: Na travniku ali vrtni celini iz-rezemo enakomerne koee ruš, primerne visokosti gredice, in jih polagamo ob gredici tesno drugo ob drugo. Lepa je taka ogra-jica, a priporočljiva ni zato, ker se trava prehitro razraste po potih in nadleguje tudi gredice.
Graditi z zeleniko (pušpanom) ni priporočljivo, ker se v njem redi škodljivi mrčes, zlasti polži.
Kamgarn za moške obleke
R. MIKLAUC
8'
se dobro kupi pri
• PRI ŠKOFU .
UU&UANA
Ko imamo vse gredice obrobljene, nh določimo njihovi službL Z našo pomočjo bo vsaka gredica služila namenu in potrebi na
vrt s padajočih rastlin.	. . , .
Domači vrt je v pivi vrsti ze lenjadni vrt. Kar je še drugega v njem, lahko koristi, če pa ne koristi, pa služi očesu. Glavni namen .je in ostane pridelovanje, pridobivanje vsakovrstnih zelenjadnic, disavnic in drugih potrebnih pridelkov, ki jih rabi gospodinja za kuhinjo.	.
Gredice odločimo tako, da ima vsaka vrsta rastlin svoj določen prostor. Rob oddelkov odločimo cveticam-trajnicam in cve-ticam-enoletnicam, notranjost gredice razdelimo v manjše lehe, ki naj bodo 1 do 1.20 m široke. Lehe naredimo tako, da potegnemo vrvico in ob vrvici prehodimo. Pota nasujemo s peskom in zgrabimo tako, da je sredina pota nekoliko izbočena.
Za obdelovanje vrta rabimo različno orodje, ki ga moramo imeti, da moremo vedno in pravilno obdelovati vrtne oddelke.
1.	Lopata vezalka ali bodalka je ravna, močna, spodaj priostrena, da se more zemlja rahljati, lopatiti in predelovati. Lopata rezalka je najvažnejše vrtno orodje, služi nam v toliko, kolikor poljedelcu oralo.
2.	Lopata zajemalka je v vratu nekoliko upognjena, kakor žlica. Z lopato zajemalko premetavamo prst.
3.	Križak ali kramp je močno kopalo, katerim se koplje trda eemlia. Na eni
strani ima bodalo, na drugi sekalo.
4.	Motika je znano orodje. Z motiko okopavarao in osipamo.
5.	Motičica je orodje, ki ga rabimo pri pletvi.
6.	Sadilnik je klin, ki ga rabimo, da napravljamo jamice za presajevanje sadik.
7.	Vrtna vrvica, ki jo rabimo za razdeljevanje leh in za to, da moremo z njeno pomočjo po vrsti in ravno saditi.
8.	Škropilka je neobhodno potrebna vrtna priprava. Z njo zamakamo ob suši. Ako hočeš zamočiti vsako sadiko posebej, snem cedilce, ako pa hočeš rastline samo porositi, cedilce natakni.
8.	škarje za obrezovanje grmičevja, vrtnic ali žive meje.
9.	Očesljar je britvi podoben nožič s tankim rezilom. Z njim izrezavaš žlahtna očesa na cepiču in odpiraš skorjo na podlagi, kadar očeeljaš drevje ali vrtnice.
10.	Drevesna žaga je orodje, s katerim odstranjaš s sadnega drevja debelejše, suhe, nalomljene in pregosto stoječe veje.
Nekaj o kokošjereji.
Kokoši so že od pamtiveka važen delo-krog naših gospodinj. Kure so ljubljenke malih in velikih kmetijskih domov ne samo zato, ker so dobra hrana za zdrave in ,nev liud'. ampak tudi vsled tega ker prinašajo gospodinjstvu, pravilno gojene marsikateri dinarček. živinorejci - E darji so na kokoši neredko hudi, kfrm-našajo perje in drugo nesnago med seno n tudi sicer, ako so preveč svobodne, de°
ZL ? Vrtu ln P°l u ^kodo. Vendar tudi gospodarji na ljubo svojim boljšim poh> vicam »kurjo nadlogo« še dokaj potK vnašajo, dokler si laste £se£S
pravico na dvorišču in drugod 1« mače kokoši. - Naše gospodinje kokosjereji že lepe izkušnje, venZ1 V bo škodilo, ako podamo v tem lil 50 par nasvetov.	111 se
Mešanje krvi.
Neredko dobivajo gospodinje let« , letom kokošji naraščaj izključno od kd,-domačega dvorišča. Vsaka žival, in iJ, kura pa izgubi na vrednosti, se dobro? razvija in ne znese, kar je glavno, „b jajc, ako se domači rod ne poživi 8 Z krvjo. Mnogo je odvisno tudi od Ako hočeš zarediti dobre jajčarice si U nabavila par živali ali jajca šj>an»ke b. kosje pasme >Minorka«, ki znese letno nad 200 jajc. Ce pa je gospodinji na tem d« polagoma vzredi velike kokoši, bo kupil, vrsto »Cochinchina« ali »Brahmaputra« y dosežejo, prav negovane, neredko težo'do 7 kg. Seveda se priporočajo tudi d™« vrste.	6
s Jajca za valenje.
Jajca za valenje morajo biti sveža in samo od dobro razvitih kokoši. Ako so jajca stara nad tri tedne, se ne priponko za valenje. Dokler jih ne podložiš, jih čuvaj v zračnem in hladnem prostoru in obr> ni jih vsak tretji ali četrti dan. Ako so nečista, jih umi j v mlačni vodi in obriši 8 čisto krpo.
Gnezdo.
Napravi koklji gnezdo iz svežega sena ali slame. Treba je, da je gnezdo mehka in prostrano, da so v njem jajca lepo razvrščena. Da ne bo kokljo vznemirjala kurja uš, potresi gnezdo z lesnim pepelom in še z mroesnim praškom. Gnezdo napravi v napolmračnem prostoru, ki ni presuh, ra\e nekoliko vlažen. Ako je gnezdo v preveč suhem kraju in podložiš poleg tega še jajca z debelo lupino, bodo piščanci pozneje tei ko prekljuvali lupino in se lahko zaduše,
Ko k l ja.
Ni vsaka koklja uporabna za valenje, zato prve dni ogleduj, ali leži vztrajno ali ne. So seveda izjeme, ali navadno dobro leži in vali le ona kokoš, ki je na spodnji strani, s katero pokriva jajca, popolnoma brez perja. Nekatere prisiliš k ležanju, ako jih nekaj dni zagrinjaš z dovolj velikim rešetom ali kako primerno košaro. Vsak drugi dan mora kokoš raz gnezdo in tedaj ji daj pšenice, ječmena in čiste vode. Nedaleč od gnezda pripravi zaboj s peskom, da se kokoš po potrebi lahko kopa in tako očisti. Ako je hladno vreme, pokri j za čas, ko kokoš je, jajca s krpo, da se preveJ ne ohlade.. Cesto se dogodi, da dobi koklja med valjenjem izliv (grižo); v take®
Zalroala
Podpisana ie zahvaljujem tem potom F>j' pornemu drultvu »Ljudska samopomoč v Mariboru za takoj izplačano znatno podp°™ po smrti svojefja moža Ivana Omahen po ' dvomesečnem članstvu najiskrcneje ln priporoča
to prekoristno druJtvo vsakomur za taK01' Pri,,0p'
7 «, o r i i i Kalelj, dne 23. »pri'«
Justina Omahen.
slučaju potisni koklji daleč v kljun košček zelene galice in nato ji daj malo mlačne vode. Po velikosti in sposobnosti podloži 12 do 16 jajc. Kokošja jajca se izvale v 21 do 23 dneh, purja v 27 do 28, gosja v 28 do 30, račja v 28 do 32 dneh.
(Dalje prih.)
Vsri pravega veselja.
Dobra kuhinja.
Zdajle bo pa zamera pri gospodinjah.
Nič ne de. Kdor bo te besede prav razumel, ga bo jeza hitro minula.
Ne mislim, da bi po naših delavskih m kmetskih kuhinjah vsak dan dišalo po pečenki, ne, da bi prišle na mizo pohane piške in vsakovrstna divjačina, ne pravim, da bi mogli naši ljudje vsak dan s torto sladkati svoje življenje ali z drugimi sladkarijami kakor se že vsa ta reč imenuje, ampak to želim in hočem, da so jedi, ki pridejo na mizo, zares dobre, zares okusne. Zato nisem zapisal v začetku: >Fina kuhinjam, ampak: »Dobra kuhinja«.
V tem oziru so neprecenljive dobrote gospodinjski tečaji, ki se vrše po naši domovini, in slep in gluh mora biti tisti, ki tej stvari nasprotuje in ki samo to računa in ugiblje, koliko zlatega časa zamude in zapravijo naše mlade gospodinje in naša dekleta, prihodnje gospodinje, ki se udeležujejo takih tečajev. Kakor bi slišal vzdihovati ranjkega Judeža: »Čemu ta potratak
In vendar imamo se marsikje gospodinje, katerih kuhinjska vednost sega samo od močnika do žgancev in spet od žgancev nazaj do močnika. Vem in poznam naše može, da niso sladkosnedeži in da so zadovoljni do malega z vsem, kar jim pride na mizo; delo in lakota sta dobra kuharja, vendar bi bilo vsekakor prav, če jim pride ob času trdega dela poleg vsakdanje hrane še kakšen bolj tečen prigrizek med zobe. To bi bilo bolj pametno, kakor pa da mora | vso dobrote nadomestovati ta preljubi »je-ruš<-. In tudi bi tak boljši prigrizek odvrnil marsikoga od tistih hiš, ki so bile in bodo še vir mnogega gorja med nami, čeprav ; nosijo nad vrati častitljivo ime »gostilna«.
Kakšna sirota je marsikatera gospodinja pri peki kruha. Ne zna, pa ne zna. Kruh je kakor blato, težek, moker, nizek, morebiti vrhu vsega tega še grenak. Moke Porabi ravno za polovico preveč, drugih stvari pa premalo. Mož pa gode, zakaj se zitnica tako hitro prazni.
Vsemu temu bi si lahko odpomogli, če bi marsikje ne zapirali pametnemu napredku oken in vrat. Tako pa mnogokrat tepe floveka njegova lastna trma in mu ne pusti veselja v hišo.
Nemci imajo pregovor, ki pravi: Pot oo srca pelje skozi želodec. Vsebina teh besedi je prav ista, kakor jo »kriva v sebi nas naslov: Če hočete, da bo pri vas doma Prijetno, če hočete imeti pri hiši vesele
Ženske obleke in rnte
v najveiji izbiri samo dobre kakovosti. 0	Cene nizke.
miklauc - pri Škofu - uumjama
in zadovoljne obraze, če hočete, da bodo pri vas radi služili posli, potem skrbite tudi za to, kaj in kakšno bo prišlo iz kuhinje na mizo. Dobra gospodinja hitro zaslovi, pa tudi glas slabe gospodinje daleč leti. Dobra gospodinja je kakor solnce pri hiši, kamor pride, povsod vžiga radost in veselje, povsod jo pozdravlja roj zadovoljnih obrazov. Gospodinja, ki slabo kuha, je pa kakor nevihta, vse se je boji, vse ogiblje.
Pa ne mislite, da dobra kuhinja dela večje stroške kot slaba. Nič ni res. Res pa je, da se iz vsega, kar gospodinja vsak dan rabi v kuhinji in kar ji še raste na vrtu in na polju, da prirediti cela množica res dobrih in okusnih jedi, tako da ni dan za dnem vedno ista jedača na mizi. Zakaj tudi sprememba napravlja vsako jed za bol po, kot je v resnici. Seveda pa je treba znati kuhati, treba je iz vsega, kar ima kmeteka gospodinja na razpolago, znati delati različne okusne jedi. Res, da je v naših različnih kuharskih bukvah cela vrsta receptov, ki že zavoljo draginje ne morejo na podeželsko mizo, jih je pa tudi mnogo, ki malo stanejo, so preprosti, a vendar okusni in tečni. Kjer je dobra volja, smisel za napredek, ljubezen do družine in skrb za zado-voljnost v hiši, tam bodo ti recepti prišli tudi do veljave.
Kriška dcmaHifa.
(Dalje.)
V prihodnjih dneh je Miha marsikaj zvedel, kar mu je dalo mnogo misliti. »Tujec« kakor ga je imenoval, je še tisti večer zavil v vaško gostilno k Beli raci, kjer je bilo nekaj domačinov.
Vaškim fantom ni bilo po volji, da se tujec ženi pri domačih dekletih.
Ko je Ferdinand Govekar naročil pol litra najboljšega in na gostilničarjevo vprašanje, odkod in kam, ponosno odgovarjal in se predstavil za bodočega Kriškega gospodarja, so ga začeli gledati sovražno. Le gostilničar, ki je računal na bodočega stalnega gosta, je govoril prijazno: »A, bodoči Kriški gospodar? Seveda, seveda! Marja-nica ni hotela nobenega domačina. — Zdaj bosta soseda, Bergantov Martin,« se Je obrnil na mladega, močnega fanta.
»Soseda?« je vprašal Govekar. »Potem si morava pa napiti! Gostilničar, dva litra boljšega, na moj račun!«
Martin se ni ganil, samo močno je zardel; sumljiv ogenj mu je zagorel v cžeh.
»Kar popijem, že sam plačam,« je mrko odgovoril.
Tudi drugi so pritrjevali, da si od tujcev ne puste streči.
Zasmehljivo je pogledal Govekar vse po vrsti: »Odslovijeni snubači, haha? Sem torej zašel v vaš zelnik? Kaj morem zato, če Marjanica hoče prav mene? Moram biti že fant zato! Saj sem pa služil tudi pri najboljšem regimentu.«
»Jaz tudi,« je vpadel Martin, »in nikomur-ne svetujem, da me napada.«
»Kaj napada? Prijatelji bomo. Tu moja roka,« je odvrnil Govekar.
Toda nihče mu ni segel v roko, le ne-ZMipno so ga gledali.
»Z vsakim pritepencem ne bomo skle-
pali prijateljstva!« je vrgel vmes Kalinov Jaka.
»Kaj pritepenec? Vi, zarobljeni kme-
tavzarji —--« Dalje ni prišel. Dva para
krepkih, mišičavih rek ga je postavilo na hladno.
Miha je odkimaval z glavo, ko Je vse to zvedel. S svojo prevzetnostjo si novi gospodar ne bo pridobil prijateljev. Ne. ne, Marjanica je preslepi jena! To pomeni nesrečo za Kriško domačijo.
In še druge stvari je zvedel Miha. Mešetar Golež, ki je prišel daleč naokoli, je slišal marsikaj po svetu. Tega je izprašal, kolikor je vedel in znal. Seveda spočetka ni hotel mnogo povedati, da se novemu gospodarju ne zameri. Iz pripovedoi-vanja pa si je Miha napravil čisto pravilno sliko: Govekarjeva žaga je bilo sicer staro podjetje, ki pa je, vse zadolženo, čakalo samo še na boben.
Ves v skrbeh je Miha te svoje poizvedbe razložil gospodinji, ki je Kandeta seveda ob prvi priliki prijela za besedo. Z veščimi dokazi ji je takoj razpršil vsak dvom in še pristavil: »Ne privoščijo ml moje sreče, ker je sami niso znali pridobiti.«
Ko je Marjanica predstavila starega Miho, je Nande kaj ponosno stal pred njim kot bodoči gosjKKlar; še roke mu ni dal, kar mu je Miha zelo zameril. Marjanica pa mu je to naravnost očita'a, ko je Miha
Pa se je zasmejal z zaničljivim smehom: »Haha, kako se poteguješ za starca 1 Ko pridem jaz k hiši, ga bomo pač nadomestili z mlajšo močjo.«
Z začudenjem je pogledala Marjanica«. »To bi ti storil? Nikoli se to ne zgodi! Miha spada k domačiji kakor jaz. Oče je tako določil, ker nam je zvesto služil; zato ostane pri nas.«
Razžaljena se je obrnila stran, pa že jo je držal za roko: »Vse, kakor hočeš,« in jo je privil k sebi. Na tihem pa si je mislil: »O, ta ženska občutljivost! No, pa že potr-pim, dokler sam ne začnem! Starega pa že odrinem kamorkoli.«
Marjanica je bila pomirjena in ee ja tiho vdaia svoji mladi sreči.
(Dalje Bledi.)
Zakon ni morebiti redovni stan, kjer je redovnik za eno leto za poskušnjo. Če bi bilo v zakonu leto poskušnje, bi jih bilo kaj malo, ki bi napravili večne obljube.
(Sv. Frančišek Šaleški.)
Tovarnllho
shlodlice
»a Mlo kraljev. SHS
platnene obutve
■gumijevimi pitpliU
Silovite ■»•lovno varne »Hntehlnson« inamke »OBAO«, ki
j* po kakovosti 110I- ' bolJSa in najtrpel-neJSa, M nahaja prt'
MOSfl NIKOIlCll
I drug
Beograd
Kan Mlhajlova 11.,
Prodaja so samu trgovcem na debela po zelo ugudnik cenajl;
8»
Spominčica.
Ko je Stvarnik nebes in zemlje ustvaril vse cvetke po vrtih in travnikih, je vsaki dal tudi primerno ime ter jim ukazal, liaj dobro pazijo, da imena ne pozabijo. Vsaka cvetka je na tihem parkrat ponovila Bvoje ime, da si je je bolje zapomnila.
Rastle so in cvetele, poganjale nove cvetove ter se veselile božjega stvarstva.
Čez nekaj časa je šel Gospod nebes in zemlje po svojem stvarstvu na izprehod, tla pregleda, če je vse prav in dobro ter tudi, če 60 si male in drobne stvarce zapomnile svoja imena.
>Kako ti je ime?« je vprašpl.
»Zvonček.«
»In tebi?«
»Trobentica.«
»Pa tebi?«
»Vijolica.«
Gospod je bil zadovoljen. Ko je šal flalje, je prišel do cvetke, ki je sramežljivo sklanjala glavico.
»Gotovo si pozabila svoje ime,« jo nagovori Gospod prijazno. »To pa ni tako hudo, mala. Glej, tudi jaz sem pozabil, kakšno ime sem ti dal. Zato pa, le dvigni glavico, poglej me naravnost in ne zabi me!«
Gospod je odšel dalje, mala modra ^vetka ob vodi pa je ponavljala, vsa zavzeta, Gospodove zadnje besede: ne zabi me — ne zabi me! In tako ji je ostalo to ime do današnjega dne, saj veste, da se potoč-nica ali spominčica imenuje tudi ^ne zabi jne;.
Ma*eha.
Ponekod imenujejo mačeho tudi božje oko, ker ima v sredini cveta trikotnik s temnim očesom.
Pravijo, da je imela mačeha spočetka prav tako prijeten vonj, kakor njena polsestra vijolica. Ker pa raste divja mačeha največ ob parobkih njiv in razorov, so ljudje, zlasti otroci, ki so dišečo mačeho iskali, pohodili žito in s tem naredili veliko škode Mačeha je bila tega sicer žalostna, a pomagati si ni mogla in ne znala.
Pa je prišel zopet prelep pomladni dan, ko navadno Kristus rad zapusti svoje nebeško kraljestvo, da se porazveseli na zemeljski krasoti, ki jo je ustvaril Bog Oče sebi v čast, zemljanom v veselje.
Na ta lep pomladni dan je torej stopil gospod Jezus v cvetočo naravo. Navada pa (je, da sme vse stvarstvo na tak dan poprositi Gospoda za to, česar si najbolj želi.
Ko je gospod nekoliko postal pred ma-
.Ro5ovo je že davno videl njeno RUio zeljo _ se je mala cvetka ojunačila in t drobceniri glaskom prosila: »Gospod,
vzemi mi vonj, zaradi katerega vso setev pohodijo, ko me pridejo trgat; drugače se svojega življenja ne morem veseliti.«
Gospod je uslišal skromno prošnjo in od tedaj je mačeha brez duha.
Zaradi te tako premišljene prošnje ima v raznih jezikih ime, ki se nanaša na premislek. Švicar, na primer, jo imenuje poliska misel. Francoz pensee (misel), Anglež pansy (misel), Italijan viola del pen-siero (k premišljevanju zbujajoča).
Mali čarodejec.
Naš Jakec je prebrisan dečko. Zbral jo okrog sebe bratce in sestrice in še sosedovega Markca in Polončnekovo Ivko.
Pa je postavil Jakec na mizo pred radovedno skupščino malih radovednežev krožnik, čisto plitvo nalit z vodo. Po vodi plava vse križem osem precej širokih vžigalic ali enako velikih trsk. Jakec jih razvrsti tako, da so zbrane vse trščice v obliki kroga, in sicer tako, da ostane v sredi prazen prostor, velik približno za dvodinarski novec. Tedaj zakliče Jakec: »Pazite otroci. V zverinjakih krotijo leve in slone. In tako jih navadijo, da ubogajo na vsako njihovo besedo: plešejo, skačejo, ležijo, kakor se jim ukaže. Lahko je ukrotiti leva, zakaj lev je živ in ima ušesa. Jaz pa zapovedujem mrtvim trščicam, ki nimajo ušes. Vidite.« In Jakec pomoči v vodo med trščice svojo čudodelno palčico ter zakliče: >Pridite.« Vse vžigalice se približajo paličici ter se strnejo kot žarki okrog nje. Tedaj potegne paličico iz vode in jo znova vtakne na isto mesto z besedo: »Bežite!t Vse trščice zbeže.
Otroci občudujejo malega Jakca, ki se drži modro kot čarodejec.
Polončnekovi Ivki pa je na njene preveliko radovednost zaupal tole skrivnost: >Moja čudodelna paličica ie zvita iz papirja, tako da je v sredi votla. V en konec sem vtaknil košček sladkorja, v drug koš-noc pa košček mila. Sladkor srka vodo vase in potegne trščice k sebi, milo pa izloča mast, ki se hitro širi po vodi in razžene trscice. Prvič sem vtaknil v vodo konec s sladkorjem, drugič pa konec z milom. Nihče ni opazil, da sem med govorjenjem pa-hco v roki obrnil. Seveda sem preje večkrat sam poskusil, da sem se naučil.
II.
, Jakec pa si je zmislil novo modrost, ki po izjavi sosedovega Markca ni bila nobena modrost, čeprav je sam ni premogel. Jakec ]e naredil važen obraz ter vprašal-v ?	vas je tako gibčen, da skoči
cez tole palico, ki jo položim m tla.«p£
kazal je čisto navadno leskovo polico Vni so začudene gledali, zakaj čez palico „. tleh skočiti, to zna tudi dveletna Kezika I Markec se je zaničljivo nasmehnil, češ ta" ke igrače pa pojdi drugam kazat, mi sm« že preveliki. Jakec pa se ni dal ngnati in je položil palico na tla tik k steni ter znia govalno pozval Markca: »Torej skoči, ti ve' liki mož.« In Markca je pri tej priči Zapu stila njegova veličina.
III.
»Nekaj vas vprašam in kdor do jutri prav odgovori, mu naberem eno pest lesni-kov,« se je znova razkoračil modri Jakec
»Vprašaj, vprašaj,« so ga zasuli otro-'
čaji.
>Poslušajte: Steklenica in zamašek skupaj staneta en dinar in deset par. Steklenica sama stane en dinar več kot zamašek. Koliko stane steklenica, koliko stane zamašek?«
Nihče ni nič odgovoril, ampak so od-šli z zamišljenimi obrazi. Bomo videli, kaj bodo prihodnjič odgovorili in komu izmed njih bo Jakec nabral pest lešnikov.
Kai naj se igramo.
ŠTIRJE ELEMENTI.
Vsi igralci sede v krogu. Voditelj vrže v klobčič zvit robec nekemu igralcu in zakliče zraven ime enega izmed štirih elementov (zemlja, voda, zrak, ogenj). Prejemnik robca mora imenovati žival, ki živi v tem elementu in hitro vreči robec drugemu in zopet imenovati enega izmed elementov. Prejemnik zopet odgovori z živaljo, ki živi v tem elementu, vrže robec dalje in imenuje zopet element. Itd. Tisti, ki imenuje žival, ki je bila že imenovana, ali ki ne živi v tem elementu, mora oddati kako stvar v poroštvo. — Na koncu se rešijo stvari iz poroštva s tem, da lastnik napravi testament, spoved ali pokoro._
Uganke.
Katere klobuke lahko jemo?
(•3Aoqo0)
Kdo ima železno brado?
(•anfiH)
Kako moreš vodo v rešetu nositi?
(•Buatuzjura al 0,7)
Železno je in ščiplje; kako se imenuje?
(•e?ss[>j)
Kadar kupujete
štrange, vrvi, uzde,
aftre, špago in druge
vrvarske izdelke
kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano rudečo znamko: