ISSN 0350-5561
9 < rVJVU ^^uu .n
za koiMc todna
Pretežno oblačno bo, pogostejše plohe in nevihte
00
<«
50 let
Številka 25
četrtek» 3, iulija 2003
280 SIT
So knapje skup zbrani
■MIHO
VIMJSKJE


m
o
Janez Maze t eden najboljiih iz svojega tetnika. Je pred skokom potegnit meh. Svoje geslo je zaigral. Pubiika je bila nad Golico navdušena
Za častnega občana predlagan dr. Milan Zevart
l,'c\\\\ so pixxllogi za clobiliiiko visokih ohrinskili priznanj dvigali žv Uiko visoke polel.nc l;eníp(M'aluíV- Komisija v pixMlpisaíieín roku Idos prejela devet predlogov
Milena krstić - Ptaninc
VvIerOť - Na zminji seji pred p<t-letnimi pc'JĆjinicami. bodo velenjski sveiniki 8, julija med drugim sklcpa]lopodelitvj priznanj Mest-neobčine Velenje v letu 2fM)3. Lani w je mi podobni seji icaiela pt>-Icmika, ki je dolgo pt>lnilačaso-pisne strani, ker svet za dobitnika najvišjega občinskega naz'tva, éa&lni obéan. ni potrdil Ivana Aielîka. dolgoletnega direktorja in ustanovitelja (jorcnja. Iz protesta pa se jeza tem priznanju odrekel prtmarij Aloj/ Fijavž.
Leiosje v predpisajiem roku na komisijo prispelo dcvei pobud za p^^dclitev priznanj.
Komisija svetu mestne občine predlaga, da za citstnega obřana imenuje /godovinaijaclr. MIlana ŽcvHrt«. Pobuda je vložil KC'lva-
na Nnpotnika. Dr. Ževart je veliko svoje deliwnevneme pri riizis-kavah slovenskega niirodncwsvo-bi>dilnega boja posvečal domači Šaleški dolini. Rezultat teh prizadevanj je monogratija Narodni osvobodilni boj v Šaleški dolini, kije bila hkrati njegova doktorska disertacija. Postala je vzorec za proućc-vanje v pcx^iamcznih pre-delih Slovenije in je ^ danes po mnenju mnogih zgodovinarjev temeljno delo in model za raziskovanje tega obdobja.
/a dobitnike grba Mestne občine Velenje so predlagani trije. M;)rjan Marlni^ek (p<^budoje vloiil Lojze Ojster^k in KC Ivana Napol nika), prvi direktor kulturnega centra, danes vodja nje-giwe enote za kulturne prireditve. Izpeljal je veliko poletnih kultur-
Turistično zavarovanje z asistenco
d.d.l
ZAVAROVALNICA M A R I B o
PHCOSTAVNI^O VUCNiE - Stin tr| 3S, 2320 tfelui*, tel.: 01/ B97 M SS
nih prireditev, chrarskih festivalov. hunianiiarnih prireditev, ustvarjalen je na literarnem po-drc^čju. pomemben pa je njegov prispevek k prepi>z na vnosi i Velenja z idejo o Pikinem festiva-lu.l^fltc^ko folklorni» druiltvo Ko« leda (predlagatelj Zveza kulturnih društev), ustanovljeno leta 1971. Pod nogami več koi ple-saleev se je zvrstilo l^lizu Wí) nastopov. ki si jih je ogledalo preko Oai íXK) gledíiicev. Predstavilo se je na 5ft gostovanjih v tujini. Kiiw in industriji:! obliktA'alee Ciril Cesar (predlagatelj K<" Ivana Napo-tnika), jev času od priselitve v Velenje. leta J970, nesebično prenašal svoje bogato znanje in izkušnje na Številne ljubiteljske ustvarjalce na p<idročju likovne umetnosti v dolini. Na področju industrijskega oblikovanja je napravil velik raziskovalni korak s številnimi patenti in realiziranimi izdelki. Je avtor vseh modelov sistema v Gorenju.
/a dobitnike plakete Mestne občine Velenje so predlagani: Rudi Žcvart (p<^budo za grb sc* vlomili Du^an Ajtnik. Marko Pri-moi^ii, Slavko Korenič). OjslcrŠck (pobudo je vložil KC Ivana Napoinika) in Hrika VcrSec (pt)budo je vloř.ilo Andra-goSko druStvo tjniverze za tretje življenjsko cïbdobje}.
Povsod je lepo, doma bojda najlepše
Bojana Špegel
T ^>oncdi'ljek smo se pos/ovi/i od menda enega najbolj lyT vročih jiinijei'vzgfxJoviniziidnjili j50lei. Lešeenknit r v leni Času naj hi bih podobno vroče. Je poleni kaj Ciidno, Če je letos mundkJo spremenil mCrte poletnih počitnic in pred vročino, kije vst^nkornismt) vť/jeni, zlježaloh kakšno vodo ali v hribe/?/ili pa kar oh bližnjo jezero in reke. Ko sem v torek vmifa iz kratkega dopmia - odloči/a sem se, da ponovno malo .^poznam lepote Slovenije, pa ne obmorske • sem (tgofavljala, du so se za odhod na dopusi te odločili mno-f^ Šalečani. Ne h zato, kurje bilpogosi odgovor, ko ,^em klicala morehiine sog(t\x>mike za mislcdnje članke^ da dovtičniie počilnikitje, ampak tiiS zato, ker sem v tednu dni na dveh niz-(iCvih koncih Slovenije srečala zťlo vel/ko Velenjčanov. Tako ob Kolpi kol r Đorni. Nekdo iz moje dntžbe, do-ma iz večjega mesta, kol je naiie, je ob iem pripomnil, da se tu vidi. da je v Velenju vefularfe He denar, da večjih socialnih stisk .fr ne poznamo. Sam nan\rcČ sO' meščanov ni srečf!\'al. Mogoče je imel prav. Ce{>mv bo v Velenju zadnja predpoćitnrSka seja sveta v torek, je ludi v občinski zgnidbi v teh dneh zelo mah> Ijtfdi. Kol da tečejo le najnujnejša dela. Pa \'cndarle nW' SÍO ť teh dneh ni prazno. Parkirišča so polna, tudi hkaU nesamex'ajo, le zvečer se we hitro ovije i* /nir. saj je zna-no, da je mesio bolj spalno naselje. Še dobn/ ideja, da na x'elenjskern koialkalUču vsak i^etek in soboto "dogaja" disco na rolerjih, je trajala le div vikenda. In .spet nič, ker ni bi' lo .\ponzo/je\'. Junij Ihj bolj kot nezitspan. lii in fant kakšna vaška \-eselica, mladi se bodo morda hJadili vjezent Vzon i odi'zete vode so sicerpokazoli, da tu ni neoiforečna, a nič manj ni umazana, kol recimo Savinja, kjer je bilo i' prvteklih tednih veliko kopalcev. K(f hi se le kdo spomnil in obkt>pafi.^ču ntf jezem postavil kakšen tuš, pa x'saj eno veliko marelo in pod njo šank s pijačo in glasbo! (/animirano hi si me! roke, ko bi .^tel no\ve. Veleitjčani. sploh mlaj fit. pa bi vroče dni namesto v me-.ftu in pregn'tih blokih še bolj pogosto preliv!juU ob jezem, ki je bojda naš velik (uri.^tični potencial!? Zdi se m i, da setox'sepre-x'eCpoudarja in čisto premalo naredi, da bi to ohánili tudi do-nuiCinl, ne le turisti, ki jih je po stati.stikiih kar nekaj. Kdaj ste ga nazadnje srečali \i? Turi.fla mislim
Kostanjškom nazaj v prvo ligo
Pred odhodom v tujino moramo vedeti
3720450556014

lokalne novice
Tam, kjer teče mleko in še boljše mleko...
(i<>mja RHdgod« - Na Pomurskem sejmišču v Crornji Rřidgoni je l>ib preti nedavnim mednarodno tK-enje van je mleka In mlečnih izdelkov. Mednarodna komisija je ocenila 202 izdelka iz §lirih držav, kar je veí kol leto prej. Kakovost prispelih vzorcev jo bila dobra, sploh pri fermcniiraniii izdelkih in sirih.
Tako kot minula leta se je v ocenjevanje vključila ludi mlekarna Cclia iz Arjv V8SÍ. Več kol zadovoljni so ?: rozuliaii^kJ jili je njihovim izdelkom n^imeniia mednan^dna komisija. Pivjeli so namreč iri velike zlate medalje (zasmetanovajogurla 2 okusom borovnice in čokolade 1er za deserl - smelanov jogurt in sadje), sedem zlaliii. pel srebrnih in eno bronasto medaljo. Te izdelke bodo sedaj ra2stavili tudi na lelošnjem mednarodnem Kmetijsko -živilskem sejmu, ki bi^v (jornji Radgoni od 23. do 30. avgusta.
Novo vodstvo območnih tibrtnih zbornic
Vvionjc/Mozirjv - Na skupščini Območne obrtne zbornice Velenje, bila jc prej-^nji leden, so im^lili novovodstvozbť»rnice. Namesto Iranca Novaka bo poslej predsednik skupščine Miran ír-man. podpredsednica je Romana Marovi (oba sta iz Smarlnega ob Paki), mandatar za sestavo izvršilnega odlx)ra zbornice pa jc Kninko Meh, samostojni podjelnik iz Vclcnja.
Pred časom so (^pravili volitve tudi v Območni obrtni zbornici Mozirje. Dosedanjega predsednik<i zbornice in upravnega odbora Franca Iknda je zamenjal.|nn i K^ker, predsednik skupščine je Jakob Filač. prej i^iaCo Vitrine. Francya Kolnika pa je na mestu podpredsednika zbornice zamenjal Miran RwJnak. Sekretarja zb(^rniee pa za zdaj Se nimajo.
Projekt za razvoj turizma
Šmartno ob Paki - V leh dneh naj bi v občini začele prve pogovore s predstavniki izbrane ustanove, ki bo vodila projeki celostne zasnwe razvoja mrisiičnc dejavnosti v občini. V ta namen naj bi ustanovili pt^selmo delovno skoipino, v kateri Iwdo pred-.siavniki z različnih področij.
Po mnenju župana Alojza Podgorska bo naloga zelo zahtevna, uskladili pa jo bodo z regijskimi usmeritvami turizma v SA-Sl, predvsem pri nameravani oživitvi Rekreacijsko - turističnega centra Golte nad Mozirjem.
Zelena luč za razpisni postopek?
Šmartni» ob Paki • Izgradnja prizidka k osnovni áoli bratov Lc-lonja Smart no ob Paki bo v naslednjih dveh letih dodobra obremenjevala občinski proračun. V teh dneh naj bi pridobili Še manjka-jc^o dokumentacijo in stem di>bili zeleno luč za začetek razpisnih pcv»tcçkov za otidajo del.
Kljub nerazumljivi skeptic nosi i nekaterih v občini so» pravi Alojz Podgoršek, irdno odločeni, da gradnjt> pričnejo in jo tudi dokončajo, saj naj bi na ta način rešili prostorsko stisko oziroma zadovoljili zahtevam ob izvajanju devetlelnega programa ter pogojem za na.siapNKŠmartnovvi^jem tekmovalnem rawedu.
mtp

MES'mA OBČINA VELENJE
Urad za gospodarstvo In fir>ance
ZADEVA: obvestilo kmetijskim pridelovalcem o prijavi škode zaradi suše v letu 2003
Mestna občina Velenje je od Uprave za zaščito rn reSevanje pri Ministrstvu za obran^bo prejela dopis z navodili za oceno škode zaradi suševletu 2003.
Vloge lahko oddajo kmetijstca gospodarstva - fizične ali pravne osebe, ki so utrpeli škodo zaradi suše na kmetijskih pridelkih. Ocene poškodovanosti se bodo opravile za površine, ki so večie od:
-1 hanjivallvrtov
- 2 hatiavnikov aH ekstenzivnih sadovnjakov •4ha pašnikov
•	Û.25 ha plantažnih sadovnjakov, vinogradov ali hmeljišč
•	0.2 ha drevesnic, trsnic In matičnih hmeljišč -8 ha gozdov ali
'Shagozdnih plantaž.
izpolnjene obrazce, ki jih posamezniki lahko dobijo na Uradu za gospodarstvo In finance na Mestni občini Velenje, je potrebno oddati najkasneje do 14. t)7.2003 na Isti naslov.
Za vse Inlormaclje se lahko obrnete na Mojco Kodrič. tel št 6961*690.
Nujne spremembe v delitvi bogastva
Velenje 24. junija - Pri Lipi sa-mo.stojnosli v središči mesta je bila osrednja proslava v občini ob dnevu sloveaskc državnosti, na^m največjem prazniku. F^i-ioi^no.sini kulturni program jc izvedel pihalni orkeslcr premogovnika pod vodslvom mag. ivana Marina, zbranim pa je spregovoril župan Srečko Meh. »Dancs je dan, ki je v zgodovino sloveastva zapisan z zlatimi črkami in kateremu lahko ob bok po,stavimo le malo dogodkov, ki bi bili za slovenski narod tako pomembni. Razglasitev državnosti in samo.Hiojna pO! • pred dvanajstimi leti še prcccj negotova - sta bili plod prizadevanj mnogih rodov Slovenk in Slovenccv, ki so, sic in smo verjeli» da nam bo v samostojni državi lep^,« je med drugim dejal. Pasebcj jc poudaril, da jc odgovornost sedanje generacije» da mlajšim rodovom prenaša vsa dcjsiva» poslcdice in vzroke vojne, ki jo niso občutili na lasini koži, lerzave-danjc, da naša samoslojiiost ni prišla sama po sebi,« je med drugim dejal Srečko Meh.
Opozoril pa je tudi na naslednje: »Kljub vsemu pa danes ni
vse tako, kotsmonačruwaii. Veliko je državljank in dr^-nvljanov, ki jimjc áe težje, kol jim jc bilo nekoč.
Za mnoge življenje resnično ni lahko: zaradi pogoslo prevelikih kapitalLMičnih teženj sc vse bolj povečuje sociabia ra/sloje-nost, primanjkuje delovnih
me.st, ljudje težko povežejo začetek meseca s koncem. Ko smo se zavestno odločili za kapitalizem» za tržne odnose, ki so bili nashkani v rožnatih barvah, $i i5e zdaleč nismo predstav-ljuli, da sc bo laLsti kapitalizem pokazal v najslabši luči, v surovem pehanju za dobičkom, v iz-
koriščanju ljudi, v raz.slojevanju prebivalstva na eni sirani in v neizmernem bi.>galcnju na drugi. Tega nc bo lahko spremeniti. Za sožitje med nami - na eni sirani delodajalci in na drugi delavci - pa so spremembe v deli t-vi bogastva nujna«
■ vos
Vzgajati in izobraževati želijo predvsem zmagovalce
Velenje, 26. junija - Na Šolskem centru Velenje že nekaj let zapt)red ob koncu Šolskega leta pripravijo zaključno prireditev, na kaleri namenijo pozornost dijakom, ki so bili v tekočem Šolskem letu j>c posebej uspcs^ni. Tudi tokrat jc bilo tako.
/brane v veliki dvorani velenjske glasl>cnc i>ole jc nagovoril direktor Šolskega cenlra Velenje Ivan Kotnik. Med drugim jc povedal, da jc programe .Teslih i^ol cenlra v izolskem letu 2002/2003 obiskovalo 33(K) dijakov in študentov, zanje pa je .skrbelo blizu 270 zaposlenih in v.saj 60 zunanjih sodelavcev» predvsem strokovnjakov iz go.spodarskih družb. »Vzgajali in izobrřiževati želimo predvsem zmagovalcc. Prepričan sem, da se nihče ne vpiše k nam zato, da bi bil poraženec. To pa seveda pomeni, da se tudi vloga učitelja bistveno .spreminja. Trener, mentor, vodja skupine so novosti v avtonomiji učilcljcvega dela.« Po Kolnikovih besedali si prizadevajo dali vsakemu dijaku čim več znanja. Tistim, ki zmorejo in hočcjo več ali fe več, pa seveda nudijo priiožno.ui za vsestransko rasi in napredek. Ob razmii^ljanju, kaj predsiav-Ija blagovno znamko Šolskega cenlra Velenje, za katero sc trudijo že 45 let, je menil, da so to uspešni dijaki. Ob koncu se jc zahvalil vsem za vestno opravljeno delo.
Priložnaslni kulturni program so pripravili mladi glasbeniki -dijaki šol centra.
Kdo so Í7ÍCIIIIIÍ (líjíiki šol v šolskem letu 2002/2003?
poklicna in tehnična rudarska šola -Min>sla\' Petrovič; Poklic-
na in tchniivka i>ola za storitvene dejavnosti - Mimesa .lahiĆ; Poklicna in tehnična strojna^la - R()hl pH^orevc: R^kliena in tehniška elektro in računalniška šola - Vid Kavtičnik: Splošna in strokovna gimnazija - l-idya Lepen: iz tc Šole je tudi izjemen dijak vseh šol Šolskega centra Velenje v minulem Šolskem letu -Uroš Kuznian.
Kdo jc Droš Kiixiuan?
Vsa štiri leta je bil odličen di-jak.SploŠnc in strokovne gimnazije. Kot so zapisali v obrazložitvi, so njegove vrline resno in vztrajno delo na številnih področjih, od glasbe do naravoslovja. Odlikuje ga izjemna matematična nadarjenost in tan-kočuinost 1er srčnost v odnosih do sošolcev. Štiri Ida jc prepeval v Mešanem mladinskem zboru centra in bil eden njegovih najprizadevncjših članov. Tri leta je vestno vodij oddelčno skupmxsl» spregledali pa ne gre
ludi njegovega prispevka v organizacijskem odboru Sloveaske kcxšarkarske lige.
Ponai^ sc z bogato zbirko priznaj z najzahtevnej.^ih tekmovanj. Kiti se s prvim in tretjim mestom z državnega tekmovanja iz razvedrilne matematike, s štirimi zlatimi priznanji z državnega tekmovanja iz logike, dve-mazlalima in enim srebrnim priznanjem z državnega tekmovanja iz matematike icr dvema srebrnima priznanjema iz fizike.
Sošolci in sošolke pa so mu hvaležni predvsem za široko in vsestransko pomoč pri učenju. Temu je namenil ogromno časa in napora.
Ko smo ga vprašali, ali mu jc vse 10 uspelo rudi ziďadi tega» ker jc sin ravnatelja» je odgovoril v zanj značilnem slogu: »Jaz nimam takega občutka. To bi morali vprašati nekoga, ki nisem ja/.« Kiim ga bo vodila nadaljnja pot? Nastudij matematike, kar vsaj za nekatere ni presenciljivo. »Ka-
\
Uroš Kuzman
kor za koga,» odgovarja Uroš.
Počitnice» pravi, bodo za-.služcnc» nc bodo pa nič posebnega. Malo na morje, malo počilniškegadela ...
■ tp
Na zaMjuČni prireditvi so biti zbrani predvsem taki, t<i iyočejo in zmorejo več try jim to tudi
uspeva.
rrr* jn^n aw» ÎJS izdaja: ča$opisna-zalo2nléle In RTV mÊ^lL^ dmîba. d.o.o. Vdieflle l2le|a ol» tetrtiQh. Cena posameznega izvoda |e 280 SIT, mesečna naročnina 1100 SiT. inmesečna nan^Cnina $.150 SIT. pofietna rtíročnina 6100 Siï. lema naroCnK 11 550 SIT
Uredaiitvo: Boris ZaKoiek (dlrsldor), Stane VovK {o<jgovoml ursdnO;}. MDena Krsti£*Ptirïnc (pomočnica itmdnlk^), Janez Ples nik jatjana PoOgoršek. B^ana špegti (novinar]!]. Mira Zakošek (urednica rBcll]a). Janja Koáuta^Spege! (tenníCna urednica). Tccna^ Ger^aK {otillkovalec). Propaganda: Nina Ju^ (vo<l]3 propaganije). Sa$o Konečník, Jure
BenCniK (prupagandista):
SedeS uredništva In uprave: 3320 Velenje« KidrlOeva 2a» p. p, 202. telefon (03) 89517 50. lelelaz (03) 897 46 43.
TRR. Ncwa L8, Velenje; 02426-0020133eS4 S-nrall: press r»scds.sl
Oblihovanlein graf. priprava: Naš Cas I0.0.
Tisk Ttshsma SET d.d., NaMada: 5.40Q Svodov
Nenaničenih lotograllí in rokopisov ne vraCamof
Po zakonu o DDV |e 'Naš Cas' ifV($čen mec prwiwJe informativnega
znaCafa za katere se pla(u)e Oavek po 8,5% znlhnj slopnjl.

DOGODKI
Treba je izkoristiti priložnost
Svcliiiki ohnno Siiiartiio oh Paki soglasno podprli projoki olniovc RT(i (îollr- Nakup in odprodaja ncprniiirnin prvi korak k ureditvi oonlra Šiiiarincga - /nova najvcr pobud in v[)rasaiii [)()vozaiiih s šolo
Tatjana Podgoršek
!>marli)o ob Pitki, 30. Junija -Med 11 ločkami dnevnega reda zadnje seje občinskega svela pred dopusii so svclniki največ poz<îrnosii namenili obravnavi usklajenega predloga sodelovanja lokalnih skupnosti pri projektu Goiie. / zanimanjem so prisluhnili razlagalen Zvonelu Esu • prokurisiu Premogovnika Velenje 1er direktorju/a raz\'oj-no področje, ki jim je predsiavil zamisli o reš^itvi oziroma o možnoslih za ponovno oživiiev (joIi in na kakSen naCin naj bi sodelovale pri tem lokalne skupnosti eeijske regije. Povedal je, da je bil Premogovnik posredno prisoten na OoUeh zc prej. zalo seje zdel ilalijanskim lasinikom, ki so na planini preeej pasto-rili. a ?al prave sreče niso imeli, prav.^nji partner za nadaljnje aktivnosti. Njihovo pobudo so na premogovniku vzeli resno, saj so pri lem zaznali moi^nosi za naeriovano prestrukturiranje podjetja. »Groza zahteven projekt, v katerega vse bolj verjamem. Čeprav občini Cicije in /alee projekta nista pcfdprti. Pri »odhodu« na Golte si iselimo si-nergijo lokalnih skupnosti in gospodarstva 1er seveda predvideno finančno podporo. »
Občina Šmartno ob Paki naj bi po prvotnih i/raČunih /a la projekt prispevala 50 iLSočevrov. a so se uspeli dogovoriti za 20 ti-Si>Č evrov. Po mnenju j>marSkega župana Alojza Podgor.^ka naj bi 10 tisoč evrov za prvi obrok »naSIi« pri proračunski postavki razvo] drobnega g<'ispodaTsrva, za katerega v tem irenulku programa nimajo. Svetniki so v razpravi poudarili, da je projekt zelo ambiciozen, predstavlja pravo reSiievza (jolte.se pa ob tem seveda poraja nekaj vprašanj. Svetnika Ivana Rakuna je pri tem molilo to, ker o zadevi razpravljajo sredi proračunskega obdobja. Svetnika Bojana Kladnlka je zanimalo, kaj se bo zgodilo» če po-legomenjenih občini ne bo podprla projekta Še kiitcra od predvidenih lokalnih skupmvilL So na delo\'nih mestih predvideli le delavce Premogovnika alt tudi i/ okoliee? KakAen statusbt^ imela občina • bo delničar, soustanoviteljica? Kdo naroča dela. ki se na Golte že izvajajo, kdo je največji upnik. »Tisti, ki bodo imeli največ od projekta, se od njega obračajo. NaSa občina bo pridobila praktično najmanj. Bosle pred-
videli kakšne ugodnosti za turiste. ki se b<Klo nastanili v občinah, ki so pristopile k projektu?« Svetnik Janko Avberšek je vpraial, kdo bo kril izgubo, ki jo predvidevajo na začetku. Predlagan predlog sodelovanja pri projektu Golte so svetniki ob ki>neiJ ra/prave soglasno sprejeli. Zupana Alojza Pt>dgor^ka st^ pooblastili /M nadaljnje aktivnosti. Do naslednje seje sveta pa mora v sodelovanju z občinsko upravo pripraviti predlog financiranja pristopa k nameravani astanovitvi Oruzbe v zvezi z revitalizacijo Ciolt.
Za preoblikovanje ko-nuinale
Zakaj so potrebne spremembe in dopolnitve odloka o preoblikovanju Komunalnega podjetja Velenje je s"vetnika seznanila Milka Benčič» vodja Sp-lix^nega kadrovskega sektorja na komunali. Po njenih besedah spremembe narekuje preimenovanje nckal.erih starih dejavnosti in registriranje novih, ki jih bodisi že izvajajo ali jih ie načrtujejo. Po mnenju direktorja Komunalnega podjetja Velenje MarjanH Jedovnickega predlagane novo.sti niso revolucionarne, komunali pa omogočajo podjetnii^ko obna.^anje pri posameznih storitvah. Idej. kje bi še lahko zaslutili kakšne tolar, imajo kar nekaj. Ena bolj zanimivih je povezana z viški pitne vode. ki naj bi jo ustekleničili. Projekta, za zdaj je Se v povojih, ne nameravajo izpeljati sami, ampak se o tem pogovarjajo s Premogovnikom Velenje in velenjskim M elubom. Druga zanimiva ideja je povezana s proizvodnjo električne energije, njenim prenosom. distribucijo in trgovanjem. Ker imajo nekaj počitniških zmogljivosti, naj bi se registrirali tudi za izvajanje dejavnosti otroških letovišč, počitniških in sindikalnih domov ter dejavnost menz. Prav tako morajo registrirati dejavnost raziskovanja in eksperimentalnega razvoja za področje naravoslovna ter tehnologije..saj na tem področju že sedaj aktivno stidelu-jejo z inštitutom -ložef Stefan v Ljubljani in Se nekaterimi drugimi stiokcwnimi ustanovami. V razpravi so svetniki gostoma zastavili nekaj vpra^inja: med drugim ali nanneravajo proizvajati in trgovali 7. električno energijo samo znotraj občin Velenje,
OBVESTI LO
PREDSTAVNIŠTVO ŠOSTANJ
Imamo spremenjen delovni Čas - obiščite nas od ponedeljka do petka od 8.• io, ure. ie vedno pa nas najdete na Istem naslovu: Zavarovalnica Triglav, d.d,, Predstavništvo Šoštanj, UHca Lole l^ibarja 2, Šoštanj, tel.: i3 56.
trig lav
ZAVAItOVAlNICA TtlCLAV. 9.0.
Šoštanj in Šmartno ob Paki ali tudi širše? Kje bodo dobili denar za zagon dejavnosti? Za\7e-li so se zato. da naj bi morebitno izgubo pri teh dejavnostih pokrila komunala sama in ne ustanoviteljice podjetja. Predlagane sprememlv so svetniki soglasno podrli.
Treba jo í/koristílí prilo/.nosi
Komisija za izvedbo in nadzor prodaje premoženja občine, ki jo je imenoval župan Aiojx Podgoršek kot pos"vetovalno telo. je ze obravnavala predloge za nakup in odprodajo zemljišča v centru Šmarinega ob Paki. .Svetniki pa S4i se z njimi seznanili na tokratni seji. (ire za zemljišča, ki naj bi jih občina odprodala velenjski Cri za izgradnjo večje trgovine s pripadajočimi objekti, od nje pa naj bi odkupila ptxskw-ni objekt Marketas pripadajočim funkei<înalni z.emljiščem. Komisija je s predlogi «oglašala, v razpravi so jih na seji sveta soglasno podprli tudi svetniki. Znova so poudarili, da je projekt zelo pomemben za razvoj in ureditev sredtóča oWine in da je priložnost treba izkoristiti, f [krati s tem je potrebni> rešili Se lastništvo parcele. na kateri stoji spomenik in traťo postaja. Potreben denar naj bi te namene predvideli v proračunih od leta 20042f)0ri.
Osnuteklokaeijskega (ureditvenega) načrta za center Šmart-nega ob Paki bodo javno razgrnili 21. julija, predloge in pripombe pa bodo sprejemali do 22. avgusta letos. Prva tako st^ se dogovorili, da bodo javno razgrnili osnutek odloka o spremembah in dcïpolnitvah prastor-skih sestavin dolgoročnega plana, dopolnjenega letos,28. julija, trajala pa bo do ]5. septembra.
[\ai\eť pohud in vprašanj povezanih s s<ilo
Odkar so se v občini odločili za izgradnjo prizidka k tamkajšnji osn<wni .šoli. so vprašanja v zvezi s to naložbo prisiîlna skorajda na vsaki seji sveta, 'ludi tokrat je svetnike zanimalo, kako daleč je ZÁídeva. Svetnika Bojana Kladni-ka je pri tem vprašal, ali občinska uprava razmišlja o tem. da bi denar za naložbo pri-spevale tudi občine, iz katerih prihajajo učenci na to Šolo.
Povsem nova pa je bila informacija o slabi volji staršev otrok, ki bodo septembra začeli izobraževanje v programu devetlet-ke. Sestanek, ki so ga na šoli pripravili v zvezi s tem, je bil menda slabo pripravljen, odgovorov na vrsio vprašanj niso dobili. Zupan Alojz Podgoršek je obljubil, da bo o tej problematiki raz-pnA'ljal odbor z.a negospodarstvih nato pa še svetniki.
Poleg zapisanega so obravnavali še tri odloke in jih sprejeli: odlok o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkov, o dimnikarski službi ter o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata. Preden so se raz.Šli pa so podprli Še p<ibu do svetnika Jiuika Avive rika. Ta je predlagal, da se svetniki odrečejo junijski sejnin i in denar namenijo za Šolski sklad Z roko v roki.
Svetnild o šoli v Belih Vodah
Jeseni [)i sok) \ llcWh Vcxiali oÍ)isk()\ al<i s<nii<) (ha otroka - sto lisor evrov zn (loilo, [)olovic() UM os, polovico iiask^diiji^ \vU)
Sojilaiij - Si^tanjski svetniki bodo na ponedeljkovi seji. 7. julija, nted drugim sklepali o začasnem prenehanju delovanja p^>družiiične žole Bele Vode in sofinanciranju projekta Zimsko-Ietni rekreacijski, turistični center iji krajijjski park na planini Golte.
Krajevna skupnost Bele V(xk ima zaradi svoje redke pc«eljcni>Mi že nekaj let status območja sí^>íciíÍčn<i pi'welitvijo. šolo pa je že doslej ot> iskovato malo otrok. Bila so leta.
ko so bili v njej samo Štirje, řeprav .^piva ni kazalo, da bo dovpiašaji-ja obstoja píxiružiiicc prlšio že kios^ se je zgodilo prav to. Po uredbi o merilih za oblikovanje mreže javnih osnovnih Šol imajo starši šoloobveznih otrok pravico vpisali otroka znotraj štUskcga okoliiCa našoio. ki jim najbolj ustreza. liíko je Šest staršev iz Belili V<id vpisalo i>lroke na centralno šolo, eden pase je od-.«^elil. Nastal je položaj, ko bi Šolo v kraju obisk(wala Ic dva otroka. S
tem pa hi sola začasno izgubila pogoje z^ delovanje. O tem pa mora-josklep sprejeti .wctniki.
Na Isti iieji pa bcxlti med drugim sklepali tudi o sofmaneirainu projekta Ooite. Za izvedbe» bo S^^tanj, tako je predlagano, zagotovil l(X3.ÍK)(í evrtw, polovico letos, politico prilu^dnje leto. a le v primeru, da bodo vse občine, ki so združene vSA^Oprptopile k dogi>-vorjeiiemu linanciranju.
■ mkp
Podelili tri zlate grbe
V obriiii (íoíiiji (iratl sklenili priieclitve ob piaznikii
(rt)rnji Grad, 27. junija - Občina Cîornji Cîrad slavi svoj praznik v spomin na 30. junij 1927. ko je kralj Aleksander kraj imentival za tjiesto. <^d tedaj to îjnenovanje ni bilo preklicano, zato se Še vedno ponašamo, da smo mesto,« pravi Župan Tuni KitVIj.
Tako kot lani so tudi letos ob prazniku pripravili splet prireditev, osrednja pa je bila minuli pel-ekv dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. Na njej so med drugim podelili občinska priznanja nekaterim najzaslužnejšim občanom.
Najvišje občinsko priznanje, dali grb, so prejeli: Msirtina Pod* pečan - za dolgoletno m vestno delo na kulturnem področju, .la-kob rilač - za delo v gasilskem društvu ter Anton Zupan-zadolgoletno delo v planinskem društvu. Dobitniki grba občine so bili: Helena Rus. Amalija Hren,
4

$ podelitve zlatega grba za Jakoba Rlača (foto: J. M.)
Miha Dcšman in Anica Stakne. Franc Tvv/ in Prost ovojno j»asil-sko društvo (rornji (irad pa sta
bila dobitnika občinskega priznanja. Poleg omenjeniii so na oder povabili Še Saro Gluk in David«
Slrgarja. prejela pa sta KcH;hekcv vo priznanje, ki ga podeljujejo za dosežen odliC'en uspeh vvseh osmih letih šolanja.
mtp
Ustanovili Mladinski svet Velenje
Svel naj hi hil [)rod\soni posvelo\alno lolo - predsednik Diniilrij Ainon
Velenje, 21. junija - Sest mladinskih organizacij iz Velenja je na ustanovnem zboru sprejelo sklep a ustanovitvi Mladinskega sveta Velenje. Ob tem je sprejelo statut organÍ7.acije ter izvolilo predstavnike v telesa sveta. Prvi predsednik sveta je postal Dimitrij Anion iz Mladega f(^ruma ZXSD, podpredsedniško mcsio pa je zasedla Katja Plazovnik, članica Počitniškega drušiva Kažipot.
Mladinski svet Velenje je u.sta-novljen na podlagi zakona o nila-dinskili svetih, ustanovile pa so ga naslednje velenjske mladinske organizacije: Mladi forum ZLSD Šaleška dolina [vtladilil>eralnidc-mokraT) in demokratke, podmladek liberalne demokracije Sltwe-nije, lo M'lejtjc. Pix^itniško društvo Kažipot. Socialdemokratska mladina, mestni odbor Velenje, društvo tabornikov rod Jezerskih zmaj, Šaleški študentski klub in me-dol)činska zveza prijateljev mladine Velenje kot pridružena članica.
Svet naj bi bil predvsem posvetovalno telo. ki izvaja dejavnosti s področja socialne politike otrok in mladine, v/^joje in izobraževanja. prosttviasnih dejavnosti, kulture, javnega obveščanja in mednarodnega sodelovanja, z^agotav-Ija pogoje za delovanje iji razvoj interesnih oblik združevanja jnla-dih ter om<^oča sodelovanje mladih pri sprejemanju zakonskih in virugili predpisov, ki vplivajo na življenje in delo mladih.
Prcdv^tn soudeležba mladili pri odločaju o zadevah, ki so pomembna zanje, je eno odvodil, ki jih močno zasleduje tudi EU. Po širitvi, ki se bo zgodila maja prihodnje leto. bo v okviru Evrt^pske unije živelo kar 75 milijoaw mladih med in 25. letom starosti.
Na ustan^^vnem zboru v Vclo^ju še ni bilo govora o programskih ciljih, saj so mladi l<^krat zasledovali le cjiega - ustanovitev sveta. O programu naj bi več govorili v jesenskem času. do takrat pa morajo i^ljati še pc*itopek registracije sveta.
Ustanovni zbor je pokazal na zavzetost prcd.stavnikov organizacij. saj so na ustanovnem zbo-
ru o statutu od n^-ke do ti^Cke razpravljali več kol dve polni uri. Po mnenju predsednika Mladinskega sveta Slovenije» Matjaža Štol-fe, ki se je zbora udeležil in udeležence uvodoma nagtworil, je velenjski statut iza^dno podroben Icr mogoče celo tako temeljil, da bi znala organiz.acija zaradi tega imeti celo težave sama s seboj, Predlagal je nekoliko bolj splošna do loč il a ven dar predstav nik i tega predloga niio upoštevali.
Svet ima zaenkrat .sedež kar v Mladinskem cvntru Velenje, taje tudi poinagal izpeljali vse postopke do sklica ustanovnega zbora, izpostavimo pa še pričakovanje zbora, ki je večkrat namignil, da naj hi v nekaj letih mladinski svet Velenje pt>sial organizacija, v kateri bi imele svojega predstavnike vse organizacije, ki delajo za in z mladimi.	■
l/e
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. !
KoroSka cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA_
Tel; 03/69612 56
PE VODOVOD
IN KANALIZACIJA
Tel.: 03/889 U 20.03/889 1 4 00
POGREBNO POKOPALIŠKA
DEJAVNOST
Tel: 63/691 91 5103/89191 54 GSM: 031/041 390136,031 375 041
V primeru reklamacij glede obračuna pokličite:
Za individualne hiSe: 03/8961150 aH 69611 52 Za blokovno gradnjo: J 03/89611 46 ali 89611 40
Za industrijo:_
03/ 8961144
UTRIP

OO Íř€D€ DO TORKA - ÇM€T IM DOMOMIIIA
Srodd. 25. junija
Slovenija jc proslavila svoj 12. rojsini dan. /adnjiČ povsem samostojna- Čeprav §e mladoletna ho namreč prihodnje leto stopila v zakonski stan, v Cvfopsko skupnost. Upajmo, da se bodo želje Boruta Pahorja, da v naslednjih dvanajstih letih postane ena najrazvitejših dežel v tej skup-nasli, pozlatile.
Parlamentarna skup5iina Sveta Ovropc pa je danes obsodila pritiske ZDA na iStevilne Članic« Sveta Ovropa /a podpis dvostranskih sporazumov, s katerimi bi ameri.^ki državljani dobili imuniteto pred Mednarodnim kazenskim so-di:>čem.
Čelriťk. 2(>. junija
Kmetijskem gozdarska zbornica Siovcnijc ugotavlja, da v Sloveniji še ni bila take suše kot smo ji priča lelos. Škoda je zaradi icga> ker se je suša zaCela že zgodaj pomladi, ogromna, posamezne majhne padavine pa naredijo na pridelkih več :^kode kot korisi i. Sicer pa suša letos pesti velik del Cvrope, V Italiji pa jc tako hudo, da zaradi nizkih vodostajev rek zmanjkuje električne energije.
Urad za varstvo konkurence na pobudo Vege uvedel postopek proti Mobitelu.
DuSan Lajovic ne ho veČ Častni generalni konzul na Nl> vi ?^landiji,je potrdila vlada, poicm koje posebna komisija minisirstva za zunanje zadeve že pred tremi ledni ugotovila, da mu zaradi slarosti ne morejo podalj.^ati mandata. Lajovicev položaj časi nega konzula je postal sporen zalo, ker jc na internetu objavil udbine sezname.
Nafic malo morje postaja vedno bolj zanimive^ očitno pa v njem prednjači vojaški iunzem. Komaj so nas zapustili Ame-
ričani, že je Koper obiskiiia ita-lijaaska križarka.
Palestinski voditelj Jascr Arafat je najavil, da bodo palestinske skrajne skupine pristale na trime^scčno prekinitev napadov.
IVick. 27. junija_
Slovenski policisti so danes obeležili svoj dan • dan slovenske policije -, ki so si ga izbrali v spomin na osamosvojitveno vojno, ko so se uprli agresiji .lugoslovanske armade (JA). 27. junija 1991 so se namreč policijske enote spopadle z JA na mejnem prehodu f lolmec.
V Liberiji, ki sojolela 1847 usianovili osvobojeni sužnji iz /DA,že 14. let divja državljanska vojna. Samovzadnjih spopadih, ko so uporniki vdrli v glavno mesto Monrovija, je umrlo okoli tristo ljudi.
Sobola. 28. junija
v Portorožu so javnost seznanili s tekmeci slovenske moške rokometne reprezentance na evropskem prvenstvu, ki bo od 22. januarja do 1. februarja prihodnje leto v Štirih slovenskih mestih • Ljubljani, Celju, Kopru in Velenju. Slovenija bo prvi del zaključne-gxa turnirja igrala v Celju v skupini C, skupaj z Islandijo, f'eSko in Madžarsko. V skupini A. ki bo igrala v Velenju, bodo igrali Švedska, Rusija, Ukrajina in Švica, v skupini B Danska. Španija. Portugalska in HrvaŠka in v skupini D Nemčija, Francija» Srbija in Ćrna Gora ter Poljska.
Senat in predstavniški dom ameriškega kongresa sla v petek potrdila vsak svoj predlog reforme državnega zdravstvenega zavarovanja upokojencev oziroma oseb starejših od 65 let, imenovanega "medicare", ki je v veljavi od leta 1965. Ameriški predsednik (ieorge
Bush Žeh zakon podpisali pred koncem poletja. Medicare zagotavlja osebam starejšim od 65 let in mlajšim invalidom zdravstveno nego in zdravila dokler so (i v bolnišnicah, ko pa so v domači oskrbi pa plačujejo astronomske cene zdravil na recepte, ki so v državi brez sistema spi aine ga zdravstvenega zavarovanja dvakrat ali večkrat dražja kot na primer v sosednji Kanadi, ki je za ameriške konservativce skoraj socialistična država,
25). junija
Najzanimivejša novica za slovenske ljubitelje speedwaya, kije v javnost pricurljala na le-ta^nji četrti dirki serije Speedway ( îrand Prix v Koebenliav-nu, je, da bo stadion Matije Ciubca gostil dirko za VN Slovenije tudi prihodnje leto. Med desetimi dirkami bo slovenska pela po vrsti, in sicer 10. julija 2004.
Poncdťijťk. 30. junija
Ameriška vesoljska agencija NASA je potem, ko je v noči na nedeljo zaradi premočnega bt)čnega vetra nad izstreli^em v Cap (!anavei alu za 24 ur preložila izstrelitev druge ameriške vesoljske sonde (Opportunity z roboti proti Mareu, ponovno preložila izstrelitev sonde. Če je šlo v.se po sreči, so jo izstrelili v torek ponoči.
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je popoldne začel 1. kongres evropskih mikrobi-ologov. ki sl a ga pripravila Federacija evropskih mikrobioloških združenj (FEMS) in Slo-veasko mikrobiološko društvo. Na uvodni slovesnosti je razvoj mikrobi ("»logije in razloge za organizacijo kongresa predstavil predsednik FOMS Hans Ci. True per, med slavnostnimi govorniki pa je bil tudi slovenski predsednik Janez Dr-
novšek. Poudaril je pomen te hitro razvijajoče se znansive-ne discipline in izrazil zadovoljstvo, da na tem področju svoj delež prispevajo tudi slovenski mikrobiolog. Slavnostnemu odprtju kongresa, ki bo potekal do Četrtka, 3. julija, je sledilo prvo predavanje, in sicer je o imuaski zaščiti govoril Nobelov nagrajenec Rolf M. /inkernagci,
Torok. 1. julija_
Na avstrijskih avtocestah .se je očitno brez strahu pred radarji mogoče voziti s hilr<">stjo 200 kilometrov na uro, saj imajo nekaieri za lakšno vožnjo posebna dwoljenja. Avstrijsko ministrstvo za promet pa želi sedaj temu narediti konec,saj na avtocestah za voznike osebnih avtomobilov velja omejitev hitrosti I.IO kilometrov na uro. Alerajc i/bruhnila minuli leden, ko se je avtomobilsko združenje z avstrijske Štajerske odločilo za boj prtMi kršenju omejitev hitrosti. Mediji od takrat množično poročajo o primerih uslužbencev, konstruktorjev ali testnih voznikov, zaposlenih v avtomobilski industriji, ki imajo omenjena posebna dovoljenja, nekateri med njimi pa lahko **prilisne-jo na plin" tudi do 250 kilometrov na uro.
Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani jcstekel projekt Pogumna nova Evropa, ki bo letos že drugič potekal v obliki mednarodne poldne šole, na kateri bodo domači in tuji predavatelji obravnavali različne teme v luči skorajšnje širitve Evropske unije, posvetili pa se bodo tudi odnosom med EU in zvezo NATO ter izzivom, ki čakajo povezavo na vzhodu in jugovzhc^du Evrope.
Celjani premogarjem pokvarili praznili
Velenjski premogovnik jc oh nidarskem prazniku prejel veliko fiajr/f2ličnej.^ih vesíiík. Svojevrstno nul i iz Celja. Svetniki te mestna občine so malo pred n4iJanskirJi praznikom sprejeli sklep, da ne bodo podprli projekla ponovne oiivitve Golt, ki ^a vodi premo^)vnik. Posredno w ob tem celo priznali, da soglašajo z }tstunovilvi samostojne savinjsko-šaleške regije. Saj je sam mpan poudaril, da so Golte stvar Saše. Projekt so sicer moralno podprli, denarno pa naj hi ga podprli kasneje, hi ta center že zaživel Saj naj bi na Golte vendarle prihajali kot tiiristL Čeprav uradno ne priznavajo in celo zagotav-Ijajo, da ni tako, jim vendarle negre povsem v račun, da ho celjska regija oh resni aktivnasti za UsStanovitev Saše izgidňla devet občin. Čeprav je seveda lifdires, du se kljnb pobudi p<yslancev s tega konca, še vedno največ govori, o tem, da hi imela Slovenija o.sem regij. Osfajata pa še vedno odklona nazaj in naprej - da hi bih regij le šest, ali da hi jih bih dvanajst.
Sicer pa smo prejšnji teden slavili dvanajstletnico naše države. Ob pregled d t vsega, kar smo naredili, pozicijske stranke poudarjale iispehe, opozicij.ske pomanjkljh'osti. Oh prazniku pa so mnogi z oheh sirani vendarle tudi poudarjali, da pri nas moramo opivdeliti glavne nacionalne cilje. Cilje, ki nas hodo peljali naprej in res privedli do tega, da se bomo res umtili med najrazvitejše evropske države. Ihdi lo smo slišali iftdi v govorih ob državnem prazniku. Z doseženimi cilji naj bi bilo manj razslojevanja. manj revščine in večja zdravstvena in soci/dna varnost. A prav v istem času so sprejemali sklepe o vL^jdi najemninah in o manj sid^vencijalL Sleddi so dražji prevozi po železnici, večji prispevki za uporabo cest...
Boj proti revščini je slovenskim upokojencem v RakiČann
napovedoval tudi naš premier Tone Rop. Nasploh je bilo zadnji Čas slišati, da moramo na u spehih, ki smo jih Že dosegli, gradili čas, ko nam bo holje. Hkrati pa razi.shjve kažejo, da živimo Slovenci .slabše kot smo. In ttidi zaupanje državljanov do svoje vlade pada. Oh teh stvareh bi se hih treba seveda zamLdiJi. No, tùiti, ki nimajo, so zaradi tega že precej časa močno zamišljeni^ zamisliti hi se morali ittdi listi, ki imajo; predvsem, ki imajo v rokah škarje in platno in ki nam s raznimi ukrepi dejansko režejo krtdi.
Nad vsakdanjim knihom so letos močno zaskrbljeni kmeije, Visoka politika seje moixila u}7\akniti resnim vsakodnevnim težavam, ki jim jo je prinesla snša^ Pridelek žita je najmanj razpolovljen, na mnogih območjih bo pridelek še manj.si. Goriva za traktorje hodo res malo prihranili, vendar le zato, ker dejafisko dmge košnje ne ho. Zalo so seveda za.\krbljeni, kako preživeti živino. Tudi pri tem ponekod že govorijo o tem, da hodo morali prepoloviti črede domačih živalic Narava jih je tokrat močneje prizadela kot vsi vladni ukrepi in priključevanje evropski uniji
Pravijo, da bi bih pri nas še slabše, če ne hi bih gradnje av-locest. Družbeni proizvod namreč raste precej manj, kot smo načrtovali. Žeres, da tudi na zahodu, vdmžini, kamor.se pridnfňijer>io, ne do.^egajo rasti, kot bi želeli, vendar nekateri strokovnjaki pri nas pravijo, da to le ni vsa krivda za naše zaostajanje za načrti. Avl očes le nas pri tem res vlečejo naprej. Da gradbinci res znajo pohiteti, so dokazali te dni, ko so štiri mesece pred rokom dokončah avtocestni odsek med Kompoljami in Blagovico. Tako nam je Ljubljana .spet malo hliže. Vsaj geognifsko, .sicer Še vedno f^vlja, da nam je precej oddaljena.
m (fk)
žahÍQ perspektiva
Raziskovanje
Denis Oètir
Sedeli smo ob pivri v enem od Ijnh' Ija noskih lokalov, ko je beseda stekla o leffi, kaj .smo kaj pametnega počeli zadnje dni. "Bil .sem na predstavitvi zbornika razLskinalnih taborov v.^mart-nem ob Paki. Zanimivo in poučno," je bil moj odgovor. Najprej tišina, poiem
čudni pogledi in nato šepetanje, če se Šalim, kje sploh je Šmartno ob Pa ki in kaj za hudiča mi je, da govorim (akšne oslarije. Meni se je zdelo povsem h d in re.s: zanimivo in poučno.
Res je prejšnji teden iz^el zbornik raziskovalnih taborov, ki sla jih Zavod za zaposlovanje in velcnj.ski Erico pripravila zadnji dve leti v Smannem oh Paki. Lepo število Smarčanov je bilo lam in lepo števUo jih ho buklo najbrž nekoč tudi vzelo v roke. in resjezbormk zahairu/ in poučna stvar. Tega ne govorim samo zato, ker sem sodeloval na talx)rih, kjer.so nastajale v.sehine, temveč z/iradi vsebin samih. 'Zaradi vsebin, posvečenih in namenjenih nekaj tisoč ljudem v spodnjem toku Pake. Ker v času glohalizacije in ustvarjanja globalnih problemov v globalni vasi nekdo piše in razmišlja o lokalnih rečeh. O pravih, ne globalnih va.sicak Kjer si nekdo vzame čas in zadiha s Šmartnim oh Paki In dUia z njegovimi ljudmi^ navadami, šegami, zrakom, pticami, kamenjem ... In potem dihanje spremeni v besede, spiše svoja dognanja in občutke na papir in jih podari prav lem ljudem. Zaradi lega kontrasta je tak zbornik vedno vredno vzeti roke. saj so vsebine v njem v tem Času tako preproste, tako lokalne- Točno lo, kar potrebujemo- Da poleg zadnjih dogodkov okrog miru na bližnjem vzhodu izvemo, kdo je earner in kdaj neve.sia na svfjji poroki v Snu/rinem lahko pleše in kdaj ne. f)a poleg novic o državnem lulam v neki .srednjeameri.^ki državici izvemo, ali sinice res gnezdijo v Paški vasi 1er kje lahko v Gorenju najdemo (če sploh) apnenec. Globalno in lokalno na najbolj mikro ravni, in ne eno proti drugemu, temveč eno z drugim. Trditi, da je nekaj pomembnejše od d?ngega je absurd. Ne gre za izključevanje temveč dopolnjevanje. Zbornik to dokazuje.
Nazaj k pivn... nimi dalo mini. Posmeh in šepetanje mi nista bila všeč- Predvsem zaradi lega, ker.so raziskovalni labori vedno zanimivo doživetje; ker so polni energije mlad d i; ker so tako pozitivni in ker imajo od njih veliko tako mladi raziskovalci kot mentorji. Tudi zato. ker sem lokal patriot... v dobrem pomenu be.sede. Kernisemin nikoli ne bom centralist in ker mi ni vseeno. Moral sem pojasniíiy kje Šmartno oh Paki je, kaj se na taborih počne, zakaj tabori so, kdo sodeluje, kaj zbornik pomeni ... .^e \vdno z omizja bolj negodovanje kot ne, ugibanje a je sploh vredno dopu.sia, da v neki zakotni va.sici spiš na jogijih in cele d new nekaj raziskuješ. Zame je v.se to novo. Kot da lokalno .sploh več ne obstaja. Kol da so problemi samo Še naši. torej globalni, in da ivojih in njegovih sploh ni- Če pa .so že, pa so vredni manj od naših ali pa vsaj zanje nima smisla izgubljati časa. Poleg pivskih prijateljev tako očitno mislijo tudi drugi, denimo mediji S komercializacijo je zavladal trg. Globalno se prodaja globalno, kar pomeni globalni denar- Lokalno nasprotno pomeni lokalne prilive. Država se ukvarja z neo.^iebnimi globalnimi problemi protiinflacijske politike in zmanjševanja hiknje v državni blagajni in ne lokalnimi problemi ceste v Zavodnje. Globalno da, lokalno ne... očitno.
In ramo ni je čar raziskovalnih taborov, kot je velenjski Taksno razmišljanje namreč pœtavljajo na gla\^ in se ukvarjajo s .stvarmi, ki so, lako globalno, nepomembne ..- lako lokalno pa ključne. In pulem postavijo lokalno pred globalno, pa čeprav sve\ temu nasprotuje. Potem so prehranjevalne n/ivade furmanov in kmečkega življa v začetku 20. stoletja v va.sicah oh Pi^ki pomembnejše od sporazuma o neširjenju jedrskega orožja in lokacija divjih odlagališč na območju občine Šmartno ključncjša od pustošenja tornadov w .srednjem delu ZDA. Vsaj za fi.sti leden dni in za tiste ljudi Za tiste, ki jim lokalno pomeni v.se... za tiste, ki bi brez globalnega lahko živeli, brez lokalnega pa ne.
Sedeh .smo tako debeli dve uri in klepetali... vsak smo .^'tah na svojem bregu. Trma ril .sem, da je lokalno pomembno; oni pač, da jih lo ne zanima ter da se jim vse skupaj še vedno zdi neumno. Da oni kaj takega ne bi in ne bf>do počeU ker je izgidm časa, ker to nikogar ne zanima. Mogoče ne ^obalno ... lokalno pa brez dvoma!
GOSPODARSTVO
Velike naložbe in novi izdelki
V letošiijoni letu naci luleio v (iomiju za 17 milijard (KM) milijonov lolar jov naloži) - Najveqi clolež [)() na-mciijcn izi>ra(liiji avlornalskofia visokorogalncga skladišča, ki so ga žc zařxili graditJ
Míra Zakošek
Veliko naložbo načriujejo lucli na ljubljanskem področju, kjer bodo uredili po-sbvno-razsiavni in skiadiSčni ccnler. Po-dol>cn cenlcr so že (jdprll v Zagrebu, velike načric pa imajo tudi na območju Beograda. Ob icm pa prihajajo iz njiliovih proizvodnih trakov ludi vedno novi in novi izdelki. O lem smo se pt^govarjaii 7. iwršnim direktorjem za proi/^voclno icimično področje Trancem Koscem. Gradile torej mjv eťji objekt v Velenju. To ho skladišče, kakšno skladišče? »Po !rideseliii lelili smo sc v CJorenju odločili, d<i Zgradimo nov logistični cen-icr, katerega seslaviii del je !a objeki, v kaierem bo centralno skJadi^e. Rwv bo to nai največji objekn. pa tudi največji v Velenju. V dolžino meri 130. širino 90 in v visino 40 metrov.« Vtem čw-'u ohčafti opazujejo in ohćiulu-jíjo svcíUco konstrukcijo, ki se ponosno dvigujejo v neho. kaj je pravzaprav to? »Naj povem, da smo s lo zahtevno in zelo obsežno gradnjo začeli 1. marca. Najprej smo zgradili temelje na koli 6,65 metra, sledila jc betonska konstrukcija, na njo pa zdaj postavljamo 32 melrov vi-
soko regalno konslrukeijo. Tíí so ti stebri, ki se vidijo od daleč. Naj povem, da
Franc HošeCf izvrsni direktor za proiivoàno-tehniëno področje, po novem pa čtan uprave, odgovoren za področje razvoja in kvalitete
se bo skladišče iigemno lepo vključevalo v proizvodni kompleks CJorenja, ponoči ga bomo osvetlili, lako da bo pogled nanj res lep.« Vi ste nenehno Mgradhîsàt, kakosiezíí' dovoljni s pofekoni del? »Z dosedanjim potekom del sem izjemno zadovoljen. Gradbinci so svoje delo kljub zelo kraikim rokom opravili 11 dni prej, pa ludi monta/a regainc kon-slrukcije poieka nemoteno.« Kdaj pa ho firadnja zaključena ? «Konec letošnjega leta. Pravzaprav upamo, da jo bomo sklenili pred božično novoletnimi prazniki, ki jih v (Jorenju po-daljj^mos kolektivnim dc^^astom, ta čas pa izkoristimo za večja obnovitvena in vzdrževalna dela. Tokrat naj bi bila lo tudi izgradnja timclov med pn^izvodnimi halami. V njih bodo trakovi za prevc^z izdelkov iz maličnih tovamj v centralno skladišče.« Koliko pa vaf ho veljala la ^adnjaT »Okoli 28 milijonov evrov.« Že^jse vidi. da hoskladiščti^emno ve-liko. pa vendar ho zadoščalo le za dc^d' nevno proizvodnjo. Je to dovolj? »Računamo, da bo dovolj celo za obdcv
bje do leta 21)07, ko naj bi prihajalo iz prt>-iirvodnili trakov Gorenja 5e bistveno več izdelkov, tam oki>li 3 milijone in pol. Vse skupaj je podprto s prav tako novouvedc-nim informacijskim sistemom SAP V Ckv renju si prizadevamo, da proizveden izdelek čim prej prodamo in da ga sploh ne skladii^imo. Sodobno skladSče za nekajdnevno proizvodnjo polrebujemo tudi zaradi logistike kompletiranja pof>iljk.« To pa ni edina veiika tmloiha, ki jo udt^ janjate v Gorenju v letošnjem lein. Za proizvodnjo tcspasahljale ttuli del prosíff-rov nekdanje tovarne usnja v Šo.šlanju, Kdaj ho (a slekla?
«Dtîsiej tam sicer íe nismo vlagali, predvsem smo pospravili, 7. začetkom prihodnjega meseca pa bo stekla ludi obnova. Tja bomo prenesli proizvodnjo maloserijskih zahlevnih kc^mpi^nent za belo tehniko. Računamo, da bo la stekla žc nwembra letos.«. Gradile oziroma haste, Indi v Zagrebu^ l.juhljani, Beogradu? »V Zagrebu sm<^ pred d)ievi že odprli nov sodoben prodajno dlMribucijski cen-ler Gorenja, pred slabim mesecem pa ludi prav lakos<Klolxin llundayevcenter
(na [ Irvaikem smo namreč generalni za-siopniki za pnxkijoteh vtx?il). V Srbiji imamo namen investirati, a se i^e odločamo med več možnostmi V Ljubljani pa smo prvd enim mesecem začeli z Jiçradnj(^ pn)-dajnega centra Gorenje Slovenija.« Tiidi to ho menda zelo lep objekt? »Potrudilise bomo. da bo. Sicer pasi pri vseh novogradnjah prizjîdevamo, da bi se lepo vključevale v okolje, da bi bile funkcionalne, okolju prijazne in lepe.« \enehnif pa prihajajo iz vaših proizvod-lùh trakov mvi. .sodobnejsi i:4elki. Četudi ste v zadnjih šestih letih tovarne Go-renjc v celt^t prenoviti in tiidi veČitto pro-izvodnega programa, novostim, ni videti konca. Kaj lahko potrainiki pričakujemo v letaŠnjem letu ? FVanc Košec: »Konec ncTVosii bi pomenil tudi konec (n^renja. Cc hočemo i^e najprej ra;>li, se moramo nenehnih razvijati, proizvajali nove in nove izdelke. Tudi letos in v prihodnjem letu jih bove-iiko. Med drugim bc^sta lo novi generaciji pralnih strojev, ki bosta nekaj posebnega, izjemnega s polnitvijo 6 kg, ki v svetu niso znani- Pripravljamo pa tudi drugo fazo profesionalnih hladilnih vitrina za zelenjavo ter projckl novih zamrzovalnih skrinj.v prihodnjem letu pase bomo lotili Se prenove hladilno zamrzovalnih ap ara lov, uvedli bomo nove aparale Širine 60(1 mm, «	B
Esotech, nosilno podjetje slovenskega ekološkega grozda
Sislein interesno povezanih podjetij in instiln< ij, usposobljenih za razvoj, trženje in graditev okoljevaistvi^nili lehiiologij in ol)jektov
Vclťiye, 20. junij 2003 - V petek so člani Slovenskega ekološkega grozda v podjetju Eso-Tech pripravili predstavitev programa aktivnosti, strateske osnove delovanja ter kJjučne aktivnosti in projekte za obdobje dveh let. Na predstavitvi sta sodelovala tudi m»)*. Matej» Mešl,
državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, in dr. Brane Scmolič, podpredsednik Mednarodnega združenja za projektni management. S podpisom pogodbe o spodbujanju razvoja grozdov med 12 podjetji ozJroma institucijami in ministrstvom za gospodarstvo, 17. ju-
nija, je bil formalno ustanovljen Slovenski ekološki grozd- Podjetju E&olcch pa je bila zaupana vloga nosilnega podjetja v tem združenju.
Slovenski ekološki grozd je sistem inlcre.sno povezanih podjetij in institucij, u.sposobljenih za razvoj, trženje in graditev okolje-
varstvcnih tehnologij in objektov na skwenskem 1er mednarodnem trgu. Neformalno sodelovanje podjetij je zaradi kompleksnosti okoljskih projektov potekalo že vrsto let, S p(.)dpisom pogodbe o spodbujanju razv<^ja grozdov z Ministj^lvom za gospod aislvo, pa je bil Slovenski ekok>ški gn^zd ludi formalno ustanovljen.
Esotechu je bila znotraj grozda dodeljena vloga nosilnega podjetja. na kar so še posebej ponosni, saj se njihovo poslanstvo, za-
gotavljati kupcem najboljše dosegljive teiinologije na področju ekologije in energetike zvisoko podporo inlbrmacijskih tchiuUo-gij, sklada s poslanstvom grozda-Aktualni projekii Slovenskega ekološkega grozda, pri katerih Csotech aktivno sodeluje, so: čiščenje industrijskih in komu-nabih odpadnih voda, termična izraba odpadkov in mednarodni projckl »Low Cost FGD« -razžveplanje dimnih plinov.
Poleg podjetja Esotecha se-
stavljajo grozd šo Institut Jožef Stefan. Ljubljana; Kemijski inštitut, Ljubljana: ERICO, Velenje; CCE, Ljubljana: TurboinŠiilul. Ljubljana: Savaprojekt. Krško; In ometal, Maribor; Sui^j, Radlje ob Dravi; Niero.s metal. Slovenj Gradec: IPING, Rogaška Slatina; Klemelal, Lenart: Plama-GEO, Podgrad. Grozd je odprt tudi za vključevanje novih podjetij, ki bi se mu v prihodnje želela pridružiti.
Kaj je dobro vedeti pred odhodom v tujino
Nikar na Hrvaško bi^ez nrejc^nili papirjev-- Nujna medicinska pomoc praviloma brez plačila le v arnl)ulantati javne zdravstvene mreže
Tatjana Podgoršek
S počiinicami se je začela tudi poletna lurislična sezona- Na to se seveda bolezjii in poškodbe ne ozirajo. So zelo nepredvidljive in nam znajo še kako zaCTeiiiti ležko pričakovan dopust- Ce pa že do lega pride, v izogib nadaljnjim ne\^ečnc\stim nekaj nasvetov, kako lahko med začasnim bivanjem v tujini uveljavile pravko do nujnega zdravljenja in nujne medicinsko pomoči brez plačila praviloma vis()ki \\ stroškov zdravljenja v lujini. Uveljavljcnjc pravice je odvisno od tega. ali ima država, v katero p.Uujcle, sklenjeno med-držkivno pogodbo s Slovenijo (konvencijo) ali ne.
Knj je nujna medklnsk;! pomor
Nujne zdravstvene storitve so tiste, ki jih ni mogi>če odložiti, ne da bi bilo s tem ogroženo življenje ali zdravje osebe, ko si sami ne moremo pomagati in so ogrožene naŠe življenjske funkcije. To je predvsem ob hudih krvavitvah, ko je rane treba zašiti, ob visoki vročini, ki nam je ne uspe zj^ižativdveh ali treh djieh in lahko napreduje v pljučnico, angino, gripo ali kaj drugega, ob astmatičnem napadu, dihalni stiski, ob
hudi driski, bruhanju in oslabclo-sii organizma, ob alergični reakciji pri pikih žuželk, kač, pajkov, škorpijonov ali ob hudi in veliki ožganini meduze, ob hudem zo-bobolu z oteklino in vročino.
Uveljavljanji* pravic na <»sno\1 potrdila
Čc se vam že zgodi kaj od lakc-gii, je najbolje, da sevam v Avstriji. Belgiji, na Hrvaškem, v Italiji. Luksemburgu, Madžarski, Makedoniji. Nemčiji, na Nizozemskem in v Romuniji, Te države so namreč pcidpisn ice mednarodne po-gcnlbe. kar pomeni, naj bi bila lam nujna medicinska pomoč brezplačna. Pri sebi morate imeti »Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi«, pomoč pa bastc poiskali v ustanovah, ki .so del javne zdravstvene mreže. Medicinsko pomoč pri zasebnikih bosle morali poravnali sami. Zavod za zdravstveno zavanwanjc Slovenije (ZZZS) vam bo ob predložitvi originalnega računa povrnil stroške, vendar Ic v znesku, ki ga priznava zavarovalnica v tuji državi. Enako velja za ljudi, ki potrebujejo nujno pomoč, a pri sebi nimajo potrdila.
Freproslo <lo
konvcmijskcga ohra/ca
Poirdilo lahko brezplačno naročite po iniernetu (www.zzzs.si) in na 295 samopostrežnih terminalih , ki so sicer namenjeni potrjevanju kartice zdravsivenega zavarovanja. Potrdilo bo prispelo z navadno poštno pošiljko v roku treh delovnih dni, velja pa 9Í) dni.
sičcn način slane 150 SIT
Lani jc ZZZS več kot 78 odstotkov piMrdil izdal za Hrvaško. Na osnovi izJiuše nj iz preteklih lel svetujejo, da konvencijsko potrdilo fotokopirate, fotokopijo pa na enolah Hrvai>kega zavoda za zdravstveno z.avarovanjc zamenjate za hrvaško poirdilo. ki gaje potrebno v primeru nujnega zdrav-
Moč gaje dobiti ludi na vseh izpostavah Zavoda, kjer imate urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje- Pridobilevpotrdila na kla-
Ijenja in nujne medicinske pi^moči predložiti hrvaškemu izvajalcu zdravstvenih storitev. Originalno
konvencijsko poirdilo pa shran iic, saj ga bíwíe morda poirebovjili pri uveljavljanju nujnih zdravstvenih storitev na obmtičju drugegii področnega urada hrvaškega zav<v da-
Potni lisi in veljavna zdravstvena i/ka/.niťa
v Vehki Briiaiiiji, Severni Irski in Bolgariji 1er na C?ežkem in P<'>lj-skem lahko v javnih zdravstvenih ustanovah uveljavljale pravico do brezplačne nujne medicinske pomoči s potnim listom in veljavno zdrav,siveno kariko. V zasebnem sektorju ali brez omenjenih dokumentov pa boste morali sloritev plačali sami, ZZZS vam bo stroške povrnil le deIno-
Pri uveljavljanju pravice do slo-rilve nujnega zJravljenja in nujne medicinske pomoči v teh državah je obseg, vrsta in način nuđenja pomoči odvisen od predpisa države, kjer s<'> bile storitve opravljene.
Kako pa v preostalih dr/^vali
v drž-avah, ki niso podpisnice mednarodne konvencije, boste morali nujno zdravljenje plačali sami. f*ri lem ne pozabile na originalne račune, da vam bo naša zdravstvena zavarovalnica vrnila vsaj stroške v višini deleža p(w-prečne ccne storitev v Sloveniji. Kersoccne največkrat veliko višje od naših, ne bo odveč nasvet, da
se pred odhodom odločile za prosiovoljni"» zavar<wanje z medicinsko asistenco v lujini, kakr.šne ponujajo Triglav, Slovenica (CO-RIS) in Vzajemna. Da ste se odloČili modro, boste spoznali la-kral, ko boste potrebovali prevoz z reševalnim vozilom. Tega namreč n<iša zdravstvena zavarwal-nica ne plača-
Projtlovoljno iuiravstvcno za varn vHnjc L mcdkinsko asislcnu» se pri omenjenih slovenskih zavarovalnicah bistveno ne raziik'uje, seveda pa si moramo pred sklenitvijo zelo naiančno ogledali po.^^a-mezne pogoje. Ibvrsino zavarovanje zagolavlja 24-umo pomoč pri organizaciji zdravljenja prek telefonskega centra v Sloveniji ob nujnih primerih v lujini, plačilo str(«kov nujnih medicinskih storitev, askrbe v bolnišnici in prevoza v domovino (Čc je treba ludi z zdravniškim spremslvom).
Koliko stane? Vse iri zavanwal-nice ponujajo več vrst pasamez-nih, družinskih in skupinskih zavarovanj ter o.snovne in nadstandardně programe. Cene zavarovalnih premij pa so odvisne od časa. ki ga nameravate preživeti v tujini in kraja, kamor se odpravljate. Odrasla oseba, ki bo osem dni letovala na HrvaŠkem, bo za osnovno individualno zavarovanje plačala pri Triglavu 2257 SH^ 2300 tolarjev pri Skivemci 1er 1990 SIT pri Vzajemni (Elvia).
NASI KRAJI IN LJUDJE
V Pesju praznujejo
Tatxîî joiije íia Iíík lovem ví fin - Poíiod po moji kicíjovíio skupíiosli - Ttirnii' v iiKiloin nofíoínclu
Velenje - Čeprav IcUfs v krajevni skupncsU Pesjc kakSnih posebnih delovnih aspehov ne beležijo, se vseend pt^hvalijt^ z di^kcinéanií kanil li/iícijo vzJiodnega dela PoJ-givja In z uspelo oíiáčcvalnt^ ak-ciio. ki SO jo v kraju organizirali sp<>mladl. Uspek). poudarjajoza-lo, ker je v n jem .sodekwalo velí-kt> krajaniw, lal>omik(W in tlanov na novo ustamwljeneya Jruítva prijateljev mia dine.
»Vef^.'li srno bili powrnivli Sladkega buUka, ki so nas ob koncu CiSCenja pogoslil s slaisCIcamu« pravi Anton Kdšir, predsednik KS» ki ne poziibi dodali, da so v /adnjem obdobju prepleskali vse lesene dele na gasilskem domu in domu krajanov. »Do jesen i bomo uredilii>e cesto Pc»horskcga bataljona in jih dokončali na Janka
Ulriha.«
Tako so zadovoljni lahko zaieli ludi s praznovanji ob krajevnem prazniku, 7. juliju. /. njimi so zaieli žc zgc^daj. 27. in 28. junija, s taborjenjem na Enclovem vrhu. Nadaljujejo danoft(cetriek, 3. julija) z bailnanjem In kegljiinjem ob 8.h 1er risanjem na asfall pred gasilskim domom ob 17.h.
Juiri (4. juiij) se bodo ob 15.h izpred doma krajanov podali na pcMiod po meji krajevne skupntv sli. za soboto (5. julija} ob 15. uri pripravIj4ijo lumir v malem nogometu za pokal krajevne skupnosti, prazncfvanje pa bodo zaključili istega dne z gasilskim tekmovanjem v športnih igrah In kol se sptidobi, z veliki^ vrtno veselico.
■ mkp
Znani polfi-nalisti zlate harmonike
Nazarje - Javn i sklad RS za kulturne dejavnosti, obmtKna izpostava Mozirje }c koncc prejšnjega ledina v síxJekwanju sTu-ristićnim društvom Nazarje ludi letos organiziralo srečanje starejših gcxlcev In izbirno tekmovanje za /lalo harmoniko Ljubečne 201)."^. Le-toj^nje tekmovanje je bilo Izbirno za harmonikarje celjskc, savinjsko-šale.ike regije ter Skwenj Gradca.
Na prireditvi z naslovnim Lz Rîda v rod je sodelovalo 14 harmonikarjev, nastopili pasovlreh kategorijah - do 14. let. od l5doii ierod4l do (Á) Icl. Vpolfinale, kltio sredi avgusta v Mozir-skem gaju.st^se uvrstili: Denis âtimulak iz Nove cerkve pri felju. Dvjan Krivce z Dobrne» Dejan Kušer iz LaAkc-ga. Stane (»rudnik iz Šoštanja 1er Primii/.Zvcr Iz Šentjanža in Zvonko Krumpacnik Ljubnega ob Savinji, ki sta bila najuspes^nejSa domaća predstavnika, Razglasili
IZ ROOAV R0[
Godci so se predstaviti občinstvu na prostoru pred gostiščem gradu Vrbovec v Nazarjah
so ludj grajskega godca. Ta naziv je komisija dodelila najmlajf^rau udeležencu prireditve lz roda v rod - lO-lctnemu Matiju VVnInsku iz RcCIce ob Savinji.
■ tp
Spretne roke Ro^elškove Dragice
Oni dan me je p<U zajiesla na kmetijo Pu.inik blizu SoStaiija. In kaj vidim'.' Domača gtwpi>dinja se poleg kmetijstva ukvarja tudi z rezljanjem stenskih ur, jaslic, spominkov, znamenj, pa tudi križev In monštranc. I lisa je polna njenih slik in raznih predmetov, ki jih oživlja z elektriko, tako, da ptički pojejo, fantje žagaj(\ voda tcCe. ogenj gori, drevesa se sklanjajo, kovači kujejti ird.
RogeL<kt>va Dragica je že v Šoli od vsega najraje imela rix*na dela. Najprej je šivala, sedaj pa izjczuje. Ker je dt>ma velika kmetija, si čas za svoj konjiCek ukruile predvsem pi>zimi ali ko gre družina spat. Ni kaj! Ženska je prava ljudska umcinlca.
■ Marjan Mariniek
zbornik ie knjiga o občini in njenih ljudeh
Oliriiia Šinarino oh l^iki je dobila svoj |)rvi zboriiik - V pisiii ol)liki zapisani i/sl(H!ki dvofi ra/iskovaliiiii lal)()i<)v
Matjaž Šale j, urednik zbornika: »Zbornik je prava strokovna monografija občine in naša vetika želje ]e, da bi ga imela vsaka družina v oi!>Čm/.<<
Šmiirlno ol> Paki, 24. juniju - Na predvečer praznika dr/avnosli so v dvorani kulturnega doma v Šmarlnem ob Paki predstavili zajeten zbornik z naslovom Šmartno ob Paki. V njem so na 4tJ() straneh strnili izsledke razl.skav dveh raziskovalnih taborov mladih iz cclc Slovenije v občini In njeni okolici. To je že peti zvezek iz zbirke (Okolje, ki ga izdaja InStitut za ekološke raziskave ORJ-Co Velenje.
Kol je na predstavitvi podčrtal eden od urednikov zbornika mag. Cmil Šterbcnk jc Iradicija raziskovalnih taborov v Šaleški dolini zelo bogata, saj so znjimi zaceli že pred 14 leti: prvih §esl (v Zavodnji. na Paškem Kozjaku in v Skalah) so pripravili dclavci Kulturnega centra Ivana Napotnika Vele-
nje, naslednjih osem (Bele vode. Vinska Gora, Velenje in Šmartno ob Pakl) pa ORiCo. Na teh taborih sodelujejo predvsem Zoisovi i^tlpendistl, mladi raziskovalci iz cele Slovenije pa se seznanijo z osntwami raziskovanja na družboslovnem, naravoslovnem in umetniške področju. Poleg številni il donatorjev je glavni pokrovitelj taborov Zavixl Republike Slovenije za zaposlovanje. »Ob izidu zbornika sem zadovoljen kot Smarčan In koi delavec ERlCa. Pustili smo veliko sledi, ki bodi^ pomembne za kraj, občino in nenazadnje tudi za njene občatic.«
Šmar^ki župan Alojz PinigorŠek je zbornik označil kot povest o dobrih ljudeh, kol zelo dragocen dokument.«(>pravlli ste čudovito delo«, Zadovoljstvo sta ob izidu izrazila tudi direktor CRICa Velenje mag- Franc Avberšek In prejšnji šmarski župan Ivan Rakun. Zbornik kot primerno darilo Matjaž Šalej. prav tako urednik zbornika. nam je pwedal, da je v njem - v primerjavi s prejšnjimi - nekaj novasll. Nova je oblikovna podoba, malo drugače so oblikovane tudi notranje strani. Njegovo vsebino so razdelili na tri dele, ločijo pa se po barvah tiska: rjav, črn in rdeč.
Uvodni del zborniku polnijo rjave strani, poleg uvodnikov jc na teh straneh podrobneje predstavljen znak tabora, zakulisje do-jjajanj. angleški povzetek dela na dveh taborov; osrednji in najobsežnejši del predstavljajo tako imenovane črne strani «strokovni članki mentorjev in somentorjcv. Ti sov dveh lellh v .^i) raziskovalnih skupinah »pridelali« 24 strokovnih člankov; v tretjem delu zbornika, na tako imenovanih rdečih slraneh. pa so potreti 22 Šmarčanov, ki so ali še s svojim delom vidno zaznamujejo dogajanje v občini, »(ire za Izjemno pomembno delo, saj je
zbornik prvi tovrstni dokument o teh krajih in ga bodo tukajšnji ljudje lahko s pridom uporabljali v vsakdanje m življenju- Strokovnim prispevkom z raziskovalnih taborov smo namreč dodali tekste, ki predstavljajo kraj in občino v zgodovinskem in geografskem pogledu, njeno naravno in kullurno dediščino. Nadvse pomembna bc najobsežnejša tiskana dokumentadja Smarinega ob Paki tudi za vse liste, ki se bodo na tak ali drugiičcn način ukvarjali z raziskovanjem lega območja. Skratka, gre za zbornik, kije već kot to-je knjiga o občini In njenih ljudeh. Tc dokument nekega kraja in Časa- Zato si želimo, da bi našla pot v vsako tukajšnje gospodinjstvo. Lahko jc tudi primerno darilo.«
Poleg že omenjenih urednikov Matjaža Saleja In mag. Emila Slerbenka velja omeniti še oblikovalca Roka Pole.sa, tekste je lektorirala Juana Rot-^lda. Zbornikje stiskala velenjska tiskarna. izŠel je v nakladi lOOO izvodov, v prednon>čilu pa stane 301)0 SI K
■ Tp
V prostore nove knjižnice naj bi v bližnji prihodnosti »prlpe-
tjali« Še irrternet
Pridobitev za okolje in občane
Gornji Grad, 2.V Junija - V Centru starejših občanov v Gornjem (îradu $0 oh občinskem prazniku predali svt'yemu namenu novo knjižnico. Naložba v sodobno opremljeno knjižnic(^ je veljala 2.4 milijona tolarjev. Denar je prispevala občinii, bralcem tega okolja pa je v icm trenutku na voljo blizu 4000 knjižnih enot.
po besedalj vodje matične knjižnice Zavoda za kulturen Mozirje Ane Uimut je leto 2tl03 praznično za knjižničarsko dejavnost /.gt^rnje Savinjske doline. Mineva namreč 30 tel, odkar je knjižnica v Mozirju p<v klicno odprla .svoja vrata. Otvoritev kjijižnice v (ionijem Gradu je prva od prireditev, s katerimi bodo zaznamovali ta jubilej. V prihodnje jo nameravajoče pasodobiti predvsem z Internetom.
Toni Kifelj. župan občine Gornji Cîrad je ocenil, daje nova knjižnica pridobitev za kraj In občino. Z njoso uresničili dolgoletno i^eljo tukajšnjih Igralcev. IzjazJl je prepričanje, da z naložbo vnesli v center starejših krajanov novo vsebino, iu da bo pridobitev izpolnila pričako vanja vseh občanov.
Enota knjižnice v Gornjem Cîradu je imela lani I32član(w, obiskalo jo je 1696 obiskovalcev, Izposoditi pa so si 4700 knjižnih enot.
■ tp
Stani stav in Marija sta se poročila leta 19S3 v Kočevju.
Zlatoporočenca Marija in Stanko Anžič
Pa'd petdesetimi leti sta stopila na skupno življenjj^co pot Marija, rojena Kastelie, Iz J'-virč na Dolenjskem in Stanislav Anžič iz Dobíwice, Pol stolcija kasneje sta sviijo takratnoodkičiievŠe enkrat potrdila.
Ponosna sta na edinca Jožeta, kise je rodil leta 1^54. Oba pa izhajata Izveliklh družin. Pri Mariji, kljeotriiika leta preživljala doma na kmetiji je bilo devet otrok, pri Stanislavu jih je bilo dvanajst. Še danes so oba spí>mínjata kako težki časi m bili to. Marija seje po končani osncrvni šoli najprej zapcxslili v Ribnici kot kuharica, S Šestnajstimi leti je odšla v delo-
vno brigado, ki je gradila progo Šamac - .Sarajevo in pri udarniškem delu .sodelovala dve leii. Kose je vrnila, seje zaposlila kot delavka na ŽJigi v Ribnici na Dolenjskem.
Stanislav se jc že leta odločil. da bo šel med knape. Ru-dar-sk(^ ,§olo je začel obiskwaii v Trbovljah, ko pa se je preselil v Velenje jo je tukaj tudi končal- Leta 1^41 sc> ga Izselili v Nemčijo, dve leti kasneje je od lam pobegnil v Kranj in se pridružil Prekomorski brigadi. Lela 19ftOse je zaposlil na rudniku

v SREDISCU
»Trg Šoštanj povzdignjen v mesto«
PhhI 92. loti Sošlanj dobil ni(\sliicpraviro - KS SošUinj prirodilev Tri locke - Zal U8[)eii le. (ivo
TJaéa Rehar
V poCisiiifv visckcgii jubileju ob 92-leinicj poddjlve meMniti pravic Soi>ianju »o se na Krajwni skupmwii Ši^idnj ixlločiíi pripravili slovtísnost ?, naslovom Tri loCke. Pra/cnovanjc /.ćmM s pra/nnvanjem dneva drtavnosii in owojirvijo /late plakeie, ki jo je rw državnem lekmwaiyu pre-jei PihaJni ork<!Ster žčaija Šoi5tanj.
je ud ireh loćk popolnoma uspela i^amo (»sredija. imennva« na Zvok orkestra; prvo je skrjjSjj naliv. îrcija pa je bila »ploh odpo« vedana. Za In loi kc se «xlločili, ker prireditev poplavili na iri lokacije, ki za Šoíianj in njegovo zgodovino veliko pomenijo. Piv;i ïoôka ali Uvcrlora.koi sojo poimenovali. se je odvila v eecriok poptïldan v Kaj vi hove m piirku, ki seje /!e prijel kot pravo zhiraJiSće mladih. Prav njim je bil uvcxini del prirctlitvc ludi najbolj namenjen. Zbriine (zaradi slabega vTcmena jih ni bijo ravno velikt>) je navdušil nasiop domaČe rock skupine ()n/o£f, predstavili pa so se ludi mlajSi ^kmi pihalnega iïikci^tra. L odnašanjem not jim je nekoliko ponagajal veicr, ki je nato pi inc-hqI dež, (ako da morah prireditev precej skrapati.
(JrganiziUoiji pa so zaskrbljeno pogledovali v nebo in upali, da se K) do vcCera jasnilis;y je bila po dobna proslava zar adi dežja oUpo-vcclunaže lansko leU). No. leltisjim jo vreme vendarle pri7;ine5Jo. <ki?. je poneha] in Zvok orkeslraje lah« ko iýTvenel, kot je bilo predvideno.
Ob 20, unse jc v prećudoviicm okolju Vile Široko zbralo veliko ^levilo ljudi, cek>Vkiii, ktJl so organizatorji pričakovali, saj je za vse zmanjkalo sedežev.
Osrednja loi^ka prireditve je bii nasiop Pihalnega orkestra Z<irja. ki seje pre(Uta\'il tuli z delom tek-
movalnega repertoarja. Pihalni orkester prakîiCno od samega zařelka. nalanCneje od leta spremlja takine in drugačne sU>-vesnosti v So,itanjii,
številni gledalci so na velikem platnu laliko tudi i^jremljali d^'a filma o orkestru, ki sla dek) Jani« ja Napoinika in Toma Ćonkai^a. Prvi s primernim na*Uovom Spiv min, SečmO'bel, je skozi lotogra-Rje predstavil člane godi« ptak» tiino od samega začetka do danes. Ob gledanju filma so zbrani lahko uživali ob živem igranju da» nii^nje Zaijc,
Drugi film z na'vkwom /vok orkestra pa je prikiizal vaje in nastope današnjega pihainega orkestra Z;u'ja. Med Številnimi nastopi, ki so jih godbeniki pripravili po Šoštanju, je kamera ujela tudi marsikaterega So5ianj6ina, ki se je tokrat presenečen zagledal naplatnu. Tisiim, ki jih na Dimu ni tiilo. nasvet-Udeležite se kdaj kakšnega nastopa nagrajenega orke.sira! Praktično ni proslave v St^šianju, na kateri t)rke.ster (ali vsaj nekateri njegovi eiani) nebi sodeloval. Tesne povczaniwti med mestom in ^»rkestrom se zavctla tudi nje» prvi mtvž Jani Šulfgoj: "Oike-sier je enostavno p^Ktal sestavni deJ Šoštanja. Tudi ob nekaterih kritičnih trenutkih zanj se sami šo^tanjčani združijo in pomagajo, da orkester živi naprej. Mislint, da bo orkester deKjval ^ dotgo. kar so s Številnim obiskom kljub slabemu vremenu potrdili tudi po-slu^ci na tem Čudovitem koncertu v prelepem okolju Vile Široko."
Predsednica orkestra in tudi pretlsednica Krajevne skupnosti Šoiianj CVetkaTinaiierjebila na prireditvi slavnostna gtft'ornica. V svojem govoru se je dotakniia zgodovine, problematike vstopa v Evropsko unijo, ki boza mala p^xl* jetja v Občini ŠoStanj prinesla §e
posebej velike spremembe in bodo potrebna ponuJči. Predvsem pa je poudarila, da se da m itrsi kaj doseči z eniu<iazmom posameznikov in skupnim delovanjem druiilev, ki so vedno duki mesta. OSvtknilaje tiste, ki samo kritizirajo in maJo naredijo, cjbenem pa željne delo povabila k svKlelo-vanju.
Kasneje je Tinaueijeva za Na.í čas pojasnila glavne motive lociranja osrednje prireditve prav na Vi» lo Široko: "Želeli smo spodbudi« \i lastnika Vile Široko (Termoelektrarno Š^^Stanj. i)p- p.). naj da ol^ekt v najem nekomu, ki ga ho upravljal. tako<ht bovsiik dan do« stíípen tj ude ni. Da se bo tam izvajala gostinska dejavnost, pi^ve« /ana s kuhurnfmi |tií redi (vami :ili kaj pt>dt>bncg;a. Vila je sedaj že nekaj časa zaprta, kar je za na'v kraj ogromen minus. Pred prire« ditvijo smo morali okolico temeljito očistiti - naSli smo marsikaj. ihI steklenic do igel in p^Kiobiocga. kiU'je za tak kraj sramota,**
Številnim obiskovalcem prireditve je bil uidfl sevcxla skrit, v spominu jim lx)o^tal prijeten koncert. Prav ii\ko javiHJst ni bila seznanjena z dogajanjem po koncertu. Mimo njega pa ni miigla Tinaueijeva; "Osreilnja prireditev nam je /ck> lepo uí^-íCÍa. Moram pa izreči kritiko podjetju (iost. ki se ni drž^ dogovora, ki smi> ga imeli Za goste smo poktïicu na zadnji terasi Vile naročili pogostitev, ko smo tjapriSli, pasmo naleteli nazakJe« njena vrata, pijspravljene mize..."
Tinauerjeva ni mogla skrili niti razočaranja in jeze zaradi prt>pa« dle tretje točke prireditve, ki naj bi bila na bazenu, vendar je n a j e m n i k gostinske dejavnosti
Ba/cna Šoštanj ni pravočasno prijavil, zato sojo morali iKlp<5veda-ti. Na Krajevni skupnosti fki jo Želeli podariti mladim ob koncu čilskega leta, Vemkirle pa prireditev Šoštanj roki 4 bo, saj s<i žc slekle priprave zanjo, Pač ne za začetek, temveč za konec piKit-nic, za pogumen <kak v novo .šolsko leto: znan je tudi Že <Uuum -30, avgust, "Nikakor pa ne na bazenu!" zatrjuje Tinaurjevx Rtick mesta bo torej tako kot prejšnja leta na rokometnem igrišču,
Žal je prepogosto tako, da se moramo ob svečanih prireditvah in prije tni lulog^xWh dotakniti tudi nekaj manj prijetnejših, 'težko je narediti karkoli, s čimer bi bili vsi zadovoljni, prepogosto so v ozadju drugi interesi.
Podobno je bilo tudi s podeJirs'i-jo mestnih pravic ŠoStanju 2R. junija 1911. Ks)t je zapisallbne Rav-nikiir v iiopolnilu k Hril>emikovj knjigi Mesto Ša^anj, je bila pi>de-litev mestnih pravic predvsem delo "ncm^h" Šo^tanjčanov (I lan-sa Woschnagga) in zato med Slovenci slabo sprejeta. Slovenski časopisi so takrat o tem le sko|H-> poitičali. medtem ko se je nemški tisk o tem dogodku naširoko razpisal, "Ijg ŠoStJinj pov7dignjen v mesto" je bil na primer naslov člankav ccljski Deutsche Wachi. Prvi župan mesta Šo^tiinj pa je postal Pranz Woschnagg,
Na prireditvi ob92-letmci podelitve me.stnih pravic Šoštanju pa ni manjkal niti današnji prvi mož Občine .Šoštanj Milan K«-pu.šar "Vesel sem. da je mesto Ši)štanj pripravilo tako ami>icioz-no prireditev, upam, da jim bo v celoti uspela. Ljudje smo pač takšni» da ob praznikih raili praznujemo. kar so SDštanjčani potrdili tudi niKoj s tako številnim obiskom.'*	■
Pihaini orkester Zarja - že već kot 70 let nepogreitjM na prireditvah v
Šoštanju In okolici
Nadobudni roci<erji skupine On/off poskrbeti za zabavo v Kajubovem parku (foto: Dejan Tonkli)
PGD Mislinja staro 100 let
i\{)V() gasilsko vozilo so ki'slili iia čislo pravem požaru že nekaj dni pred uradnim Icj'stom
Rado Jeromei
P(íD Mislinja je 28. junija v času pfiiznkivanja (Občinskega praznika, stoto obletnico. Svoj jubilej so olepšali z razvitjem novegii društvenega prapcv ra<ine 21,06,2003 in z praznovanjem stote obletnice dne 28.ti6.2(Ki? ter predaji novega gasilskega vozila v uporabo, ki pa je svi^ ognjeni kr<t doživeli> že na pi>žaru pri Zapon^ku v Za-VTi^ah nekaj ilni prej.
Začetki P(iD Mislinja segaj o v leto 1903. koso mislinjski gasilci sodelovali pri požaru v Slovenj
Gradctt. Z leti so si pridobili nov gasilski dom - uto, v kateri je bila spravljena skromna oprema. Dolgo gasilstvo glede ćipanja vode In prevoza ni napredovalo. Uporabljala se je rt^na balna črpalka in voz 7. konjsko vpregi). Vojne vihre gasilcem nisi.>Nle prizanesljive, saj so bili gasilci vpoklicani kot vojaki tako v prvo kot drugo svet^wno vojno. Obe dve vojni Sla tudi izropali gasilsko opremo mislinjski h gasilcev. Šele po drugi svetovni vojni se je začelo z pridiïbivanjem sredstev za gasilsko vozilo in sredstev za
motorno črpalko ter Izgradnjo gitsilskega doma na sedanji lokaciji. Z požrtvovalnim in nese-bičnini delom so gasilci v lanskem in letošnjem letu uspeli pridobiti ustrezna finančna sredstva za nabavt^ novt^a gastUkega vozila.
Seveda vozilo še ni v celoti plačani), tako da bo potrebno pridobiti še nekaj Cnančnih sretlstev s strani obline in 5c nekaj od spi'>nzorjev. Mislinjski gasilci so vsem darovalcem pomoči za nabavo vozila in prapoijazelo hvaležni in sejim zahvaljujejo za njihovo naklonjenost.
Stoto obletnico je s svojo prisotnostjo počastil Judi predsednik gasilske zveze Slovenije g. Ernst Grnij. kije nagradil stoletno delo PGD Mislinja z odlikov^mjem. na svečani seji pa jco(>Činskisvel občine Mislinja iza»čil za sto letno delo gasilcem najvišje priznanje, Zfati grb občine Mislinja,
Gasilci PGD Mislinja obljubljajo, da b^xlt> tako kol do sedaj s swjim nesebičnim delom in novim gasi Iskini vozilom ter pripadajočo tehniko stali ob strani občanom ter jim pomagali.
Manjkal jim bo
\(uiro[)sihiale?'(Ir. Maksimilijan Bcrgani sc je upokojil - V klubu /dravljonili aikolioiikov so sc mu /aiivaliii za delo - Vrnil se jo v Kamnik, mesto svoje mladosli
Miiena Hrstič ■ Pianine_
Ootwo je osebnost, ki jo tak*"» ali drugače p*">iaiajo številni l(xl naoko 11. »fi si pa za h licigantusi včasih konui rekel. Nisi mislil kaj sl;tl>ega. kartako mimogrcdesi navrgel. Nisi rckel.daje/akpsihiaunt.rekcisi, da je h Bergaiuu. pa je v^.ik ra-?u mcl, NcvTopsi h iatra Mabim i Ija« na Ekrginia l>oino(xislcj v Velenju >a'čcvaK holj po redko. I 'pokoji] se je in preselil.
Na njegov») mesto jeseni prihaja nt^'.drxig. Dťjství^jc. daje p>irel'>cn. Pravzaprav vedno N)|j. saj je - kot kažejo raziskave « med ljudmi vse več psiHairičnih. ncvrok»ških oliiv Icnj. Nii pi escneiljivťga »>b v?« h sli skab, ki se danes pojas^jajo.
Deluje mimo. Njegt«vo besede so i/branc in razumljivu. Slavki lepi in hogittl, Jc/ik slikovit in pivprtwt, Jli« jk ravno prav. Samo toliko kot jc nujnih. V Velenju, v ambulanti zdravstvenega doma je delal sedemind« vdjset let. Prav toliko let je tukaj živel. Fret tem je pomagal ljudem na Idrijsken. /daj. ko jc u|X5kojencc,
je preselil vK^minik. K^imničan je |«r5)du, D>nedavTiegaje v Velenju.^ delal vkluhu/iliavl|cnili alko holikov »Kupil sem hik^vBrte«« kn''čah. V njej jc ostal sin,«« piavi in ne po/^il povedati, da inw vnukinjo. imam dtivolj čas:« zase in dr^jiino. N^likorekreiram.scilni/im s prijatelji. Z ?cnt> obiskujeva prireditve. /nova scvniščam v kamniško dogajarqe.'cjc pripí7Vc<loval.
Idejo 'a srečanje ?, njim so dali v kltihu /<lravljcnih alkoholikw. Na prvo poletno solx>to so sc mu ob kosilu vrestavraciji Je/cro, kamor so ga povabili, zahvalili zii vse. kar je naredil ziuije. Darko Vidmar je v imenu kluba, ki danes itcje okoli lt)t)čhnov.delajopa vštirih sku« pinah. predlagal, da pridemo zraven. wVeste.A je rekel, takih cntu-ziastwkot je on, tako velikih ljudi kot je en, ni prav velikix Gotovo ho Alaj. ko odhaja, v klubu nekaj obipa,« Doktor Bergant pa; »Dajte no mir. saj v klub niso h(x1ili ?a« radi mene ...«.
Skozi klube zdravljenjih alkoholikov je v iasu. kar j ih jc vixii I, Mo [vc « kol.OOClljudi. "»Enist)odhajali.dni-gi w pnliajali.« pravi. Socializem se luu ni 7(Jcl slab. Iz eneg;i samega iti prcprt)s:egarazloga:oNa ljudi seje vpodjeijih gledalo dingače. Ko jc kdo za.^el v težave.so mu sku.^li jxv ma^ti, ga sptidbujali in usmerjali. Danes pa so ljudje prepuščeni samim scH. Manj je solidarnosti, manj je soču'ja, manj jc človečnosti.«
Neuropsihiater dr Maksimi-iijan Bergant: »Smisei klubov je osetfnostna rast."
opaža.
»Smisel klul>ov zdravljenih alkoholikov je íKchnostna last članov, ki se je ne <la doseči v Uvh ali testih inesccih zdravljenja na Pi^hoTskem dvoru.v Vojniku ali kje drugje. Ko MC alkohi^ik su-ezni sc stxtči s svojcj <isehnosijo. začenja aitikuliraii čustva. Zave sc, da jc nekje v križišču življenja skrenil. Pot zasv<:icnosti ^aje wdila v totalno mar^naliza-cijo. V skupini začenja verjeli v dru« pe |x)tiJih spoznavati in okušati. Pri tem mu v pomoč zdrava jedra, ljudje y veliko stopnjo ot»veščen osti. 'liste, ki jih skupina |x)tegne, postanejo prijatelji, v kltibu hC jim okrepi samopiklolvi. v njem se odkrivajo,« pravi dr. Maksimiljan Bergant.
«Nujno pa je sodelovanje partnerja, lam. kjer tega ni. zdravljenje slal^o poteka. < )pa^am tudi, da moški blaKse sodeluiejo (>ri /drav-tjeiiju svojih žena kot obratno ® S ponui^o klulxwzdfiivljcni alkohiv
liki <luAjn.'vajc),ra^iujo.
do o alkoholizmu, vclikt> i/ku^enj ijn;íjo 7 njim, Veliko grenkih zgitdh so /brali.
»Spomnim seže svojih začetkov. Kako strahotni)sem hiJ vesel in p<> nosen pred več kot tridesetimi leti, ko sem delal v lolminu in je žena zdravljenega alkoholika na skupščini pred mno^iœ Ijiuli rekla možu: 'Ibnc, nikoli nisva tako fajn ?jvela kot živiva zdaj.« OI>cnem pra« vi. da jc skozi delo v skupinah na-jly/tudi sumosehncbtnora^l. »Veste bil sem prisoten dsîbcsedno pri čudežih.»«
Alaj se mu KkIo dogajali drugi, dni^jačni. Spremljal bo rast in ?*>-ivnje pr\c vnukinje, V K;muiikuje tudi jic kaj, česar ne pozna. Dras-tovče so blizu, Mjateljev ima veliko, Zaïîj se ni bati.
AVTO CIsLJE..
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
ZALOGA RABLJENENIH VOZIL
v Cflju... Ipavćeva t. 21 Telefon (03) 426-11-7S in 426-1M2
ÙD vojia_IgtnJk_cena
FORD MQND£01.flžmbi6tTt4ň,r.req.f&b..siva met 01/02 13S9.QQD.M FORD FÛCUS 1.6 5/v, klima, bete_98/^ 1.8SQ.0ÍM.Ď0
miMQAIMMmJŮé^
MimOOQJÛ
FlATPANDA4X4.nlBČamBt
93 499.QQO.OĎ
REftfULTCLlQ RH 3/v fBp.novembfrf 03. zelena S5 645.QDQ.0D REWULTCLI0t.2 Bř-BOP 3/. mokt.fteta 55 fiaS.QOQ.OQ
CFÏÏ^0ENXSARA1.41 S^f rep.pkt.. moflra
97
QPEL ASTRA1.6ICD 4/v regjuLrdečamet 94 642.000.00
pjMam
msms
MËRCEDES A190. ^ cyfflma. reg.sept. srebrna 99 2.859.0DO.DD ^
R0VgR414Si5V. reg.maiOa klima, rdeča IH.....Žg vedno do 50 vnzO mličnih 7n8mk
97 1.t9S.0Q0.QD

*KFEĐm * LEASING * STAftO 2A STARO - KOMISIJSKA PRODAJA*
*V0ZIU tPilAJO VEUAVEN lïHNifiMI PREGUD* *V VSAIŒM VOZILU AVTORAOlO *NA ZALOGI TUDI TESTIRA VOZlU*
*0GL£0 VOZIL 00 8.0017. URE * MOŽEN GOTOVINSKI POPUSr
Ponudba na internetu Mpy/www.avt&-cd|e.sl. e-mal;raĎI)ena@ava)«t:e4a.6f
KULTURA
Ozirajo se po dvajsetletnici
V (ialcriji Kiiltunioííd ronim hana Napolnika so \ prlok. 27. junija, odprli XIV. i'az8la\() l^oloniie sludcniov Akademije za likovno iniK^l-nosl - Na ogled bo do seplonibra
MUena Koren Božiček
Zc vse nnsUnka kcik^nija uUi.'-le/Aíntvxn prina^^ uiiJi nagrade, FV-va nagrada jf odkup likt^vnega iJc-la zbirko Galerije Kulturnega ccnira Ivan Napo!nik in možnost udelcJ^bc na mednarodni likovni dcIavnici na Sinjem Vrhu. Druj;,a nagrada priniii^a samostojno ra7-s}av<") v pri liodnjcm lelu v tej galeriji, trelja nagrada pa je prakliCna nagrada spon/A>rja (prva leta Clek-Iron j ke. sedaj paCWenja).
Pred Slirinajslimi lefi se je nxJI-la Ideja, da hi v mlado in mt^der-nisiićno mcsio privabili mlade umetnike. Povabilo na enotedensko ustvarjanje v Velenju je bilo med šludenli sprejelo z rahlimi zadržki. Iz sicer ^de na.siajajo^ře difi^vne prestolnice &imladi umetniki nc prevcC zvedavo prihajali v Velenje. Kar dva dni si>sť zbirali, potem pa brez velike energije zabeli zdek'km.Ae prvi rezultati pa so poka/-ili, daje grajski kompieks vendarle moiiviral udeležence In ob zaključku mi razigrani (Obljubi« II. da se bodi^ še kdaj vrnili.
lo se je re.^ zgodik^ že ob prvi samostojni ra^-siavi drugonagra-jcnca. ki so ga spremljali na njegov vi pr» l veliki preizkušnji, ko se je predstavil javnmti. 'iudi organi-zalorji so imeli sprva podobne obCulke, toda v teh letih so z veliko optimizma in eiKrgije skupaj premagovali drobne teží»ve, ki se jim preprosto reCe pomanjkanje sredstev.
Pridobili so sptinzorje, ki so jih nato podpirali vrsto let. Letos pa je spet -<lo malo iri>e. Kljub vsemu je /a njimi Še ena uspešna kolonija. so zaienjall. st) si želeli, da bi di>segli desellelnico. Ta je ře zdavnaj za njimi, zdaj se ozirajo pi> dvajsetletnici, 'lakrai z^ije-to obdobje, ki l>ože dovolj pripo-vet.inck za sle »vensko likovno umel-nmi in ho že predstavljajo den pregled astvarjalnosti Stu de n-tiw ljubljanske akademije.
Letošnjih udeležence v je bilo de-.set. Pc^d viidsiwim mentorja pn^f. GiLstava(inamuŠa,kijih je spremljal, samfwiiojno zaslavili svoja dela.Ja prvi "ncateljejski" preblcus lATMno cipnivill in ob otvori^•i je predsednica žirije ^.Ir. Nailja /g; v nikdudi njihova pr5>lestirit-d na aka-de m i j i ) pozitivno ozn I la njihovo delo - k^>l kt>mpen-z a C ) j o med zunanjim in n( Vranjim prostorom. "V bistvu pa te razlike nI," je med drugim pc'^'c-dala in pRidst a vila tudi
utemeljitev nagradnih likovnih del. za katere seje otllocila tričlanska žirija v sestavi: dr. Nadja /gontk (Akademija za likovno u met nest Ljubljana ). mag.Damir(ilohoćnik ((iorenjski muzej Kranj) In Milena K^>ren Božiček (Galerija K-C\ Ivan Napt^lnlk Velenje). Prvi) na-jjrado je prejela Ana Sluga, drugo S^nvla JahiČ. tr«tjo pa Urša Vklic. Ob zaključku je predstojnik Urada za negc^sp^^darske javne službe g. Darko Lihiineker <xlprl razstavo.
PravvTcm letu. §c bolj natančno - tik pred zdajci, je ponov nt> íxlprt-je bogate /birke Galerije Kulturnega centra Ivan Napotnik, ki bo na ogled na Velenjskem gradu. V lej zbirk) bodo ludl dela prvona-grajencevvseh d^wcdanjih kolonij.
Ana Stuga z nagrajenim dehm (foto: i/os;
Predstavile so se vse sekcije
TJaia Rehar
Ob 2i\ obletnici delovanja Kulturno umeinij»kega drui>tva Ravne si> na ravenskem igrišču člani društva pripravili prisrčno skwes-nosl. ki se je, se za lak.šno priložnost spodobi, končala z veselico, k:<ten> pa je žiil prekinil dež.
V kulturnem programu so se predstavili člani vseh sekcij KUD Ravne» Pihalni orke.sier /.arja iz Šoštanja in mladinski pevski zbor i/ L^îkovice. V kratkem p(>zdrav-nem govoru je župan Občine ŠoStanj Milan Kopui>ar med drugim povedal, da je v Ravnah KUD edino dra^tvo, ki združuje ljudi na več nivojih.
Posebne pozornasti je bila deležna Raveaska £»(Hlba. Predvsem
zalo. ker to ni čisto navadna godba. /a inštrumente iznajdljivi glasbeniki uporabili kar koso. klepe in celo "rihežr\
Ob okroglem jubileju so sc spomnili ludiv?,ch najzasUr/nejšIh za delovanje društva v minulih dveh desetletjih in jim pt»delili priznanja.
Sedanji predsednik društva je Peter ObŠleler, ki je Še pasebej ponosen na uspehe, ki jIh je društvo Imelo v preteklosti. Vsa-k<Uelna prireditev v ŠoŠlanju, na kateri se predstavi celotno drušiv^\ se je med ljudmi še kako prijela. V društvu pa so ugotovi-II. kaj jc ljudem všeč. zakaj jih radi pridejo gledat In jim to tudi pi^-nudijo. »To so predvsem prepro-
ste, življenjske zadeve, s katerimi se lahko ljudje mordii ludl polMtv vetljo,*' pove ObŠleler. Po zasluženih pitčitnlcah, ki si jih bo društvo privoščili poleti, bodo v jeseni začeli z novimi projekli; «Pripravili bomo kakšno dram-.sko delo, na samostojnem ktm-certu se bíxJo predslavili n<LŠI pevci. Zagotovo pa bo spel tudi na vrsti že tradicionalna prireditev v Šoštanju- Na njej bomo Sc^tanjčanom znova prikazitli kaj novega. Ce bi Imeli vsak<i leloisil prt igram, bi se ga ljudje naveličali, lako jim vedno ponudimo nekaj novega. Verjetno smo ljudem tudi zaradi lega zanimivi,« zaključuje Obšle ter.
VVegradovi galeriji razstavlja Jože Kovač
V galeriji velenjskega Vcgrada io minuli petek odprli razstavo del Jožeta Kovača iz Slovenj (iradca. ( )dpria bt> mesec dni.
Jože Kovač se je po končani Srednji Šol) za oblikovanje v Ljubljani zaposlil v Koraški liskami. Zaradi narave dela tu ni mogel že volrcistvu izkazane svoje nadarjenosti za likovno izraž^inje izkoristiti do konca. Prosti Čas je tako izkorisiil za risanje s svinčnikom in tušem, prve rislxi píi podaril prijateljem. Olje je postalo njegovo likovno i/razno sredstvo kar nekaj le I ka.sneje. Iz lega obdobja je obsežen ciklus slik s skupnim naslovom Utrinki s pc.^deželja. Na njih je upodobil življenje, ki gaje pndoživljal v swji mladosti v rodnem kraju Sv. Anton na Pohorju. MtnivI na njegovih platnih prikazujejo leŽAŠkci delo. pt^dolv Žalo-
sti naenl.radc.%li, ZíidíwnljsisTi ter toplo pokrajim^ pa na drugi strani. Bogato Izrazno vrednost nje-gin'jh slikpťi dopolnjujejo ludi dcî-miselne kombinacije barv. smisel za detajle in kompozicijo. Ob i>gleilu njegovlii del pa ni mogtíče prezreti, da slikar dobro obvladuje tako človeško kot živalsko rigu-ro. ki ju skoraj vedno vključuje v svoje naravno okolje.
J li ž e
Kovač je d<.>slej razstavljal svoja dela na skupinskih raz-stavah v Radljah ob Dravi in Ribnici na Pi>horju, na samosU^jnih pa v SV Anionu na P<ihorju terv Radljah ob Dravi.
■ tp
StikarJože Kovač ob eni ovojih stik
Projektna skupina za izvedbo projekta "Ravnanje z odpadki" MO Velenje predstavlja
Izrabliena motorna vozila
Poiolje je tu. Cna dopusitw, izidov, piknikov ... Skratka obdobjc,v katerem na^v večina .woje prosto urice najraje preživi v naravi. Snj jc narava tako lepa, sproSČujoča, najbolj primerna za počitek in nabiranje novih moči. Vendar nas marsikje, tudi v njenih najlepših in najbolj .skritih kotičkih, presenetijo neprijetni prizori. Tudi pri nas. v Mesini občini Velenje, se na ž.alost večkrat zgodi, dii sredi zelenih gi>zdov ali oh cvetočem travniku, ob robu potoka ali pa kar v mestnem središču, naletimo na zapuščena vo/ilh.
Zapuščeni avtomobili pa niso problematični le zaradi lega, ker kazijo naše okolje. V njili sc skrivaji^ akuniu-latorji, osianki goriva» motorno olje, sredstva proti zmrzovanju, hladilna tekočina ... Same nevarne snovi, ki lahko okolju in ljudem povzročijo veliko škodo. Zato so i/rabljena motorna vo« ziia, dokler «»ebujejo nevarne tekočine, opredeljena kot ncvanii odpadek.
Zavedali .sc moramo, da .škodljive snovi, ki jih nenadzorovano odhiga-mo, na koncu vedno pridejo v človeški organizem. Pa naj bo preko zraka, vode ali tal, z uživanjem hrane, / dihanjem ali skozi kožo. Ko so nevarne .snovi v našem okolju,.sc jih je pravzaprav nemogoče znebiti. Spreminjajo .sicer svojo obliko oziroma slanje in sc selijo Iz enega okoljskega elemcn-la v drugega. Izginejo pa ne. Ljudje smo na vrhu prehranjevalne verige, kar je seveda I/ mnogih razjogtw zelo dobro, je pa zalo res tudi le, da smo Izpostavljeni vsem strupom, ki se nakopičijo v nižjih vrsiah.
V Mostni občini Velenje smo v lotu 20IJ2 evidentirali 88 zapuščenih vozil.
7i» smo jih predali v uničenje, za osia-lih 12 so poskrlxïh lastniki. S pogod-bojedoločeno, dazaodslranjevanje in uničenje zapuščenih avtomobilov v naii občini skrbi podjetje DINGS i/ Celja. Pa'd kratkim je začel veljali niw občinski ixJlok o ravnanju y zapuščenimi vozili. Odlok določa pc«topek in način odstranjevanja ter varovanje in uničenje zapuščenih voz.il, ki:
- kvarijo i/gled okolic« in 4)bčint>.
Poleg tega odlok opredeljuje, katera vozila se smairajii za zapuščena, kdo jc la'itnik v<r/ila oziroma v katerem primeru jc le-la neznan, in kateri so pri-slojni organi za izvajanje določil odloka. Predvsem pa je pomembno, da la odlok z« kršilelje določa kazni, ki so prcccj višje od tistih, ki jih jc dol<Kal stari odlok. Včasih je bila denarna bi-
prekršck kaznovanez dvcslotisoč lo-larjl denarne kiizni in z dodatnimi šesi-de.sel lLst>č tolarji, ki jih mora plačali odg<worna oseba pravne osebe.
Po nekaterih podatkih je v Sloveniji divje odloženih okoli 150.001) izrabljenih motornih vozil, vsako ieiojih odstranimo okoli 3000. Leta 2001 so v dveh slovenskih podjetjih od štirih, ki imajo dovoljenje za predelavo mo-
se iiahajaju nn parkiriščih indriibih Jaslih površinah; ^e nahajajo na površinah v lasti fizičnih ali pravnih oseb brez predhodnega pisneua soj^lasja laslnik^i;
+
zen za fizične osebe. Id kršijo določila odloka, se pravi, da c^iložijo i/rabljeno vozilo na prej navedenih površinah, 10 lisoč tolarjev, sedaj pa znaša 60 tisoč lolarjev. Pravne (wcí^e so za enak
lornih vozil, predelali okrog 39.000 vozil. Na Mlnislrslvu za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije pripravljajo predpis o ravnanju z izrabljenimi motornimi voziU, ki naj hi
+
vvclikl meri zajezil divje odlaganje in boa^'cda usklajen z direktivo Evropske unije. Predpis bo določal način ravnanja, slopnjC predelave in obvcz-m'ïsli predehwalcev, pomembna pa ho Iudi posebna uredba o načinu financiranja zbiranja in razgradnje izrabljenih motornih Viv/il. Po tej uredbi namreč treba pri vsaki registraciji do-kxen odstotek vrednosti vozila odvesti v proračun, država pa bo zato jamčila za predelavo izrabljenih vozil. Ravnanje z izrabljenimi vozili ureja tudi zakon o varnosti v cestnem prometu, ki dovoljuje odjavo vcvila le, Če la';înik predloži potrdilo o predaji vozila v razgradnjo.
Evropska direkliva o odpadnih avtomobilih Iz leta 2000 zahteva, da države do leta 2O06 predelajo 85% povprečne teže aviomobila, od leta 2015 dalje pa naj hi bil la delež V Evropi nastane vsako leto okoli deset milijonov odpadnih vozil, zaradi bremen iz preteklcïsti pa jilt vsako le-lo uničijo približno štirinajsi milijonov.
Uničenje (šrediranje—»drobljenje«) je zaenkral še najpogiísiejši način ravnanja z odsluženimi avtomobili. Iz avtomobilov pred drobljenjem seveda odstranijo nevarne snovi in vedno več tudi drugih materialov, ki se jih lahko predela ali ponovno uporabi, S ciljno demtmlJižo bi lahko od vsakega avtomobila dobili približno sedem.sto kilogramov kovine Íd okrog irislo kilogramov gume, plastike, tekstila, stekla. Ob vedno večjih okoljskih težavah so se v avtomobilski industriji začeli zavedati, da je njihova dolžnost ludl skrb za izrabljene avtomobile, predvsem pa si vedno bolj prizadevajo za okolju prijaznejšo avtomobile in proizvodnjo ter za uporabo lakih matcrl-aiov, ki bodo omogočali, iilajšali In pocenili reeiklažo v prlhodnasti.
107,8 MHz

MMS
Nc samo, d-a imata naS radijski modc-raior Igor Kukovcc in Ichnik Dragan Bcrkcnja^evič rada morje, rada imala ludi lepe melodije. Obojega je hÚo na le-loSnj ih MeUxlijali morja in sonca v izt^bi-lju. Na linalnem večeru, ki je potekal 21. junija, v portoroškem Avdiiorju,sia pripravila ludi zanimivo reportažo, za kaicro sla se, lo sia poiem priznala, precej namučila.
Pred mikrt^fon sta povabila vse iri nagrajenca: Slavka Ivanciča, Roka Kosmača in Moniko Pučcij, ob njih pa 5c Številne druge. Po naporni noči, delala sta do 3. ure zjutraj, sta v Velenje pridela ob 8. uri. Utrujena, a zadovoljna. Sc bolj zadovoljna pa sla bila poiem, ko so mnogi poslužřilci njuno reportažo pohvalili. Sicer Sla pa že ustaljen radijski landcm na podobnih gla.sbcnih festivalih in žc zelo dobro vesta, kako se lam stvarem streže.
Dragan In Monika. Za objektivom pa seveda
fgor.
/magalaje nadobudna Prcvaljčanka Monika Pučelj. Dragan je bil nad njo Še posebej na-dušcn zalo, ker je povedala, da rada posluša Radio Velenje.
■ mkp
Prvene<!
l\lovekiio>vlcclgniH'nl
Novomeška skupina Movekno^edge-meni |e cioêà<aîa svoj diskografski prvenec 2 naslovom »Sun Sun«. Osemčlanska zasedba želi s svojim Iz-delkom poslušalcem ponuditi clm širSe glasbeno doživetje. Stalno spreminja* jodi se repertoar hlp-hopa. drum & bassâ. iungla, reggaeja in funka vkliučuje tUdI iam sessione In freestyle Improvizacije. Besedila skladb so predvsem v angleščini, člani skupine
MBto
no krof ko
SOČA KI;(;(;ai: KI* vi;Ksn.\sii
Četrl Soča reggae riversplash festival bo potekal od 10. do 13. julija na znanem prizorišču ob sotočju Tolminke In Soče. Glavna zvezda letos bo nemški reggae izvajalec Gentleman In njegova zasedba The Par East Band.
m\M]
Celjski bend je pred kratkim objavil nov single z naslovom »Nekje vmes«. Najdete ga lahko tudi na njihovi spletni strani vmivvif.nudeband.com
DliJA MDŠIČ Deja v Zagrebu snema novo ploščo s skladbami v slovenskem. hrvaškem in angleškem jeziku. Novi album naj bi Izšel enkrat jeseni.
CALirORNIV
Po krajši pavzi se jeseni na slovensko glasbeno prizorišče vrača kranjska skupina California. Njen vodja Matjaž Zupan zaenkrat o novi plošči še ne govori, čeprav naj bi bila večina glasbe za novi album že posneta.
DRINKERS
Zasavski bend letos praznuje deseto obletnico delovanja. Ob tem so izdali nov album z naslovom »Prohibicijas priznanje pa jim je podelil tudi tr< bo vel j ski iupan Bogdan Baro* Vič.
mvop
člani skupine Bepop bodo 8. julija obiskati Interspar center v Velenju. Ob 17.00 url jih boste lahko videli, slišali, se z njimi pogovorili in dobili njihov podpis.
pa se zavzemajo za svobodno Izražanje v glasbenem smislu, obenem pa pro movirajo umetnost kol neobremenjeno prepletanje različnih žanrov (glasba, grafiti« poeziia). f^a zgoščenki je deset skladb, podprtih z vmesnimi »>jani« vložki In bonus skladbami, ki predstavljajo pravo siiko skupine, kakrSno je mogoče slišati na njihovih našlo fu h.
Spet 1'rljavo ka/alisle
Po pei]h letih diskografske ga preora je hrvaška rock skupina Prijavo kazalište objavila nov album z naslovom ^Radlo Dubrava«. AJbum je skupina pripravljala ^craj leto dni v svoji bazi v zagrebški Dubravi. Na njem je dvanajst novih skladb, ki pnnašajo karakterističen zvok Prljavega kazališta, skupina pa se v sldad-bah vrača k zvoku novega vala. Rvi singl ■Radio Dubrava" te osvaja hrvaške radijske postaje, prispel pa je Uidi r^a slovenske. kjer pa je sl^adba zaradi tematske navezave na hrvaške dnižbene razmere manj aktualna, V vročih poletnih mesecih pa že lahko pričakujem tudi dai-
gi singl, To bo plesna ska skJadba "Previše suza u mom pivu".
kíii^Kloní sele seplenibra
Kingstonl imajo smolo. Potem, ko jih niso uvrstili na festival fvIMS, se jim je zalomilo še pri izdaji novega albuma. Dolgo napovedovani lesti album sku-pine Kingston »Repubifka Banana« namreč še nekaj Časa ne bo ugledal polic glasbenih trgovin. Plošča bi morala Iziti prav v teh dneh< vendar se je vse skupaj zapletlo pri miksu. Studio, v katerem so Kingstonl dokončail vse svoje prejšnje plošče, je namreč zaseden (in bo še nekaj časa), zato so se fantje odločili, da bodo tokrat ploščo dokončni kar v priznanem zagrebškem studiu Morris, Prepričani so, da bo tako zvok plošce še boljši, v kar se bo-mo lahko prepričali že sredi julija, ko pride na radijske postaje novi singl z naslovom "Kdor zna, ta zna". Izid nove plošče pa se je premaknil v začetek septembra.
: PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
# Izbor poteka vsai<o soboto ob 9.35 ud. Zmagovalno sidadbo pa lahko ^ slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 A in po poročilih ob 18.30.
1.	AVRIL LAVIÛNE-losing Grip
2.	PANJABI MC-Jogi
3.	LAURA PAUSINI-I Need Love
Komaj 17 letna Kanadčanka Iz majhnega rritsteca v bližini Ontaria si je vedno močno želela postđl zvezda Začela je peti v cer^cvenem zboru in na podeželskih srečanji dokler je ni opazil Antonio AL Reid. Odpeljal jojenaManliattarf, l^rjoje poskušal povezati z različnimi skiadaîelil íntek-stopisci. A od začetka ni šlo. Dol^er se Avril nI preselila na zahodno oba-io ZDA in tam posnela prvi LP z naslovom »Lel G o«, ki ga je do danes prodala v milijonih primerkov.


v
F ■ ~
■ LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtekv tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedelja, 29.06.2003:
1.SLAKI: Dolenje in Savinjčan
2.KLAV2AR:	Ena majčkena ljubezen
3.BISTRÍŠKI	ODMEV: Ta prava stvar
4.P0LKA	PUNCE: Ata, mama, dajla gnar 5.IG0R -I- ZZ: Moji ženki lep pozdrav
Predlogi za nedeljo, 06.07.2003;
1.PLANŠARJI: Na kranjskem balu 2.SL0V. MUZIKANTJE: Irharce in čm klobuk
3.VERDER6ER:	Čaša sreče
4.VES.	ŠTAJERKE: Vrtimo plane!
5.ZASAVCI:	Naša pesem
■ ViHGrabner
Tri dni raja na Otočcu
Jutri sc zamenja največji vsakoletni rockovski fesiival v Sloveniji - Rock Oločec. Do godek je v preteklih Iclih os-lai v spominu ludi (za nekatere pa predvsem) po fotografijah in pœiicikih blatjùh mladenk in mladccv, ki so si po vzoru na svoje nekaj gene racij starejše ameriSkc kolege i/ Wood-siocka dali daska v blatnih kopel ih. Razlika med tistimi iz šestdesetih let in temi z Oiočca je v icm, da jeza ameriške poskrbel lisi I zgoraj. 2H dolenjske pa navadno poskrbijo kar domači gasilci, ki pridno namilijo novomeško zemljo. Siccr pa bo fesiival leios še večjih dimenzij kol pretekla leta. Ne le p<") velikosti prizorišča in Številu nastopajočih, ampak ludi po pričakovanem obisku- Organizatorji, ki so?«5 letos prvič okrepili z ekipo K4/6, namreč napovedujejo največje Šievilo obiskovalcev doslej. Ti bodo lahko .spremljali dogajanja na kar Štirih odrih, od katerih bo eden (to je n(w<xst) namenjen eieklron-ski glasbi. Kot smo že piirc^ali na ieh straneh, bo ludi seznam nastopajočih na le-
tošnjem Rock OloOcu bogatejši kol preji>nja leta, čeprav so tudi v preteklih letih čez oder na novomeškem letališču Prečna že paradirala velika imena st^dobne rock glasbe. Letos pa bo na že sedmem festivalu po vrsii nastopilo ce-
siopi skupin Apocalypli' ea(Finska), C'humbawamba (Velika Britanija), Ozomath (ZDA), domačaga heroja Vlada Krcshna, skupin Clvis Jackson, Posodi mi jurja, KS!in;C".R.A.S.H.,Foriasie Lcr italijanskih .Scioeehi ba-
lo več tujih kot domačih izvajalcev. Dokončno so potrjena naslednja imena.
Jutri bodo na glavni oder stopili Primal Fear (Nemčija), Paul Di Anno (Velika Britanija), Fishbone (ZDA), Su-perhiks (Makedonija), Prospect in Kawasaki (Hrvaška) 1er Mac/.de (Zarpale (Francija). Sobota bo postregla z na-
locchi in hrvaških ročke rje v Father. Festival se bo v nedeljo zaključil z nastopi Stereo MCs (Velika Britanija), jugoslovanskih velikanov Part i-brejkcrs in Električni orgazam, hrvaškega benda Flyer in domaČih skupin Noeiifcria, O.S.T, Noundo, Psychopath in v^und.
■ MiČ
Obvestilo
SpMtoMni bojani Krajevne PREDVIDEN ZAKUUČEK del bo sloipnosll (krica i	20.08.2003.
KOMUNALNO
PODJETJE
VEt^NJEd.o.o.
Korolka cesta 37/b, 3920 Velenje fal.: m^^MOd. I6x: 03/89^1-127
^^B POPCiNAZA^OftA
.......«voz
f I 8UCAPl40f«TA
Zorodi slobego slanfa kofiQlfzaclje no Gonikitesllv Velen |u, vos obveščamo, do bo Kđfflunolno podletje Velenle d.o.o., letos obnovljolo del ko nolo.
Omrež|e bomo obnavljali od kriîisb Gorisb »ste s Šol«b CKto do križiiĆD Goriške aste s Kozel Iskego ilico.
SoâKHO obv^mo krajane, do sebopo10.tnfsustu2003 zofelo graditi kolesorsb stezo^ pbâiik In rozsvetijOVQ no tem odseki.
IZVAlALfC del bo NivoCei|e
Pi^lÍEÍEKdel bovponedel|ek, dne07.07i0(l3.
V tem fosil bo zo prametzD|Kt del Gorišb ceste, od kriliSi^B s Šolelko cesto do kríií^os Koiellskego uIko. Dostop v iHi$el|e Gorico bo Iz Celj^ ceste mimo »Zlvkovifo« no Goriško cestoln bo urejen dvomrno. Enosmerni promet bo ure|en rto cesti SoM gríř íz sn»9rí Ceste V pnHi Cel|ski cesti. Gle| grdillno prilogo.
Pramet v KS Gorloi bo potekol z zmonitenohrtraslfoSO km/ura.
No cestah bo zarodi vorrtosti postovliene cestne ovire (ležeS polkafi), prometni znold^ ogledalo in obvestilo o obvozih.
PrametnIznokI zc ureditev
pramoto bodo postovi jeni že v nedeljo, dne 06.07.2003.
Vfosu gradn|ebo PREPOVEDNO porkironjs ob cestoh.
Vslkrojoni bodovpcAne nobirahike dobili obvestilo i celo^lo informodjoin podrobnim nočtlom prometne ureditve.
Vse krajane KS Gorico ter oslole pr^ivolce Velenjo, prosimo zo rozumevonje in strpnost.
ZahvalluiemoseVamza rozumevonje I
KOMUNALNO PODJETJE VELEHlElo.0. Direktor MoriionJEDOVNICKl. unrv.dii^.inž.kem.
VRTILJAK



fiii''Willi r
'//<i al lofa cavno bi l)il. Vkidi jo, (l<i so IIUI vsi
Dr. Kvficn Dor-varir iy<\ vseeno [(^kel rasi ni kfoy.

l\«i<lomťSl ek /h
kontraťcíKijskc
Uililcte
v Veliki Britaniji bo kmalu na razpolago nov kontraccpcijski pripomoček - lepilni trak. ki so razvili pri podjtílju Janssen-Cilagin gaho mogoOc dohiîi na zdravniški reccpl. Nov proizvod bo konkurira) običajnim kontracepcijskim tablelam. Lepljivo koniraccpcijskosrcdslv(\ ki jc v Združenih državah na irtiSču že nekaj Casa.jc v le dvanajstih mc-scdh prodajo postalo drugo največkrat predpisano hormonsko kontracepcijsko sredstvo, Novo kontracepcijsko sredstvo bc lako v veliki meri pripomoglo k
Konkurciu a VUigri -spr<^j /a nos
v Ameriki pa so patentirali novo zdravilo za doseganje erekcije, ki naj bi bilo resna konkurenca Viagri. Za razliko od Vi-agre je to sprej za nos in če bo uspcSno prestal vsa testiranja naj bi se na Irí^ii^u pojavil konec letošnjega leta.
ričanov oziroma Sest odstotkov cclotne populacije. (*c so napovedi ločne, bo v /DA leta 205(J od 45 do 50 milijonov diabc-
zmanjševanju nezaželenih nosečnosti. Poleg lega ženskam ni več potrebno dnevno skrbeti, da vzamejo tabletko, temveč morajo Ic enkrat tedensko zamenjati trak. Rezultati so povsem primerljivi z rczuliali, kijih dosegajo koniraccpcijskc tablete.
Irak je bež barve in meri 4. 5 cm X 4.5 cm. Proizvajalci sn povedali, daje tako tanek, da sc ga da povsem neopazno nositi pod obleko. Nanj nc vplivala ne vročina in ne voda. Ženska ga moni m« I ti vseh sedem dni v lednu. in sicer iri tedne zapovrstjo.
Dialu^les novanu» o^ro/ii AnuTínine
New Orleans - V primeru, da Američani ne bodo začeli jesti manj in se več gibali, bo eden od treh ameriških otrok, ki .so se rodili leta 20(H), poslal diabetični bolnik, opozarjajo strokovnjaki iz ( entra za nad/or nad nalezljivimi boleznimi iz Atlante. Ocena CDC" glede nevarnosti za razvoj diabetesa pri Američani]} je kar trikrat večja, kol jo oce-njujejopri ameriSkemzdruženju za diabetes. Vključno z ne-diagni^ticiranimi primeri zdravstvene oblasti v ZDA (Kcnjujc-jo, da za posledicami diabetesa trpi približno 17 milii<înov Ame-
tičnih bolnikov. Diabetes lahko povzroči tudi slepoto, odpoved ledvic, bolezni srca in lahko vodi do amputacije udov.
/ť nekaj ci$!urel resno sk(>(U!jc wlravjn
Danski znanstveniki iz bolnice Ama u Kopenhagenu so izvedli raziskavo, ki je pokazala, da zdravju resno škoduje že nekaj pokajenih cigaret na dan.
ákodljiví učinek nikc>Linaje pasebej opazen pri ženskah, saj ženske, ki pokadijo le tri cigarete ' dnevno, umrejo prej kot nekadilke, pri njih pajc tudi dvakrat večja verjetnost, da jih bo prizadela srčna kap.
'laki>no riizmcrje se pojavi pri moSkih šele, če pokadijoSesi cigaret ali eno cigaro dnevno. Raziskava je bila zelo obsežna. Trajala je 22 let, v njej pa je sodelovalo 12 000 ljudi.
Sicer pa je kajenje glavni vzrok
Janko Viizcni. nogometni lunkcionar in l)i'<itío Koslanjšek. od tega lorka Irx^rier Rndaiia. sla se za spomin slikala na [ř>nvSrii v Šmarinom oh Paki. Tani 1)0 zdaj lak posnolek Icžko narxHli-li. Knajslciiii sla se razv(7,ali ptvj. ()r(^d(Mi sla vSC uspeli poročili. \li pa v [ok!
I'Yane Avbeisek. Milan Vl(«Ived in (liril {]rc'b(^nšek so vodili dosedanjih Ali skokov cc/ kožo. Naskulnje lelo pridejo novi. Po priredil vi se jim je priletel pir. Nc bosle verieli: z njim jili sploh ni hilo irc^ha silili.
bolezni in smrti v državah tretjega sveta in predstavlja ogromno brtime za zdravstvene sisteme teh držav. Po navedbah ekonomista .Svetovne banke Joya de Beyerja, ki je nedavno na srečanju v San Franciscu predstavil novo Studijo glede boja proti kajenju v državah trcijega sveta, naj bi v državah v n^zvoju vsako leto zaradi posledic kajenja življenje izgubilo 2p milijona ljudi, medlem ko naj bi čez dvaj.sel let za posledicami kajenja na leto umrlo že sedem milijonov ljudi.
Jagode lahk<» ubijejo celiee laka?
Raziskava anglc?>kih znanstve-nikíTv je pt^kazala, da jagode lahko upočasnijt") rast nekaterili rakastih celic.
znanstveniki angleSkega National Food Institutea in University of Nott ingham so testirali več kot 200 vrst jagixl, in ugotovili, da imajo največji vpliv na preprečevanje rasli rakastih celic različne v naravi rasti)če jagode.
Določene kemične substance, ki so v jagodah, uspcj<T v stiku
"V
ii-^""*^	-s

•t

celicami raka preprečili njihovo rast in celo povzročiti njihovo .smrt.
Znanstveniki domnevajo, da naravne substance v jagodah ak-livirajo imunološki obrambo organ iz ma.
»Scdaj bodo z zoženo raziskavo najprej skui^ali ugotovili učinek jagod pri boju proti raku v trebušni votlini in na debelem črevesu.
stari vici
Piratski
Srečala sta se dva pirata.
"0, ubtîgj človek!" je rekel prvi, ko je ziigledal drugega. "Leseno nogo iiuiiS, kljuko namesto roke in brez očesa sil Kaj pa se ti jc zgodilo?"
"Neumna reč! Močan veter je bil, pa sem padel vvc5d">!"
"Zato pa res nisi ostal brez noge!"
"Niî, ja. v votli je bilo potno morskih psov!"
"Kaj pa je s kljuko, ki jo ima.^ namesio roke?"
"Napadli smo neko bogato jahto in lastnik mi je z raečeru o^lseki^l roko!"
"Kaj pa je z očesom?"
"Neumna reč! Ob lepem vremenu sem se ulegel na krov ladje, da dobim malo rjave barve, pa je priletel galeb in me s krilom p(")praskal po očesu."
"lóda, zalo pa ja nisi ostal brez očesa!"
To ne, toda icdaj sem prvi dan imel kljuko namesio roke!"
I
ÇtJ^A'T'.OA
Aktualno v Velenju
čeprav ^t ni nastopila jesen.Je v Velenju že veliko /iinimanje m abonma. Zdaj predvsem za modri 'AÏwnnvA.
(Pre)skok
Predsednik vlade je nspe^no preskočil kož<». Kdaj inu \m skupaj z vlado uspelo preskočiti .še vse najni/ličneji>e leme, ki se postavljajo pred nas?
(He)nedeliska
JVgovci In njihovi sindi-kiili se ie vedno prepimjo o nedeljskem delu. V (em sporu l>i jim lahko največ pomu^li kupci. Da bi tudi oni rekli, daje nedelja čns m |K»čilek.
Povodi
v itelili Vodah je osnov» na šola splavala p<» vodi. Ne /.»nidi kakšne čudne aktivnosti šolskih oblasti, bolj xanidi premajhne aktiv nos li star^v,
Skokoči
Predsednik vhide je skočil če/, kožo. Ni pa ^a politika, ki bi s skokom p(»č»slil šedru^i p<»meni-ben d<»^odek ob rudar* skem pra/niku. Da bi skočil če/ most na revyi skokov n:i velenjski ska-kiilnici.
Petka na pocitnkah
Koncem sr»lskega leta je odšla liidi šošlunjska potka na počitnice. Z novim šolskim letom ho tudi ta petkit spet pripravljena.
Praznična
Zamdi slavjsi delovnih in upokojenih knaipovje veliko svinj ostalo bre/. krač.
v	v*	•
Težje zívljenie
Letošnja suša Je ni(»čno pri/udela |M>Ijščine. Tako bo tudi težje in dni/je življenje na koruzi.
Tu in tam
Rmlaiji imajo muMj IHxÍ /emijo, borci i>e vedno v oblakih!
Varujejo drevesa
Šolarje, ki so z zbira* njem starega papirja ohranili velikť> dreves, so vsi tako lepo pohvalili, (rrujajo pa tiste« ki varčujejo z zvezki in ne pišejo domačih nnl(>}>. Saj ludi ti na tak način ohr.i* njajo drevesii.
REPORTAŽA
11
Od tekmovanja do zaključka veselo
v Siilcški dolini jc lolos potekal, od 0. do 14. jiiiiija, zo (^luiindvajsc^li ))l(Hlcn upokojcníH^vcí, ki HC \v udclo/ilo vs(^h hchi di ušUn npokojoiUHn M(Hl()l)(iiisk(^ zvo/o. ki vsako lolo Síccanjr upokojonrcv iiidl orfianizii^a.
Nyjprw'j .so Sť upokojenci med pomerili v scUmih razlitJnIh šp*.irtnih igrah in na koncu tekmovanj. v soboto, pripravili Že kulturni prtigram »Pelje na vasi«.
Ze po tradiciji pn jc !udilcU\snji zakljuCek lecina upt^kc^jcnccv pcj-tekiil na prelepem dciu Pohorja, Rogli. MediibCin&ka/vcx:i D. U. pa jc na Roglo popeljala preko iri-sU> upokojenccv in nasli^pajt">čih. Kot zanimivost pa je bila. Jajc na ÏO srečanje bilo pcwabijeniii tudi triindvajset zlalcíporoíentvv in iri-je pari biserne poroke.
Sedaj pa íc po vrsti o dogodkih kol so se odvijali v lednu upokojencev, najprej pa nekaj lekmo-valnih rc/ulatauîv:
Velenje - streljanje z zraino paski>. lekmovalo je 28 slrelccv, prvo meslo in prelK>dni pokal je mvojiia ekipa DU Velenje 1.. 2. Velenic II. in 3. Šmarlno-pododbor.
Velenje - balinanje. Nai«lopilo jeSliridesclbalinarkin balinajrev. Pri ^enskiihjc 1. mesio osvojila ekipa Velenje I.. 2. Pesja in 3. Velenje - pododbt»r Kavče Ptidkraj. Pri mwkili pa je t. meslo zasedla ekipa Velenje L, 2. SoSlanj in Smarino obPaki.
Sc*>tanj-kegiajnjc. Nastopilo jc dvajsci kcgljačev med njimi tudi ena ženska ekipa. I. mcsio je ^'«vojila ekijia DU .Šmartno ob Pa-ki. 2. Velenje in Šoštanj.
S«.)5tanj-§ah. Ickmiwali^jc dvajset í^hisi(W. S figurami je hila najbolj sproina ekipa DU Vdenjc J.. 2, Velenje II. in X .^marino ob Pakl.
Velenje - tenis. Na teni.^kem igrišCu se je zbralo sestnajst tcni-saiev iîd katerih je najbolj spretno žogict^ odbijal Miha Pevnik. /a njim pa Jože Silovšek in Ra« 1'ael Berlt>Cnlk.
Šmartno ob Paki — kegljanje s kroglo na vrvici, lekmtivanja se je udeležilo od vseh drugih tekmovanj, kar.S6. Med ženskami jc najvci kegljev poilrla ekipa DU Velenje - pc^dodbor Kon(wo, 2. Velenje - pododbor Staro Velenje in 3. Šmartno ob Paki. Pri molkih jc I. mesto zasedla ekipa DU Velenje - podtxJbor Kj>novt), 2. Skale in X Velenje-pododbor Staro Velenje.
Škalsko jezero — ulov rib. Ob i^kalskem jezeru je pc^skti5ak> uje-
li največ rib 24 ribiCev. Po tehtanju .so največ rib ulovili SoŠtanjcani, 2. so bili ribici Velenje 1. In .Skalcanl.
Šmartno ob Paki - petje na vasi. Na kulturni prireditvi pod tem na.siovom je letos so deli walo deset pevskih zborov s 198 pevkiimi in i^evei.
KojiUi: /askliiirok tednu iipokojciuev
/^e uvodoma smo zapisali. Medobčinska zvc/a DU Velenje je na zaključno dejanje na Roglo popeljala prekii .'^(K) up(.ikc^jencev iz vseh Šestih DU, ki bili izbrani po pododborih. Upokojence na Rogli si>obiskali tudi gi^stje. Med njimi predsednik zveze DU Slovenije Vinko <iobec, župan MC) Velenje Srečko Meh. župan občine Šoštanj in poslanec D/ Milan Kopusar, predsednik območnega odbi^ra NOV Velenje in poslanec 07. Bogdan Kontič, predsednica območnega odbora Ana-Roza Hribar, predsednik DU Maribor-Center RiífkoZiígar In drugi.
Po prihodu na Roglo in malici sosoudelcžcncisrcčanja laliko pomerili v različnih šaljivih igrah. Medselx>jno se preizkusili v balinanju, pikadu, metanju žc^gice v masko, metanju krogle, metanju
ZmagovatGi v šahu: OU Velenje i
Zmagovafci v uíovu ríb: DU Šoštanj
obročev na klin in v vlečenju vrvi.
Po omenjenih igrah je sledilo obilno kosilo, po njem pa jc ves kulturni program potekal v pn>s-torih restavracije hotela Planja.
Vse udeIcžence srečanja na Rtv gli in goste je lîajprcj nagovoril predsednik Medobčinske zveze DU Velenje. Hubert Mravljak. Upokojence so nagovorili in po-
zdravlll 5e vsi pa'j omenjeni gostje. Tudi letos so bili na Rogli največje pt">zorn(5sti deležni zlatopc^-ročcnci in biserno poročcnci. Predstavniki DUsovsemslavljen-cem izročili spominsko darilo in šopek rož. Sledil je razvedrilni program, poslu?>anje glasbe, pelje In ples. Prav to kar starejSi naj-t>olj pogrevajo in si ob takih priložnostih lahko privoščijo. Kdo-
Veseli zlatoporočenci na Rogli
bri vt»Iji je največ prispeval muzikant Edi Pečolar iz ICor'-v>ke,
Pc'ivseni na koncu tega zapisa velja omenili, daje bila organizacija letošnjega ledna upokojencev Šaleške doline odlična, /a 5pc>rt-na dogajanja in odlično izvedbo pa si zitsluži vse pr/nanje Športni referent pri MZDU Velenje Marko Bauman.
■ B. M.
Srečanje nekdanjih varuhov helikopterja
Vsakii srečanje st^ zanimiva, vose la neptvabna. če -se zberejo nekdanji prijatelji in obujajo spomine na pi>mcmbnc dogodke iz bližnje ali daljne preteklosti. Eno taksnih srečanj je bilo pitd dnevi na letiJSču v LajŠah pri .Sasianju.
Sestali i so se veterani vojne za Slovenijo, sobore I • skratka, udeležcnci prevzema in varuhi prvega vojaškega helikopterjav.Sloven-ski vojski. Prevzeli so ga 28. junija leta IWl na Goheh, Vse do oktobra istega leta so skrbna vart)vali vse skrivnc"niii o njejîovem gibanju, premikanju in delovanju ter u.speli. da je vseskozi o&lal v slovenskih rokah.
I^»znejc.poi«amoswjiivi,jeposti<l prvi vojaški helikopter za šolanje noviii generacij .skrvenskih vojaških plkitov, Njegos'a pilota sta bila tedaj stotnik Jože Kalan in mehanik Bo-g^^Suslariič. ki sta prav takt^ pristav LajiU;. Mimogrede, lože Kalan je danes eden najlxilj sposobnih pilotov helikopterjev za letenje v najtežjih vremenskili ramierali.
ObuJaU so spomine na zelo pomemben in nepozaben dogodek Iz nase osamosvojitvene vojne.
Varno na počitnice
V času od spomladi dt^ zaključka Šolskega leta so člani /.Sam Velenje sodelovali skupaj z SPV mo Velenje pri
izvedbi kolesarskih izpitov. Udeležilo se jih je 2ÍKI učencev iz OŠ Gorica. Mihe Pintarja Toleda. Šaleka in Livade iz Velenja. Potekali so na aviopoligonu Ljube čna pri Celju.
V skupni akciji 6 policisti in SPV-
jem Varna vožjija z minornim k<v lesom na Tilovem trgu v Velenju so sodelovali pri cek>tnj organi-z-aciji. zadnja dva izolska dneva pa so ob prometnicah, na frekventnih ločkiih inprÍM>lah skrMizavcCjo prometno varnost ( v uniformah so opoz.aijali na razigrane ž.)larje). TakAno dežurstvo so letos pwič vpeljal) (menda napt^budopt>ÍicÍ-je) torej tudi ob zaključku šolskega leta.
Vsoboto, 12. julija, Kîdt^ iA'edli veliko motorizirano povorko po Saleiki dt>linl včast prazniku, ilne-vu Šoferjev in avtomehanikov 1.^.ju liju. Priče la se bo ob 16. uri z zlv>n>m pri APS Velenje.
Udeležili se K>do tudi (wdnje-ga srečanja voznikcw in avtc»mc-hanikovna Rogli 27.
julija, jeseni pa bodo vsaj irl dni spet opozarjali na prvoSolce in druge fe>larje vakeijiVarnovSolo - prvisoLski dnevi.
■ Jože Miklavc
Po malem slovenskem želez-
ničarskeni kroeu
Člani smarškcga turističnega društva radi poudarjajo, da krajanov ne vabijo k st>tle!ovanju Ic takrat, ko je treba kje poprijeti za ^leki, ampak tudi na ziinimive izlclc.'lakego f^f pripravili minulo soboto.
S posebnim vlakom sose «"»dpr a vili po ní alem slovenskem železničářském krogu Velenje - Mirna na Dolenjskem. 156 potnikov jc bilo na vlaku, bili pa so iz Velenja, Mozirja, Polzele, /.alca, največ pa je bilo na njem seveda Smarčanov. V Mirni so si ogictlali tamkajšnje kulturne. zgi'^dovjnske in turistične zanimivosti, kot so farna cerkev, za katero so značilne izjemne pi^slikavc, grad speče lepiHice, ki ga obnavljajo in pîdobno.<5(vsle sta sprejela tudi žxjpanja občine Trebnje Marica Skixla In predsednik sveta KS Mirna Dušan Skcrbil Na prisrčnem srečanju, na katerem so jima predstavniki občine podarili se bveže liskán zbornik Šmartno ob Paki, so se dogovorili za ponovno snidenje.
Ko smo pt^budnika in glavnega organizatorja izJetov Marjana Knc-/Ji pospriLŠali, zakaj so izbrali Mirno, je p<ivedal, ima to okolje nekaj pcjdobnosli s Šmartnim ob Paki. Reka Mirna je (>riblÍžno tako dolga kot reka Paka, v občini Trebnje živi morda UK) i^bčanov manj kot v občini Šmartno ob Paki in 5e bi se nasla kakšna zanimiva podobnost.
Ob prihodu d>mov so udeiežcnd izleta izrazili veliko zadiwoljstvo v pričakovanjuiu^v\jgavabiki zaizJel.Kam prihodnje leto? »Seveda zncTva zvlakom in to proti slt^^nski obali - v Kt>per.<t je bil jedrnat Marjan Knez,
■ tp
Navdušeni nad ficki
Pred dnevi je bilo v Zgc>rnji Savinjski in Zadrečki dolini zanimivo videti številne moikle starih, av»^-nozJoSčenihosebnihvt>zilljčki>v. V kampu Meninav Varpoljah je bilo sr^;tnje v(>i2iiiki.v i/.s^tíU krajevSkv venije.
Pred tem jc bil uradni zlx^r pri v So.ilanju, kok^na, ki sc jc vztrajno večala, pa se je vila nalovZgc^mjo Savinjsko di^lino, kjer nazadnje našteli 25 najstarejših in nekoliko mlajÍNÍh fičaktw. Pí^peljali so se tudi okriíg Zgornje Savinjske in /adrečke doline, nato pa
so Izvedli manj.^c tekmovanje v sprelnostni vožnji, predvsem pa so občudovali, kakt^ «mašioe kuhajo«, kaki) \k>hro ima kateri i^hra-njen »pleh« in koliko kilometrov je kakšen petde.sc tlet nik nabil. Organizator, zapečen /Igornjcsa-vlnjčan Iz Velenja Zdravko (^žJr.je poskrbel tudi za tiste »slabšega zdravja« z ekipo avtomehanikov. vendar pa jc pi>moč p(nrebwal le najstarejši voznik, Franc Senek;'»-vič. ki seje pripeljal na srečanje iz Jarenine, ok'varo pa je odpravil kar sam. Organizator jc ob zaključku srečanja vročil nekalerim za dobre tekmovalne uspehe, drugim za ohranjanje iraiiicije in brezhibnih vozil, po--sebna priznanja in pokale. V kampu Menina pa je bilo tudi sicer za v.sc poskrbljeno in vse kaže, da se kxJo vozniki líčkíw še večkrat seŠII. ■ Jože Miklavc
+
VI PIŠETE

S sončno energijo do tople vode
Osnovna šola bratov Lclonja Smarlno oh Paki bo letošnjo jesen okolju prijaznejša. V okviru projckla »Solarno parincrsivo« bodo namivů zgradili sonCni kolektor za gretje saniUirne vode. lopio vodo bod(^ s pridom uporabljali v solski kuhinji in v lelo-vadnici, ki jo koristi ludi nogometni klub, Pobudaza projekt je navala v avstrijskem Klimabuend-nis Stcicrmc^rk in Slovenskem E-forumu. ki v «nidelovsnju 7. HRI-Com Velenje kix)rdinira projekt. V Izvedbo projekta .so se pi>ieg osnovne k>le vključili še občina imarint) ob Paki. nogomcini klub in POP Velenje. Za ta projekt lx) občina kandidirala za sredsiva na razpisu Agcncijc RS za učinkovito rabo energije.
Projekt že leće, saj so učenci šmarskih sedmih razredov 17. in 18. junija obiskali svoje avstrijske vrstnike. Ob tej priložnosi i so jim .strtïkovnjaki KI im a buendnisa pripravili ekiikur^jo. kjer so spoznali već načinov pridobivanja energije i/, obnovljivih virov. Med drugim so si ogledali vetrne elektrarne. daljinske ogrevalne sisteme na biomaso in bioplin 1er solarne sisteme za gTCije vode. Av.sirijski gostitelji so se zelo izkazali, saj so poleg strokovnega poskrbeli tudi za družabni de), lakoj po pt^čilni-cah bodi> nadaljevali delo v Smart-nem ob Paki. kjer b<xlo pod mentorstvom avstrijskih strokovnjakov in učiteljic z domače osnovne Šole izdelali sončni kolektor, ki ga bodo namestili na št^fsko
Uc^e/ežerrc/ ekskurtíje pred »sončno Š0Í0'< (Sonnenschule) v
Gteisdorfu f Foto; A. L)
streho. Mladi tehniki ?,olx;h sira- delo in druženje pričelo. nimeježckomajćakajo.dasoN^	■ E.Š.
Obeta se več turizma na kmetiji
Na tzîeini.^ki kmetiji Vrzišnikv lopolbici sose srečali udeleženci tečaja za nosilce turistične dejav-mwli, ki je od februarja do maja letos potekal v savinjski regiji.
Izobraževanja, ki ga je iz sredstev Phare sofinancirala Evropska unija,seje udeležilo?! kmetov iz različnih krajev savinjske regije,
7t)-urni tečaj so opravili v okviru Šole za go.spodinjske poklice ?!rcče.
V teoretičnem delu tečaja so se udeleženci predvsem seznanili s irendi luriziiiav Sloveniji, gospí"»-darskim pomenom turizma, z možnostmi za opravljanje turi-.slične dejavnosti na kmetiji in 7. zakonskimi predpisi icr davčnimi obveznostmi.
Poseben poudarek je bil tudi na pomenu arhitekturne dediščine pri razvoju turizma na kmetijah.
Se;manili so se tudi z različnimi vr.slami ponudl>e na kmetiji terv praktičnem delu tečaja s pripravo in strežbo hrane in pijače. Izobrazili so se tudi o različnih
možnostih komuniciranja z gc«ti in s turistično propagando.
Na koncu so pripravil) seminar-.ske naloge in tako je naslalo 31 novih programov turističnih kme-tijvsavinjskiregiji.
Iz območja Mest ne občine Velenje se je udeležila tega tečaja sa-
mo Slavica Octípck iz Podgorja, ki ima vse bolj obiskano ekološko kmetijo s strani vrtcev in osnovnih šol.
Iz obmiKja občine Šoštanj se je tečaja udeležil Janko Stakne, pit domače Kržwnik Ê 'lópolšíce. ki ima izlciniškokmetijo.
Ob tem se lahko vpra.šamo. kdaj se bo za tovrstno usposabljanje odločil tudi kakšen kjnet iz Í5cn-lilja. Piiškega Kozjaka ali Graške (iore. saj v teh krajih ob.stajajo do-bre možnosi i zâ razvoj turizma na kmetijah.
■ Jože Kandoff
Udeleženci seminarja pri Vržiéniku (foto: Oejan Tonkt)
Množično na 13. Žurčku
člani društva prijateljev ml adi-ne Edvarda Kardelja Velenje so v soboto priredili že 13. prireditev z naslovom Žurček, V delavnicah in dejavno.Mih. ki s<i jih pripravili. se je izvrstno zabavalo 120 otrok in 2í) đanov društva, veliko pa sc jih jc udeležilo ludi lur-nirja v malem nogometu in odbojki. Posebej zanimivo in razburljivo, pa še prileglo seje, je bilo. ko so se otroci pt^merili v ciljanju tarče zvt^dnim curkom.
■ mkp, foto: Rok. V.
Zgodilo se je ...
od 4. do JO. mah^d srpana - 4. juhjH leta 1975 jc bilo na Trcbeliškcm pivo tekmovanje v motokn>su;
•	4. julija letii 198Sso odprli železniško postajališče Skor-no-Flíírjan;
•	5. julija leti) 1947 seje v 7Ca-vodnjah nad Šoštanjem rodil Ferdo Kavčnik. ki je kljub izredni širini vedno ostal Ic Študent filozofije» pesnik- pisatelj tcrcvscjlsl. ki v Času svojega življenja ni uspel ničesar objaviti. Skoraj večino s"vojcgapre-ccj nesrečnega življenja je pR7Ívcl na Kaučclovidimnici v Zavodnjah, ki danes velja /a najjužnejšo ohranjeno alpsko dimnico v evropskem prostoru;
-5,JuHia Ma 1998 je Katarina Srebolnik zmagala na mladinskem teniškem Grand Slam
turnirju v Wimbledonu:
• 6. julijá lelâ 1954 so prvič praznovali praynik takratne
Mestne občine Velenje, ki so ga praznovali v spomin na začetek upora proti okupatorju v Salcski dolini leta 1941;
-	6. Julija kt» 1986 scwPes-ju dobili n<n' Dom krajanov in ga.silski dom;
•	v noči na 7. Julij tela 1941 je bila od Šoštanja do Šaleka izvedena prva sabotažna in napisna akcijav Šaleški dolini v času 2. svetovne vojne:
•	7.julya 19X1 jc asnov-na Šola v Pesju dobila novo telovadnico:
-	7.Julua lela 1984. na praznik krajevne skupnosti Pcsje. so krajevno skupnost Pt«je preimenovali v krajevno skupnast Franc Leskovšek - Luka. 29. avgusta leta 1991 sojo ponovno preimenovali v krajevno skupnost Pesje:
•	H, Julija 1956 jc bila na ve-
lenjskem rudniku konfercnca, ki se je je udeležil tudi član IzvrSnega sveta FLR.I Franc LcskoŠck- Luka. Na konferencije bU sprejet urbanistični načrt novega središča Velenja;
X. julMa leta 1961 jc bila v Velenju otvoritev novo zgrajenega hotela Paka. ki je bil v tistiJt letih eden najmodernejših hotelov v Sloveniji;
-	8.julua leta 1985 sta Gore-njcvc tckt>čc t rakovo zapustila pet milijoni! hladilnik in pet milijonii pralni stroj:
-	10. julija Itíta 1979 se jc pričela lokalna delovna akcija pri izgradnji >KSalcškc magistrale« na kateri je sodelovalo okoli I no brigadirjev:
• 10. Julija leta 1988 je bila v Velenju prva prireditev na novi 75- metrski skakalnici prevlečeni s plastično maso.
Pripravlja: Damijan Kijajič
Kdai - kje - kai
(>in< k. 3. julija
9.QO-17 QO Sleme nad Šoštanjem SonCno mesto [zâ otroke od 5. leta starosti naprej fn šolarje) Inlormacije: 03/897 75 40 14.QQ Avla Mesine obalno Velenje Sprejem udeležencev pustolovskega tekmovanja Adventure Race Slovenia-Velenje 2003 te.OO Skakalni center ob Velenjskem gradu
Pokal Slovenije v smučarskih skokih za člene (skak. L 94 M) 2t .0Q Titov trg, Velenje
Svečana odprtje tekmovanja Adventure Race Skivenla-Velenje 2003 21.00 Velenjski grad
13. Poletne kulturne prireditve Predstava Kulturnega dfu§tva B-51 Ljubljane Pisma s fronte
Pelrk. 4. juliju
9QQ-18Q0 Ob ékâlskem jezeru Mednarodni CSI-B turnir v preskakovanju ovir
Področje Šaleške In Zgornje Saviniske doline Pustolovsko tekmovanje Adventure Race Slovenia -Velenje 2003 Začetek tekmovanja bo na Titovem trgu v Vtíenju. 9 QQ- 17 00 Sleme nad Šoitanjem Sončno mesto (za otroke od S. leta sldrosti naprej in Šolarje) Iniormacije; 03/897 75 40 21 QQ Skakalni center ob Velenjskem gradu
Revija skokov Velenje 2003 Nočna tekma za Rudarsko svetilko-kontjfientslni pokal
S<ihota. 5. juliju
9QQ- 1800 Db Škalskem jezeru Mednarodni CSUB turnir v preskakovanju ovir Celd^ in noč
Področje Šaleške InZgornje Savinjske doline Pustolovsko tekmovanje Adventure Race Skjvenia -Velenje 2003 21 00 Skakalni center ob Velenjskem gradu Revija skokov Velenje 2003
Nočna tekma u pokal Gorenja -kontinentalni pokal
Vcloija. (i. julija
9 0D- IS.DO škalskem jezery Mednarodni C S l'6 turnir v preskakovanju ovir
13.0Q TTiC Jezero Velenje
Pričakovan prihod ekip, ki so se udeležile pustolovskega tekmovanja Adventure Race Slovenia-Velenje 201)3
20 DD Plolčdd pred restavracijo Jezero Razglasitev rezultatov pustolovskega tekmovanja Adventure Race Slovenia -Velenje 2003
r<me(loljek. 7. Julija
MLJLSfiVta Mojca
Otroiko mesto Vila Mojca Votm^ško mesto se lahko vključijo otroci od S. teta staiosll naprej In šolarp.Phjave in inionnacije 03/897 75 40
Torok. ti, julija
8 00 Mestna občina Velenje, skupščinska dvorana Seja Sveta Mestne občine Velenje
9.Q0-16.QQVi[aMDica
Otroiko mesto Vila Mojca
Sreda. 9. julija
900^ 16.00 VlfaMoica
Otroško mesto Vila Mojca
Četilck, 10. juiija
9.00-16.QO Vila Moka
Otroško mesto Vila Mojca
TRC Jezero Vrenje Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu (do 18. let}
21.00 Vedenjski grat)
19. Pole!ne kulturne prireditve 2003
Koncert romske glasbe Šukar
Za dodatne Informacije o prireditvah in dogodkih lahko pok^čete Tunstlčno-iniormaciiski in promocijski center Mestrw občine Velenje (03.897-64.66). Zaradi obnove Rdeče dvorane rzv^a TtC Velenje osnovno Informacijsko dejavnost v rdečem kiosku na parIdnSču pred Rcfečo dvorano vsak dan med 9. In 13. ter 15. in 18. uro. Sicer pa Ima T1C začasne prostore v domu obrambe na Kop^i$klulk:i3vVelen{u.
19. l^letíK^ kiilhinie priredilvc
Velenjski grajski večeri
Najbi>ljSa prcUstava na prostem na Velenjskem ^radu
Vfetrtek. IjuJija. ho ob 21.00 na Velenjskem gr:idu zaživela na-jbciljJa pred<5tava na pn>siem - Pisma s fronte, v kateri zaživi spomin na osebne usode meU 1. svetovno vojno.
Igrajt>: AJida Bevk. Goraz J Jako-mini, Branko Lićen, Giulio Marini in Peter Vida.
Reži.ser Marjan Bevk je napisal besedilo po originalnili pianih, os-redotoća pase na intimne odnose. V ospredje je postavljena ženska, kot sim}M-)| varovanja domačega ognjišča, medtem ko $e moški borijo na fronti daleč od doma. V predstavi nastopa ena sama igraJ« ka, ki preigrava različne odnose med moškim in žensko, V treli razi ičnih jezikih nastopa v vlogi hčere, sestre in zaročenke Vojaki se pojavijo v vlogalt očeta, brata in zaročenca. V časovnem med-
prostoru med prvo frontno linijo in zaledjem jim mí^li odplavajo domov, i ako da je srečanje z domačimi neizhe/^.no. Fronta in dom se pod budnim očesi"»™ poveljujoč'ega združita v prostor glcdali.^ke poezije.
Vstopniee l5(KJSn:
107,8 MHz FM 8
ZANIMIVO
13
(TiFToroskon | Koiitrola frckvcncG srčnega utripa
Oven od	do 20.4*
Ko bodo vsi okoli vas le ie ernali, teko vfoCe' ^^ kahozsio nič ne morejo narsditi, boste vi počasi ulih-^ ' nilh Dobronamrečv&sle.cta vam ludilarnanjene t)o kaj veliko pcK V magalo.zalo bosîe raje previdno molčali tn se pfipravljalina počil-r^ice. Še malo. pa bodo lu, mordd vas bodo celo prehitele, sai m
pred odhodom čaka še ogromno dela. Vsak dsn vam naložijo še l^j zraven, zaio |e stvar toliko bolj naporna Ker pal]Qsta s permeriem naredila lep načrt in lo bcaz pre-rekantd, bo vse veliko lažje
Bik	do 21.5»
^^^^^ Teden, ki je pred vami, bo malce prežet s stratiom. A vse se bo
ykCMično izisklo âko. kot si lahko le želiie Ob tem se boste celo rahlo spočili, kar v^m bo ogromno pomenilo Postorili boste kar ne-kdi sivari, s katerim; ste vzamuči. potem pa si boste dneve QČelt ^^^^^ lepšali éesskrbjo ase in svoj izgled. Čds a dieto, če se Nâm zdi potrebna bo v naslednjih dn^ kar dober, saj v/očina še ne bo popustila. Le V0l|0 tio-ste spet lezko zbrali Kupitesi, kar si Je nekaj časa želite, sa{ imate vsepogoje za to.
Dvoička od 22*5 do
^ ^ Zdelo se vam bo, da se bodo dnevi vrslili čisto prehitro. V piele-^ft ^^^^ ^^^	energije, saj je polna luna na vaše počut-
|e m delo v preteklih dneh kljub vročmi ta zelo dobro vplivala to boste vedeli šele ob koncu tega tedna, ko se boste naenkrat počuli-m^^m/ li kol ožeta cunja Poiščite osvežitev cA vodi. po mo^osti tekoči In nikar sr ne zaželite vnekai urah dobiti poletno barvo. Sonce vam namreč vnasled-njfh dneh ne bo najbolje delo.
Rok od 22.6. do 22.7.
Sploh ne boste vedeli, akai ste pravaprav spet malodušni in b/ez-voljni. Vsi okoli vas l>odo prepričam, da te kriva vročina, vi pa boss vedeli, da so vzroki veliko globji Kar naei^atse boste r\amreč zavedli, da {e polovica leta že preteklost In da se v ntem ni uresničilo listo, kar ste si najbolj želeli Malce pa tudi ne boste vedela zakaj nimate nobene prave volje do deia. Moroa bi vam dobro delo, če bi poleg tega da zamenjate okolje malce menjali ludi družbo O tej. ki vam zadnje čase naj* večkrat krajša čas. veste že vse.
Lov od 23.7* do 22.S*
■ ^ Še vedno se boste daleč najbolje počutili med veselimi, predvsem
epa iskrenimi ljudmi Prav veseli boste vabila ob koncu tedna, ki vam bo obetal veliko dobre volje končalo se bodrugače - nekdo vam bo pokazal kaj te to prava hinavščina kar vas bo celo zelo ^^^^ močnoiokiralo Ffentkarne mislite, da se bostem končalo. Plaz neprijetnih dogodkov, čeprav med njimi k sreči ne bo usodnih, se bo lele začel prožiti. Zvezde pravijo, da vam letošnji iuni| ne bo na|bol| naklonjen, bo pa zato av-
gusta veliko bolje.
Pevica od 23.8. do 22*9.
Večno pač ne bo šlo tako kot ste bili sojeni v zadnjih (ednih. Oelo
?od [utra do večera človeka izčrpa, pa Če to prizna ali ne. Naenkrat se bo zato ustavilo tudi vam m to veliko bolj kot si mislile Pazile se pr^iha m [xemočnih idím, saj se vam kaj lahko zgodi, da se boste v naslednjih dn^ okoli sprehajali z robčki na nosu in počenim glasom. Ko boste zbrali viise o novih znancih, pa se še malo usediie in premislite. Tokrat ^s namreč lahko prvi občutki močno prevarajo.
Tohtnico od 23.9. do 22.10.
Speisekot otrok veselite morja in počitnic. Želje se ^mkopiči|o, ko pa pride do lega. da se katera od njih uresniči, počasi začnejo Izubijati moč, ki jo čutite prej. Naenkral m mč več vredno loliko. kotste si mislili Zatosenečudite.čevsmbokdood bližnjih očital, da sle veiik nehvaležne! Dogajalo se bo nammč, da se ljudje do V9S sploh ne bodo znali več obnašati tako, kot bi si vi želeli. Ko boste premislili, jih boste celo razumeli, a priznali si ne bosle. Vsaj na glas ne^
ikorpllon od 23.10. do 22.11.
^^ Bolelo vas bo. ko bo nekdo čez noč poskušal laiičili ves trud, ki stega vložili v nedavno oi^avljeno delo Ker niste od včeraj, bo-fcM^ ste že vedeli da je nafbolje. Če kar molčite m nič več ne razla-gste Kai hiiro se bo spel našel kdo. ki bo poskušal uspehe pri-^^ ' pisalr sebr, minuse pa naprliti vam. Sicer pa že veste, kako hu-
da vročina bi se razvila, če bi lavlija gorela. Še najbolje bo. če se kaj hitro za nekaj fiasa un^aknete Iz delovne sredine Tokrat nikar ne načrtujte delovnih počitnic, ker kaže, da se ne bi izšlo.
Stroloc od 23.11. do 21.12.
^ Uspehi se Dado vrstili. Presrečni boste, ko boste ugolavijalt, da so v nekalen od tistih, ki vas hvalijo, odkritosrčni in da lokratres negre jř^ za lavšijo. Poleg lega boste uspeli r^vezati slikzzelo pomembno ' osebo, kr vgm bo v prihodnosti še veliko pomagala Vse to bo ze-lo dobro plivalo tudi na družinske razmere, kjer se tnste v naslednjih dneh veliko smejali predvsem na račun vas samih Počiiek, pa č^av kratek, bo krasen. Občulek ob novici, ki bo do vas prišla sredi tedna, pa veličasten
Kozorog od 22.12. do 20.1.
^ Kar malce sirah vas tJo vsakega dneva v prihodnjem tednu posebej Veste namreč, da vas Caka oycmno dela. veliko ga bo takega, kj vam ludi malo ne diši. A ker se scenarij ponavlja prav vssko lelo. boste ff že zdržali. Ko boza vami. boste celo presrečni, saj vas bo napolnil občulek. da ste slonil nekaj dobrega. Boste pa zato malo bolj na-
porni za okolico, sat ^^ bo dogajalo, da boste takoj vzrojili. Napelost, ki jo že nekaj časa čutile vsebi, sproščajie predvsem s športom m sprehodi v naravi
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Zagotovo bosle med tistimi, ki v prihodnjih dneh ne bodo imeli ft^ veliko pripomb na lo, kar se jim bo dogajaio. F^avzaprav boste fve-jcli srečni. Kriva bo ljubezen, ki bo vsak dan fepša, svet se vamboza-radi njezdel piijazen btše nikoli. Prav nič neboulilo vaše sreče. S—z saj boste vse stvari jemali kol nekaj samoumesoiega, če bo kje potreben napor, pe bosle lo premagali z voljo in nasm^om na ustnicah F^zile le, da nebosie obkoncu ledna prevečkrat obljubili, da boste zraven, kef na več koncih na-enkral Še neznáte biti.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Kar precej izgubljeni bosle. pa čeprav imate končno čas za lenar-jenje. Spet se vam bo dogajalo, da kar naenkrat tega ne boste znali več početi Zalo bosta s parlneijem zagolovo izmenjala nekaj vročih besed, ki bodo za kakšno uro prinesle v hišo popolno moč. No. potem se bo spet vse uredilo In sprava bo naravnosi sladka. Kol tudi neko srečanje, ki bo povsem nenačrtovano Bo dokaz več, kako lahko majhne sivari polepšajo življenje In razbijajo rutino vsakdanjika
OlTcmcnjcnast srca jc odvisna od krvnega tlaka (napclosii v srnini steni) in fVckvcncc .srčnega utripa. Kerjc kivni tlak težje kontrolirati, ob idcsnih akiiv-no.^lih kontroliramo le iVekvcn-co utripov. Najbolj enostaven naćin je tipanje puba na yapesL-ni arteriji. Za tipanje uporabimo jagodici 2, in 3, prsta leve r^v ke, hkrati pa na zapcsini uri preverjamo čas, Meritev moramo opravili v najkrajšem ćasu (5 ali 10 sekund), saj bo sicer rezullat nerealen, izvajanje telesne ak-livnosti pa bo preveč moteno. Tipamo lahko tudi veliko vratno arterijo, kije pokrmena lîb zadnji rob jabolka na desni ali levi sirani vratu. V minwanju nam lo ne predstavlja posebnega problema, povsem drugačna pa jc situacija ob hiiri hoji, teku ali plavanju. Zaradi gibanja utripajočo ?ilo težje otipamo, ob viscv kih tVckvcncah pa jc štetje pogosto problematično.
Ljudje smo si po sposol>nostih. lastnostih, interesih in pričakovanjih ra/lični. To dejstvo mo-ram<^ up<^levall in vedeli, da se bomo na enako obremenitev odzvali vsak po svoje. Prav zato jc kontrola frekvence srčnega Lilripa med telesno aktivnostjo nujno potrebna.
Nepozabna in zelo poučna je lasina izkušnja iz obdobij začetka moje rekreativne akdvnosiL Cc je bilo Ic mogoče, sva ča-s odmerjen rekreaciji zřeno preživljala iikupaj. Najpogosteje sva tekala, včasih tudi kolesarila- Vc-delsem, daje njenazmogljiViVit nekoliko nižja, pa tudi telesno je bila slabše pripravljena. Po-^kukú sem kar najbolj prilagodili tempo, a kljub temu je imela pogosto težave. Neprcsiancj se je ii.siavljala, tožila, da ne zmore in da ji manjka sape. Nehote sem dobil občulek, da pretira-
Hvala
donatorjem
(enter za siKialno delo Velenje se v imenu preventivnih programov Mladinske delavnice ter Dnevni center za olroke in mladostnike zahvaljuje naslednjim donaCorjem» ki soustvarjajo možnosii /,a rcalizaeijo zastavljenih ciljev; to ^r.
Šaleški študentski klub, Velenje: Termoelektrarna Šoštanj, Premogovnik Velenje, Curograf, Velenje, Plastika Skaza, Velenje, Ornega d.o.o., Velenje, AvitKenier Meh. Velenje, ] lemaus d.o.o., Velenje. Sadex, Šempeter, Cioler Roberl s.p., Velenje, Irendnet, Velenje, ERA, Velenje, Mesarstvo SuSec, Velenje, KZ šaleška dolina, Šoštanj, Mesanstvu Poznič, Velenje, Mesarija Pri Juriju, Velenje, Pekarna Tratnik. Velenje,: Pekarna Klasje, Velenje, Pekarstvo Vo-doncnik, Velenje, Kino Velenje Prevoz oseb in lt>-vora Diiboik. Šmartno ob Paki; Podjaveršek Jože, Velenje, ter urcjdniŠtvo časopisa Naš čas. za brezplačno objavo zahvale.
va in da ne more bili tako liudo, saj sc sam pogosto ob teku nisem niii dobro ogrel. Ko sva tipala pulz, jc bil njen res nekoliko viSji, pri natančni oceni pa sva se razhajala tudi za 20 ulri-
jemo minimalno frekvenco.
Natančno določitev maksimalne srčne frekvence ler območij treninga pa bomo dobili po obremenitvenem testiranju v ergometr ične m I abc'ira toriju.
WÍ max. frekvence	vpiiv na telo
	reguliranje telesna teže
7ii-8n 'V	aeroi>no ubnmčje in zdravo srce
NO - 100'/^	športni trening
pov. Po teku je bila pogcKto hudo izčrpana in do reki^acijc je občasníí dobila celo odpor. Med različnimi ponujenimi merilci sva se odločila za nabavo monitorja srčnega utripa {»pulzna ura«, »pulz meter«) tipa POLAR. Ob prilagoditvi inienziv-nasti obremenitve njeni trenutni telesni zmo^jivosii je bilo naenkrat konec težav. Rekreacija jc od takrat dalje užitek in spro-siilev za oba.
Ob enaki obremenitvi dosegajo netrenirane twebe približno % višje frekvence srčnega utripa. Da bi lahko varno vadili, moramo vedeti, kakšna je naša maksimalna frekvenca srčnega ulripa in kje meje našega treninga, /a enostavno določitev je uporabna formula, ko od .^levila 220 odštejemo le-la. Natančnejšo številko dobimo. če upoštevamo šc minimalno frckvenco. ki jo dobim<i ob tijianju pulza zgodaj zjutraj, preden vstanemo. Po formuli Kar-vonena naio upaštevamo srčno rezerv'(^ (max. - min. FR), pomnožimo s predvidenim odstotkom načrtovanega dela in prLšle-
Kuko bomo vadili je torej odvisno od naših želja in ciljnih priča k<wanj.
Prevelika želja po hitrem napredovanju ali lekmovaln(«t nas ne smela prevzeti. Kaj lahko se zgodi, da p("«lane ob neu.sirezno odmerjenem naporu telesna aktivnost celo nevarna- '/áúo moramo med izvajanjem telesne aklK'nostipitzljivo prisluhniti ludi telesu. Občutek ute.snjenc^ti. premajhnega prsnega ko&i, motečega dašenja, pečenja v grlu ter mi>Čnega razbijanja srca nam pove. da pretiravamo. Obremenitev jc prevelika in moramo jo ustrezna zmanjšali. Pojav vrtoglavice, omotica, migi janje pred očmi ali moteno obrobje vidnega polja zahtevajo takojšen ptičilek. Podobno bomo ravnali v trenutkih, ko pi>stane korak negotov, ko ne moremo dobro koordinirali gibov, ko nas okončine preprosto ne ubogajo več. Nadaljevanje aktivnosti bo vodilo do kolapsa^ morebitnih motenj srčnega ritma ter možnih resnih koniplikacij. Pojav hladnega znoja nas opozarja na preobremenjenost srca ki ob na-
poru ne zmore hraniti vseh lldv. Pogosto ga i^rcmljata šc bledica 1er padec krvnega tlaka. V kolikor sami ne bomo prenehali z aktivnmijo ter se ustrezno spi^^ili, bo prišlo áo zJoma srčncj žilnega .sistema.
Pomembno je torej, da ob izvajanju telesne aktivn<viti prisluhnemo svojemu srcu. Brez sodobnih pripomočkov, kot so monitorji srčnega utripa (POLAR), bomo le težko vadili v ustreznem frekvenčnem območju, Še po.sebej, Če vemo, dii so meje pogtviio zelo skupaj. Uporaba monilorja frekvence srčnega utripa omogt>Ča umno ireniranje, zaradi česar bomo hizje in varneje dosegli cilj. Optimalno K'^mo izrabili ludi čas. Ob najmanjšem vložku bomo za srce in žilje napravili največ, f e so pred leti le majhne aparaike uporabljali le vrhunski športniki in kasneje srčni bolniki, jih danes ludi vse več rekrcativcev. Čedalje bolj postajajo dt'imač in ncpcigre.šljivclemcnt, ki nas varno vodi ves čas telesne vadbe. Novejši modeli nam po vnosu zahtevanih podatkov tudi sumi določijo našo telesno zmogljivost (ftlnes indeks) ter n«išc l<u»t-no območje z opredeljeno spodnjo in zgornjo mejo frekvence srčnega ulripa.
('asi ugibanja .so tako poumi-11 v pozabo. Rekreacija ostaja koristna in nepogre,sljiva. z uporabo monitorjev frekvence srčnega ulripa pa je postala tudi varna in zabavna. prim. Janez Poies, dr. med.-Internist
Počitnice na Planetu Tuš
OdU. do 31.7.2003
Brezpldcne otroške ustvar]alr>e delavnice, plesna šola, družabne igre, otroški glasbefii festival in k kaj. Vse prireditve se bodo odvijale pod strokovnim vodstvom usposobljenih vzgojiteljic in profesoric. Vsak dan dopoldan, od ponedeljka do petka, med 9.00 m 1Z.OO ter vsak četrtek popoldan, ob 16.00.
Naj bo tudi vas otrok nasmejana zvezdica.
Kjer so zvezde doma www. planet* tus.com
TV SPORED
ČETRTEK, 3. Julija
SLOVENIJA i
07.00	Odmevi
07,30	TV prodaja
08.00	Arabela
OÔ.30	Zares divje živali
08.50	Male sive celice
09.40	Zflodbe i? Školjke
10.10	Oddaja za otroke
10.35	Zakaj se zdravniki motijo
n.25	Druga oodba
13.00	Poročila, šport vreme
13.20	KibucGInosar
13.50	MMSpoMMS
14.50	človek ne iss se
15.55	Mostovi
16.30	Poroiila, Sport, vreme
16.50	Enajsta šofa
17.15	Petriek.6/26
17.25	Oddaja za otroke
17.40	City folk
18.10	Zeníl
18.45	Risanka
19,00	Dnevnik, vfeme
19.45	Šport, vreme, magnel
20.00	Tednik
21.00	Prviindrugi
21.20	Sar^jeinkonfhkij
22.00	Odmevi, Sport, vreme
22.50	Glaslwni večer
23.30	Zenit
OO.OO	Sanje In konflikti
00.30	Tednik
01.25	Onevnik, ponovitev
01.55	Terminal
01.50	Tednik
02.55	MealecePeyton. 1Ô/114
03.20	Thje ]etni časi amer film
05.30	Tenis-Grand Slam
SLOVENIJA 2
07.30	Vkleostrani
08.30	Mostovi 09.05 Videostrani
13.20	Tvpiodaja
13.55	Tenis - Grand Slam,
pollinate ženske, prenos
17.00	Izgubljali svetovi
18.00	Mestece Peyton. 19/114 18.30 Lynx magazin
19.00	Vídeospolnk:e
19.45	Kulinaríkd 2 Leonom
20.00	G. Verúi Rigoleto. opera
22.15	Poseben peg led; Amaterja,
no(v. film
23.40	DnevnIkzamejskeTV
00.00	Tenis, políinaíe^nske,
posnetek
01.30	Vídeospotnice
02.15	Vkleostrani
PETEK, 4. julija
07,35	Dragon Ball. ris. serija
08.00	Super punce, ris. serija
08.25	f^KkiLake
09.15	Ko boš moja, nad.
10.10	r^ezařeiena, nan.
11.00	Tv prodaja
11.30	Grda račka, nad.
12.20	Maščevanje je sladko
1310	Sedma nebesa
14.00	Tv prodaja
14.30	RnklLake
15.20	MalčevanjejesiadKo
15.10	Gitia račka, nad.
17.05	Nezaželena, nad.
18.00	24 ur-vreme
18.05	Ko bo§ moja. nad.
19.00	24 ur
20.00	V ženini senci, romantič Í.
21.45	Zahodno krilo
22.40	XXL premiere
22.45	hiewyorska policija, nan.
23.35	24 ur
00.35	Nočna panorama
©
^MfloM
:t
Aà
09.00 Poletje v sk)vensklti
gozdovih 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Večna ljubezen, ponovitev
2. dela nadallevanke 11.10 Najspotdneva 11.15 BenkaPulko: V2000dneh
na motorju okoli sveta 14.00 Vkleostrani 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Regk)naIne novice 19.00 V mojem koâku je pa
mavrica 19.40 Najspotdneva 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Db3 juliiiJ-DneviJ
rudarjev 20.30 Vdika zabava-Tereza
Kesovfja 21.15 Regk) na Ine novice 21.20 Naj spol dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Večna ljubezen, 2. del
nadaljevanke 22.30 Vabimo k ogledu 2135 Najspotdneva 22.40 Vkieostiani
SLOVENIJA 1
07.00	Odmevi
07,30	Tv prodaja
08.00	Arabefô
06.30	Zaresdivieživali
06.50	Risanka
08.55	PelJček.6/26
09.10	Glasbena šala
09.35	Enajsta šola
10.05	Zenit
10.35	Slovenija na belanci
11.05	AvtopcrUet Jonas Žnkldi^ič
12.00	Nenadoma Susan, 9/22
12.25	Caroline v velemestu,
13.00	PoroCila, šport, vreme
13.30	O živalih in ljudeh. tvt^B
13.40	Vsakdanjik In praznik
15.00	Prvi in drugi
15.20	Sanje m konflikti
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, spon. vreme
16.45	Ranč pri Kraguljčkovi
sedmici. 11/14
17.10	Iz popotne torbe
17.40	Vesoliska pk^vila
16.35	Žrebanje deteljice, dc^ odd.
16,45	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme
19.45	Šport, vreme, magnet
20.00	ftejmlajši boter amer, film
21.25	Komo turisticus
22.00	Odmevi, Sport, vreme
22.50	Polnočni klub
00.05	Vesofska plovila, dok., odd.
01.00	Dnevnik, ponovitev
01.30	MestecePeyton,20/114
01.55	Homo turisticus
02.15	Zadnje poletje, francoski t.
04.00	Tenis, porrale mo^. posn.
SLOVENIJA 2
07.10	Telelekst
06.30	Mostovi
09.00	Vkleostrani
13.20	Tv prodaj
13.55	Tenis-GrandSiam.
polfinale moák>. prertos
17.00	Zapuščina doma, 2/2
16.00	MestecePeyton,20/114
16.30	VEzajurja
16.50	Miniature
19.00	Vkjeospotnice
19.45	Kutinanka z Leonom
20.00	Strast do preteidosli. 1/5
20.50	Praksa 36. epizoda
21.35	8rez popuščanja. Šved. ^
23.20	Slovenska jazz scena
00.05	DnevnlkzamejskeTV
00.25	Tenis Grand Slam,
polílnale moikí, posnetek
01.55	Vkieospotnice
02.40	Vkleostrani
i
07.35	Dragon 6al. ris. serija
03.00	Superpunce. ris. serija
08.25	RicklLake
09,15	Ko boi moja
10.10	Nezaželena, nad.
11.00	Tv prodaja
11.30	Grda račka, nad,
12,20	Maščevanjeje sladko
13.10	Sedma nebesa
14.00	Tv prodaja
14.30	RickiLake
15.20	Maščevanje je sladko
16.10	Gnja račka, nad,
17.05	Nezaželena, nad.
16.00	24 ur-vreme
16.05	Ko boè moja, nad
19.00	24 ur
20.00	Akcita: Maščevanje, amer, film
21.45	Zmikavtka nan.
22.40	XXI premiere
22.45	Vstajenje, amer, tilm
00.40	24 ur. ponovitev
01.40	Nočna panorama
.imhMJ
rr «
»
09.00 Dobn^jutm. informativno-
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Večna ljubezen, ponovitev
3. deta nadaljevanke 11.05 Na) spot dneva 11.10 Ob3,jufiju-Dnevurudat7ev 14.00 Vkleostmnl 16.50 Vabimo k ogledu 16.55 Regionalne novice 19.00 čas za nas. mladinska odd. 19.40 Naj spot dneva 19.45 VkJeostranI 19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Anina četvorka In MožičeK posnetek baletne predstave 20.40 Regionalne novice 20.45 Velika zabava: Sanja
Doležal in Natalija Kolšek 21.30 Večnaljubezen, 4. delnad. 22,30 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Naj spet dneva 23.40 Vkleostrani
SOBOTA, 5. Julija
SLOVENUA 1
06.55	Kultura
07.30	Zgodbe iz školjke
06.00	Medvedek sladkosnedek
08.05	Male sive celice
06.55	Petičefc6/26
09.10	Enajstíáola
09.35	Marsupilami
10.00	Gimnaaja strtih src, 26/26
10.45	Polnočni klub
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport vreme
13.10	Potepanja
13.40	Gimnazija strtih sn:, 2/26
14,25	Nenadoma Suzan, 11/22
14.45	Cdn3linevvelemestu.1l/22
15.10	Ostani doma. tv Koper
15.55	Alica, kult magazin
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Roli poli oli, 5/13
17.15	Na vrtu
17.35	Ozare
17.40	Domače vie
16.15	Slovenski magazin
16.45	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme
19.30	Šport, vreme, magnet
19.40	Utrip
19.55	Vreme
20.00	Zvezde padajo v noč
21.00	ďovenska popevka 2003
23.00	Poročila, šport vreme
23.35	Zaveza, amer, film
01.20	Dnevnik, ponovitev
01.50	Crtavpeskii.ang. drama
03.30	Návrtu
03.55	Nikítajranc. him
05.45	Tenis, Grand Slam, finale
enske, ponovitev
06.30	Prvi in drugi
SLOVENIJA 2
07.10	Teletekst
07.30	Vremenska panorama
06.00	Tv prodaja
06.30	Mostovi
09.15	Frasier, 23 del
09.35	Daleč od doma, 3/3
10.35	r^navadne prigode
Twristovih, 7/26
11.00	Štafeta mladostí
11.50	Tv prodaja
12.25	V deželi škratov, amer, film
13.55	Atletika, zlata liga.
posnetek iz Pariza
14.55	Tenis. Grand Slam. finale
ženske, prenos
17.30	Radovljica, med nar.
plavalni mltins, prenos
19.00	Videospotnice
19.45	Kulinariia z Leonom
20.00	Cas setve, čas žetve. 3/4
20.45	Asioportiet Milena Zupančič
21.30	Shici so mi povedali. 1/7
22.40	Rockers, do kum. rilm
00,20	DnevnlkzamejskeTV
00.40	Videospotnice
01.25	Videostrani
ř
06.00 06.10 06,20 06.30 08.55
09.10 09.45 09.55 10.05 10.30 11.50 12.45 14,00 15.00
16.40 16.25 18.30 19.00 20.00 21.55 23.25 00.25
09.00 09.40 09.45
10.25 12.00 16.55 19.00
19.45 19.55 20.00
21.30 22.30 23.30 23.35 23.40
Bučke. ris. serija Mjavl Mjavl, ris, serija Pujsek Zlatko, rfs. serija Bobek in Ciril, ris, serija Mala KttyKatkain Orti, ris. serija
Slonček Benjamin, ns. senja Vrbja vas
Moj priiatelf Roki, ris. seriia Rudijevo moštvo, ris. serija Sandokan, ris. film Družinsko pravo, nan. Lepo je biti milijonar Formula 1, prenos treninga Mladi Indiana Jones, amer, film
Dekleta izJersijaamerf, 24 ur • vreme Pazi, kamera!, ponovitev 24 ur
Na monu, amer, film Mestni fantje, amer, film 24 ur
Nočna panorama
UmuMI
:r
Čazza nas, mladinska pon Vabimo k ogledu Anina četvorka In Možiček. posr^tek baletne predstave Naj spot dneva VideosUani Vabimo k ogledu Velika zabava, glasbena oddaja • Sanja Doležal in Natalija Kolšek Videostrani Vabimo k ogledu Festival narodnozabavne glasbe : Lenart 2002 Večna Ijubezert. 5. delnad. Skrbimo za zdravje Vabimo k ogledu Na) spot dneva Videos^nl
NEOEUA, 6. Julija
SLOVENIJA 1
07.40	Teletekst
08-00	Živžav
09.55	Nedeljska maša, Metlika
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, ^ort, vreme
13.10	Obzorja duha
13.40	Vsakdanjik in praznik
14.40	Res je!
16.00	Simpsonovi. 15.del
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Levoroki revotveraê, am. f.
18.35	Žrebanje k)ta
18.45	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme
19.30	Šport, vreme
19.40	Zrcalo tedna
19.55	Vreme
20,00	24, nad., 3/24
20.50	Intervju: Miran Goslar
22>00	Poročila, šport, vreme
22.30	Pet revolverašev na divjem
zahodu, amer, film
23.50	KoptskiEgipl, dokum. odd-
00.45	Dnevnik, ponovitev
0Î.10	To življenje, 8/21
01.55	Slovensid magazin
02.20	Vsakdanjik In praznik
03.15	Res je!
05,00	TeniS'Grand slam. finale moški, posnetek
SLOVENIJA 2
07.10	Teletekst
07.30	Videostrani
09.05	Tv prodaja
09.35	Rad imam Lucy, 131. del
10,00	Šofer|a, ll.del
10.55	Naâa pesem 2003
11,30	Tv prodaja
12.00	V deželi šl^tov. amer film
13.25	Svetovni pokal v gorskem
kolesarstvu, kros, posn.
13.55	Speedway, dirka za
svetovno prvenstvo, posn.
14.55	Tenis. Grand slam. finale
moški, prenos
18.00	Kolesarska dirka po
Franciji, posnetek
19,15	Videospotnice
20.00	Koptskl Egif< ang. dok. odd
20,55	Frasier, 24. del
21.20	To življenje, 8/21
22.05	Ples je moje življenje, 1/5
23.05	Dnevnik zamejske TV
23,30	Videospo^ice
00.15	Videostrani
07.30 08,00 08.10 08.20 08,30 08.50 09.05 09.45 09.50 10.05 11.20 11,55 13.00 13,30 16.00 16.50 18.20 18.30 19,00 20.00 21.45 00 25 01.25
TV prodaja Bučke, ris. serija Mjav, mjav, ris. serija Pujsek Zlatko, ris. senja Bobek in Ciril, ris. serija Mala Ketty, ris. seriia Obud maček, ils. serija Moj prijatelj Roki, ris. serija Rudijevo moštvo, ris. serija Befi kit ris serija Dmžinsko pravo, nan. Lepo je biti milijonar Resnični svet, dok, odd. Formula 1, prenos Diagnoza umor, nan. Srčni zločini amer, film 24 ur - vreme Pazi kamera 24 ur
Misterij zločina, amer, film Navaronski topovi, am. f. 24 ur, ponovitev Nočna panorama
.tMtlbli
rr «
PONOVfTEV ODDAJ TtDENSKEGA SPOREDA 09.00 Mladi upi. otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Iz ponedeljkove oddaje
Dobro jutro 10.30 1192. VTV magazin,
regionalni inf. program 10.50 áportni torek. Športna
infom^atívna oddaja 10.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 Športni gost: Smučarsko
skakalni klub Velenje 12.00 Vabimokogledu 12.05 Dober večer, gospa predsednica, gostja: Dragica Wedam Lukič, predsednica Ustavnega sodišča RS 13.05 Izsredineodd. Dobrojutro 13.55 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19,05 Iz petkove odd. Dobro jutro 19.55 Ob 3. juliju • Dnevu mdarjev 20.25 Velika zabava; Sanja
Doležal in Natalija Kolšek 21,10 Anina četvorKa in Možiček.
posnetek baletne predstave 22.00 Večna ljubezen, pon, 5, deta 23.05 Vabimokogledu 23.10 Videostrani
PONEDEUEK,
7. julija
j	SLOVENIJA 1
j	06.45	Zrcalo tedna
I	07.00	Vsakdanjik in praznik
\	08,00	Arabela.6/13
:	08.30	Zares divje živali, 6/26
j	08.50	{z popotne torbe
I	09.15	Ranč pri Kraguljčkovi
j	sedmici, 11/14
1	09.50	Dmžinskí izlet, dok. oddaja
Í	10.25	Avtopoftret Mliena Zupančič
j	11,05	Levoroki revolveras. am. f,
I	13.00	Poročila, šport vreme
:	13,25	Na vrtu
j	13,50	čezplanke
j	15.05	Simpsonovi, 15, del
I	15.25	Slovenija na belanci, 2, del
j	15.55	Dober dan. Koroška
i	16.30	Poročila, šport vreme
j	16.50	Radovedni Taček
i	17.00	Dogodivščine v veseli
I	hosti, 17/26
j	17,40	Pritepenci, 3/6
Í	18.30	Žrebanje3x3plus6
j	18.35	Žrebanje Astra
I	18.45	Rsanka
Í	19.00	Dnevnik, vreme
\	19.45	Šport, vreme, magnet
I	20.DO	Ta moja družina. 6/6
I	20.55	Moški rn ženske, 2/6
j	22.00	Odmevi, šport, vreme
i	22.50	Knjiga mene briga
I	23.10	Skrivnosti
I	23.10	Prrtepenci. 3/6
i	00.05	Moški in ženske, 1/6
i	01.00	Dnevnik, ponovitev
i	01,30	Studio city
i	02.25	VmItevvBerlin.dokim.t.
:	03,30	Končnica
1	04.30	Športni film
I	SLOVENIJA 2
i	08,30	Alkia. kulturni magazin
j	09.00	Tv prodaja
i	09.30	Vkleostrani
Í	12.55	Tvprodaja
I	13.25	Sobotna noč
i	15,05	Strast do preteklosti, 1/5
I	15.55	V novi družini, amer, film
j	17.45	Nenavadne prigode
j	Twistovih, 8/26
I	18.10	Jasno in glasno
I	19,00	VkleospotnKe
1	19.45	Kulinarika z Leonom, 2. odd,
\	20.00	Koračnica
I	21,05	Studio city
I	22.00	NacisC. 1/2
i	22.50	Brane Rončel izza odra
I	00.15	Dnevnik zamejske tv
i	00.40	VkleospotPKe
:	01.25	Vkleostrani
07.35
08,00
08,25
09.15
10,10
11.00
11 30
12.20
13.10
14.0
14,30
15.20
16.10
17.05
18.00
18,05
19,00
20.00
20.55
21,50
22.45
22,50
23,40
00.40
09.00
10,00 10.05
11.40 14.00 18.50 18.55 19.00 19.40 19.45 19.55 20.00 20.50 20.55 21.00 21.25 21.30
22.30
23,30 23.35 23,40
Dragon Ball, ris. serija Super punce, ris. ser^a Rek) Lake Ko boš moja. nad. Nezaželena, nad. Tv prodaja Grda račka
Maščevanje je sladko, nad. Sedma nebesa, nan. Tv prodaja Reki Lake
Maščevanje je sladko, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur-vreme Ko boš moja. nad. 24 ur
Naša sodnica, nad. Bolnišnica Presidio, nan. Cena strasti, 1/4
premiere Nevh^yorška poleija, nan, 24 ur. ponovitev Nočna panorama
JHtibh
it «
A-
Dobro jutro,informativno • razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Festival narodnozabavne glasbe ; Lenart 2002 Naj spot dneva Vkleostrani Vabirrw k ogledu Regionalne novice čas za nas. rr^adinska odd, Nai spot dneva Vkleostrani Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, pon. Regnnalne novice Vabimo k ogledu Znani obrazi Marija Gaber Naj spot dneva Večna ljubezen, 6. del nadaljevanke Velika zabava, glasbena oddaja
Vabimo k ogledu Naj spot dneva Vkleostrani
TOREK, 8. julija
SLOVENIJA 1
07.00	Odmevi
07.30	Mestece Peyton, 20/114
06.30	Zares divje živali. 7/26
08.50	Radovedni Taček
09.00	Dogodivščine v veseli
hosti, 17/26
09.25	Čarobni šoCsIša^bus, 12/39
09.50	Železnica, 4, oddaja
10.25	Pritepenci, 3/6
11.15	Ostani doma, tv Koper
12.00	Tamojadroana, 6/8
13,00	Poročila, šport, vreme
13.15	Obzorja duha
13.55	Ljudje in zemlja, TV Koper
14.45	Polnočni klub
15.55	BajkenastoverskOT, 2.odd.
16.30	Poročila, šport. vr«ne
16.45	Medvedek sladkosnedek
16.55	Sprehodi v naravo
17.15	Knjiga mene briga
17.35	Skrivnosti
17.45	Za naše goste iz tujine
16.10	Člov^ je treba gledati od
znotraj, dokum. oddaja
16.45	Rcsanka
19.00	Dnevnik, vreme
19.45	Šport, vreme, magnet
20.00	Mednarodna obzona
20.55	Aktualno
22.00	Odmevi, kulturna kronika, šport
22.50	Hotel!, ang. drama
00.05	Za naše goste iz tujine, 6/10
00.30	Človeka je treba gledati od
znotraj, dokum. oddaja
01.00	Dnevnik
01.30	Mednarodna obzorja
02.25	Aktualno
03.20	Hotel!, ang. drama
04.35	Kjer so ognjišča ugasnila,
dokum. film
05.50	Šporirifilm
SLOVENIJA 2
08.30	Dober dan. Koroška
09.30	Vkleostrani
15.25	Tvprodaja
15.55	Studio city
16.55	Končrttta
16.00	MestecePeyton, 21/114
16.30	Primorski mozaik
19.00	Dnevnik, vreme
19.45	KubnarlkazLeonom, 3, odd.
20,00	Ubita samota, tv igra
20.50	Sramota, 2/2
22.20	Nadine Gordimer. dok. odd.
23.10	Vpliv gama žarkov na rast
mesečkov. amer, film
00.50	Vkieospotnice
01.55	Vkleostrani
J
07.35 08,00 08.25 09.15 10.10 11.00 11.30 12.20 13.10 14.00 14.30 15.20
ie.io
17.05 16.00 16.05 19.00 20.00 20.45 22.40 22.45 23.40 00.40
Dragon Ball, ris. serija Super punce, ris, serija Ricki Lake Ko boš moja, nad. Nezaželena, nad. Tv prodaja Gíťa račka. nad. Maščevanje je sladko, nad. Sedma nebesa, nan. Tv prodaja Reki Lake
Maščevanje je sladko, nad. Gftia račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur- vreme Ko boš moja, nad. 24 ur Preverjeno
Center za rahabdíacip, am. I. XXL premiere Newyorlka polk:ija, nan. 24 ur. ponovitev f^čna panorama
SREDA, 9. julija
SLOVENIJA 1
07.00 Odmevi
07.30 MestecePeyton, 2V114 08.00 Arabela. 6^13 06.30 Zares divje živali, 8/26 08,50 Medvedek sladkosnedek 06.55 Trojčkie. 10/26 09.20 Sprehodi v naravo 09.35 Med dvema ogniema, izob, oddaja
0945 Sanjska dežela, 9/11 10,10 Knjiga mene briga 10.25 Skrivnosti 10.30 Radio aktivnost, 23/26 11.00 Za naše goste iz tujine 11.25 Človeka je treba gledati od
znotraj, dokum, oddaja 11.55 Stovenski magazin;
Prekmurje 12.20 Horrro turisticus 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Lepa naša domovina 14.05 Mednarodna obzorja 15,00 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Podkk)bukom 17.50 Zai(afsezdfavniMmct¥5?,2/4 16,45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Omožena z mafijo, am. f, 22.00 CkJmevi, šport, vreme 22.55 Krč marca Mirandolina,
gledališka predstava 00.25 Zaka)sezdravrAámoti^?,2/4 01.15 Dnevnik, ponovitev 01,45 Brane Rončel izza odra 03.10 Acid house, ang. film 04.55 Šport
SLOVENIJA 2
07,10 Teletekst 07.30 Videostrani 09.00 Tvprodaja 16.55 Tvprodaja 17.25 Naša pesem 2003 16.00 MestecePeyton, 22/114 16.30 O živalih in ljudeh 19.00 Videospotnice 19.45 Kulinarika z Leonom, 4. odd. 20.00 Ostani živ. koncert ob
dnevu aidsa 21,25 Kolesarska diri(a po Franciji 22.25 Vojna enega čk)veka, ang. f. 23.55 Dnevnik zamejske ^ 00,15 Videospotnk:e 01.00 Videostrani
07.35	Dragon Sail, jap. risanka
06.00	Super punce, ris. serija
06.25	RukiLake
09,15	Ko boš moja, nad
10,10	Nezaželena, nad.
11.00	TVpnsdaja
11,30	Grda račka, nad,
12.20	M3ščevanjejesladko,nad.
13.10	Sedma nebesa, nan.
14.00	Tvprodaja
14.30	RicklLake
15.20	Maščevanje je sladko, nad.
16.10	Grda račka, nad,
17.05	Nezaželena, nad.
16.00	24 ur, vreme
16.05	Ko boš moja, nad.
19.00	24 ur
20.00	Rivid umora, amer, film
21.40	Na kraju zločina, nan.
22.35	Î0<L premiere
22.40	fJewyorska polkija, nan.
23.30	24 ur, ponovitev
00.30	Nočna panorama

UMimlt
rt
At
		1 09,00	Dobro jutro.informativno -
			razvedrilna oddaja
		I lO.W	Vabimokogledu
09.00	Velika zabava, glasbena odd.	I 10.10	Večna ljubezen, ponovitev
10.00	Vabimo k ogledu		7. del nadaljevanke
10.10	Večna ljubezene, ponovitev	! 11.10	Naj spot dneva
	6. dela nadaljevanke	i 11.15	1193. TOmagaan,
11.10	r^j spot dneva		regionalni • inf. program
11,15	Znani cArazi: Marija Gaber	1 11,40	Športni torek, sp. inf. odd.
14.00	Vkleostrani	i 12.05	Iz olimpijskih krogov
18.55	Vabimo k ogledu	! 14,00	Videostrani
19.00	V mojem i^ku je pa mavrica	i 18.50	Vabimokogledu
19.40	Naj spot dneva	: 16.55	Regionalne novice
19,45	Vkleostrani	I 19.00	Ustvarjajmo skupaj.
19.55	Vabimo k ogledu		otroška oddaja
20.00	1193, VTV magazin.	! 19.40	Naj spot dneva
	regionalni ' inf. program	\ 19.45	Videostrani
20.25	Športni torek. šp. inf. odd.	I 19.55	Vabimo k ogledu
20.50	Iz olimpijskih krogov	i 20.00	Iz oddaje Dobro jutro, pon.
20.55	r^j spot dneva	i 20.50	Regionalne novice
21.00	Magk: Velenje 2003,	i 20.55	Vabimo k ogledu
	nastop čarodejev- David	: 21.00	Avto šok GHD Rog la
	Tominc in Miha Sevšek	\ 21.30	Večna ljubezen, 6. del nad.
21.30	Večnaljubezen, 7. del nad.	i 22.30	Dober večer, gospa
22,30	30 let Šaleškega		predsednica Gostja: Mariia
	folklornega društva		Vrtačnik, predsednea
	KOLEDA, posnetek rdela		Elkroja Mozirie
23.20	1193. VTV magazin	! 23.30	Vabimokogledu
23,45	Naj spot dneva	i 23.35	Naj spot dneva
23.55	Vkleostrani	1 23.40	\^deostranl
3. julija 2003
«»^Cas
MODROBIEIL^ KRONIKA
15
Mujc je umrl nu grozovit nufln
V slavl)i bivšo Kovinoiehiio ruišli nii lve^a 40- letnega Marjana J., znaiiesa pod inienoni Majo - Policija priprla poL osiunljciK ev, sLirje naj bi bili inladoleliiiki - Maje je i'ehlal denar, ni pa bil nasilen
MHena Hr&tic - Pianinc
Šoštanj, 30. junijii - V ponedeljek so v središču Šaptanja, v hiši med mežčani znani pod imenom »biv^a Kovinolehna«, včasih pa so ji rekli Kajbova hiša. naSIi mrtvega 40-Iclncga Marjana J. Ta mcscc bi bil slar 41 ici. Znanci so ga klicali Maje. Veckrai jc ljudi v Šošianju ustavljaj in jih žical za denar.
Mdjc na pogrebu svoje prezgodaj umrle matere, (iz družinskega aiboma)
nasilen pa naj ne bi bil nikoli. Tako .so vsaj pripovedovali ljudje, ki so se v torkovem dopoldnevu zgrinjali pred hišo. Videti lako ni bilo več kaj. Gledali so v policista, ki je stražil vhod, ker je vnotranjoMi preiskava Še polekala, in Majc(îva oblačila, iz katerih naj bi ga slekli storilci, ki so vedno visela s strehe.
Nekateri mladi so sc pod lipo v parku radi srečevali z njim.se pogovarjali in razdirali Šale, pa tudi resne stvari. »Do nas je bil prijazen. Enkrat nam jc pripovedoval, da ko bo on umrl, se bo zbralo velikem ljudi. Zbirali se bodo celo noč. Zdaj jc pa lo res.« Otroci so ga tudi našli in kar jcšc posebej tragično, prav mladoletniki, Šoštanjčani so jih imenovali pobaline, stari 15» 16, 17 let, naj bi bili krivi njegove
.smrti, storjene na pa^bej grozovit način. Nad nesrečnim Majcem naj bi .se, preden je umrl, izživljali do onemoglosti. In čeprav so ljudje vedeli veliko ali pa cclo v.sc, tega, kdo jiaj bi bili osumljeni mladoletniki, niso vedeli ali pa niso hoteli povedati
Pogovarjali smo se tudi s tistimi tremi otroki, ki so Majca na.^li in poklicali policijo. Vsi trije so bili Še močno pod vplivom dogodka: »Po Šoštanju so začeli govoriti, da Maje leži. Pa smo šli pogledal, če res. Videli smo noge, ki so visele, stekli dol, šli še enkrat nazaj... Spet smo videli samo noge, kako visijo dol ...« Čeprav jc na kraj dogodka najprej prispelo re.šcvalni> vozilo z zdravnikom, re.ševati ni bilo več kaj.
Policija naj bi priprla ludi njegovega polnoletnega »prijatelja«, D. B., imenovanega Grča,
spletu nesrečnih družinskih oko-EšČin v njem nekaj prelomilo, pustil je vse skupaj in Šel proti dnu. Totalno skrenil, žica) demir inpil. A nasilen, pravijo ŠoštanjČani, nasilen pa ni bil.
Ogled je ves čas vodil preiskovalni si^dnikv st"»delovanju s kriminalisti in polidsli, ki so z ogle-
dom in zbiranjem t^bvestil nada-Ijcvab' tudi naslednje dopoldne. So pa, to so potrdili na Policijski upravi <.'elje, nekaterim osebam že kmalu po dogodku odvzeli prastost. Več bodo lahko povedali, dodajajo, ko bo preiskava zaključena. Samo toliko so rekli. Nc več in ne manj,
Matjan J., ko je bil pri vojatúh v Beogradu, (iz dnjž}nst<ega
aibuma)
Majca so odnesti(foiot Stane Vovt<)
pri katerem naj bi Maje večkrat bival. Tudi to, da ni bil pravi prijatelj, čeprav mu je kot brezdomcu, za kakršnega se je Maje oklical po materini .smrti leta 19^7 (oče mujc umrl že prej), so vedeli povedati i>lrt>ci. »Zanj je moral Tehtali, zalo pa je lahko prespal kdaj pri njem,« so razlagali. Starejši pa sopremle-vali druge reči:»TosevScáianju dogaja zato, ker tukaj ni policije. Premalo je, če se samo tu in tam zapeljejo Čez mesto.«
Maje naj bi bil včasih zagret športnik, predvsem dober roko-metaš. Mnogim jc bi) sošolec na RoeckiM Šoli. Polem pa se je po
Ljubitelli konjeništva, pozor!
m
organizira
MEDNARODNI CSI-B TURNIR V PRESKAKOVANJU OVIR
petek, 4.7.: odlO.h do19.h, sobota, 5.7.:od10.h do 19.h, nedelja, 6.7.: od11.hdo19.h
Prijazno vabljeni! VSTOPNINE NI!
-AB1TORA-
Podjetje za Izobraževanje
d.0.0.
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
Vpis v Un a tetnik, PflEKVALIFIKAClJA
-EKONOMSKI TEHNIK (V. stopnja)
DIFERENCIJALNI PROGRAM
PriCetek bo 18. septembra 2003 ob 16. uri v POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje
VIŠJA STROKOVNA ŠOU ABITURA d.o.o. Celje
-KOMERCIALIST (vi. stopnja)
-	POSLOVNI SEKRETAR (vi.stopnia)
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
-	UPRAVUANJE IN POSLOVANJE
(VII. stopnja)
Vpis v 3. letnik (za diplomante I. stopnje po programih sprejetih pred 1.1.1994) Predavanja in izpiti bodo organizirani v prostorih ABITURE v CEUU.
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/428-55-30 in 428-55-32
Se o nesreči v Lokovki
v prejšnji Številki Našega îJasa smo poroî^ali o promelni ne&rcii, ki seje zgodila 18, junija v Lokovici in zapisali, da jc bilav njej ena oseba hudo. ona pa la?jc ranjena. Bralka pa nas je po objavi ob-veslila, da sla bili v nesreCi hudo ranjeni dve osebi, poleg voznice U. T. iz Velenja, tudi voznik M. K. iz okolice Velenja.
Mladoletnik ní bîl kos ovtu
SoŠtitnJ, 23. junija - Ob 2. uri Je 15-lclni M. N. vozil neregistriran osebni avtomobil po lokalni ce,sii iz smeri naselja Florjan proti bližnji stanovanjski hiši. Ko se jc pripeljal Čez desni nepregledni cwinek, na ravnino, je izgubil olîlasi nad vozilom, zapeljal na strmo nabrežino in po nekaj metrih trčil v drevo. Pri trčenju sta voznik in sopotnik na zadnjem sedežu utrpela lažje telesne pa^kod-be, sopotnik na sprednjem sedci^u pa je uirjiel hudo telesno p^iSkod-bo.
Prijeli so ga preden se je odžejal
Mo/lrj«, 24. junija - Med prvo in poldrugo uro je S. Š. iz Naya-rij vlomil v gostiaski objekt, Preiskal je vse prostore, odnesti pa hotel steklenicovina, polovico steklenice /'gane pijače in zavitek mesa. Policisti pa so ga prijeli že v objektu. Lastnika M, F. iz Reiice ob Savinji je z dejanjem o,^kodoval za okoli 5.000 tolarjev.
Nesreča pri delu
Žalec, 24. juniju - Okoli 16,30 je 22-leini (VÎ. L. na travniku v Prelski vozil vzvratno s traktorjem in priklopljeno nakladalko, na kateri je imel naloženo .seno. Pri tem irčil v 9-lctno deklico, ki se je pri lem hudo poSkodtwala.
Skozi odprto okno
Žalec. 30. junija - Prcj.^nji teden je neznanec na Partizanski cest i.skozi odprto okno priSel v hiSo. iz hiše je (xlnesel mobilni telefon» kamero in već kosov zlatnine. Lasinik je oškodovan /si l^O.OOU tolarjev.
Dan prej, 29. junija, pa je ncznanec na ^ nepojasnjen način priSel v hiao last T.R iz spalnicc je odnesel večjo količino zlatega nakita in nekaj gotovine. Lastnico je oŠkodovaJ za vsaj 3<)U,000 tolarjev.
Tudi mize pridejo prav
Gornji Grad, 25. junija - V noči na sredo je neznance s tera.se bifeja na bencinskem .servisu Petrol v Gornjem C>radu odtujil tri mize in iUist klopi. Podjetje Petrol d.d. je z dejanjem oškodoval za 150.000 tolarjev.
Mamljivi gradbeni kontejnerji
Žalec, 26. junija - V m^či na četrtek je bilo nagradbiSču poslovnega centra Arnavski gozd vlomljeno v devet kontejnerjev različnih izvajalcev. Ncznanec ali neznanci so odne.sli fotokopirni strc^j. tiskalnik, faks in električno orodje. Pcîdjeija Vegrad, Ahat in Instalater so dejanji skupaj oškodovana za 360.000 tolarjev.
Velenje, 27. junija - Med torkom in petkom je nekdo vlomil v delovni kontejner na gradbišča na Partizanski v Velenju, lasi podjetja Montaža Lendava. Neznanec je odnesel kotno bnisilko. udarno kladivo in vrtalni stroj, vse skupaj vredno okoli 100.000 tolarjev.
Ukradeno zložil v nakupovalno košaro
Žalec, 28.Jtinija - Neznanec je preko noči skozi zadnja vrala vUv mil v trgovino KZ 'Irnava v kraju Tmava. S prodajnih polic jc pobral več kozmetičnih izdelkov, nekaj cigaret in vzel še nakupovalnem košar(5. Lastnico trgi")vi ne S. iz /.alca je / dejanjejn (xškodo-val za 50.000 loi aije v.
Med počitnicami v solo
Velerýe. 28. junya - Med petkom in soboto je neznanec vlomil v prostore 0!^ Miha Pintarja-Toledav Velenju. Odnesel je računalnik, tipkovnico, moniteur in printer» vse skupaj vredno okoli 35(MJ00 tolarjev.
V videoteke po tehniko
Mo/.irje, 29. junija - V noči na nedeljo je neî^nanec vlomil v videotéko Tragal v Nazarajah. ^S seboj je vzel več tehničnih predmetov» nekaj cigaret in denarja. Lasinica D. U je oškodovana za 500.000 tolarjev.
Audi zagorel med vožnjo
Mo/irje, 26. junija - Nekaj po 13. uri se je pri vožnji po regionalni cesti v Spodnji Rcčici vnel osebni avlo audi 100, last poljskega državljana. Prve ugotovitve kažejo, daje prišlo do pcžara zaradi napake na električni napeljavi Požar, kije povzročilza okoli 300.000 tolarjev škode, so pogasili gasilci.
Šibrovka se je sprožila
Žalec, 30. junija - V Svetem Lovrcncu, na območju upravne enote Žalec, je v ponedeljek okoli 15. ure, 45-letni V I. prijatelju 52-lelnemuU. razkazoval doma prirejeno pištolo šibn^vko in to nevede sprcížil. Ranjenega .1, U., ki je utrpel hude po.škodbe, so odpeljali na zdravljenje v bolčnišnico.
SPORT IN REKREACIJA

v
Zreb uvod v novo tekmovalno sezono
Kdo Ih) igral v prvi ligi i/ Šaleški» doline je sv(h\\ končana [»^avljira
Nu Gn.l\( pri Kranju S4> prejšnji Ccitiek žrchom parov jiesinajsiine finala slovenskega pnkala fn novega prvetisiva v pA'i in drugi lui-gnmcini lii;i oznanili ziiieick i."^. sczt^nc v sanujsiojni Sloveniji, lèkmc prvcgii krugu bcnln v ligi Si.mohil na sporedu 2(1. julija, v di'ugi 10. jv-gasta. pokalnega tekmovanja pa 30. julija.
V novi «zoni bo v (tgi Si.mohil po vTwj vcijcinosii i^kmovalolo 11 rrniStcv. saj Ljubljana ne i/fwlnjuje finančnih zahtev za ickniovanje.
Smaniani, ki so imeli v t\»bnu naslov kluba NK Šmartno, boiio v prvem krogu gostovali pri Primoiju, v pokalu pa jim jc Žreb v uvodnem krogu določil jHAinca v pr^l ligi. nioitvo piujske Drave
I^) dolgih lelili pa v prvi ligi nebo m)gi>mei;e5cv velenjskega Rudjija. ki s^ïi/padli iz Si. Mobil (ige, pivcAivanjcsSmarčani poje padlo vvixlo.
Rudar K>vpi\i prvenstveni ickmt gosltjval v (îoriskih Brdih.vuvod« ni pokalni tekmi p;i gostil xlrugt^Uganko moštvo Bakovce. 'Ircijeligas SťŇanjb»>vuvixlnipi)kalni lekmigosiovalnii Jcseriic;úi, priisioimcn«îkeni domačem moSlvu,ki lckmu]evt;mikajínjímedoWinskj zvezi.
■ vos
Po letu dni nazaj V Elektri precej
sprememb
Se naprei z Jarcem
Šinaríani odigrali zv prvi přijal,oljski lokini - V icli dneh pogovoil z igivilci
Moštvo w je takonli tako pripravi-jalo za novo sezom>, sedaj pa sento-ra sestaviti ekipa, ki bo v na^ednji sezoni igrala v I. ligi, Vodsivcî kluba sesedaj pt>govarjazigra]ei.kibodti i^rejeli pogoj«, pjxi katerimi bmlo Icloi^na^iiopili, če pa sô ne bodo do* govorili, bodo/aptwiliekípo.Vsre-dow odigrali prvo prijateljsko tekmo. (io.»ciovali «) v ( ťloveu proti ekipi Saka in m<i^ali z2 : 0(1 :()), SutlcastabilaMajaniMćin Bre£ko.
V nedeljo pa ao odigrali tekmo v Roga<ki Slatini pnjti [m'a^cmu prvoligašu Cibaliji (2 : 0).V prvem polCasu so igrali ApŠner. Kotlar, (iobee,Miljai\>viC, Kolene. Ali^ii^ić, Omladič. Brečko, Pokleká, Arlič, nnpovi^ V nadaljevanju je dal tnin-cr Bonu Jarc dal priliko se Joziću,
Romihu, Bor5inarju. Smajloviíu. Risiiài..IostCu, Caa^tfviču, Funtck, kisi>nadaljeval zdobtim nastopom in v.M, minuti povedli. SmajlosaCje protiri po levi strani, podal pred g(îl. OmladiČ pa je poslal žogo v mre^i. Naspnïtniki siî želeli i^enaiiti. toda kaj ve^ kot prihoda do kazenskega pnwtoraslniso ustvarili. Mladi igralei Ere pa so pokarali poleg želje, volje in ixïrbenosti tudi znanje, ki je na koncu prevlatia-lo in v 72, minuli je Kolene podal ^tibinski) Joíúču. ki je usel tujoci obrambi in drugií zadel. Ts zmaga je zelo pomembna, kajti pokitzala je, da se dobn^ dela. sedaj je ireba sestaviti pravi mwaik. ki bo nastopal to sezono v prvi ligi.
■ Janko GoriČnik
Drago Kostanjsek znova na vroči Knilarjovi l.ronoi^ski klopi
Siđne Vovk
Tresla seje gora. rodila se jc miŠ, bi lahko označili povezovanje Šaleških ptvoligaSev Rudaija in Ere. Šmarčanibodo le naprej igrali v ligi Si.mohil, Velenjčani pa v drugi ligi, v kaiero so se preselili kot predzadnje moštvo projiínjega prvenstva. Čudm> je. da povc7i>vanje zaradi racionalizacije poslovanja i-îhch profesionalnih moStcv ni uspelo, glede na to. da so ćlani obeh klubov na izrednih .«^ejah (velenjska je bila cclo dan pred i^marško) potrdili i/hodišča sporazuma o pove-Ziwanju. ^udno pa jc tudi to, da skupina, ki sta jo glavna sponozorja zadolžila, da izpelje povezovanje, ni sklicala novinarske konfcrenee in posircgla i ra/logi, zakaj sc to ni zgodilo. Kot pravi en rek: Na-lijmo si čistega vina. No. pa morda si ga bcxlo nekateri kdaj drugič.
Ta ponedeljek so se Velcnjčant prvič zbrali na treningu pred novo tekmovalno sezono. V klubskih prosiorih jc vodstvo kluba prcdsia-vilo ntwcga trenerja» Draga Kostanj^a. Pod njegovim vodstvom je Rudar dosegel dva velika uspeha v samostojni SUîVcniji. Na začetku prej5njega desetletja jc postal republiški prvak, v sezoni iyy7W pa <e pokalni. KostanjSck je sprejel novo obvezo: »Skušali bomo narediti vse. da bi bil Rudar samo eno lcLodrugoliga^,«)c povedal pred pí rvi m zborom.
Ozrl seje tudi na Rudarjevo igro v preteklem prvenstvu: »Mislim, da ni bilo nikogar, ki bi pred prvenstvom razmii^ljal. da bo Ru Jar izpadel. T') bo tudi za sedanje moštvo pi'^mcn'ibna .sola, in storili bomo vse, da ne bomo storili enake napake,« je dodal. Koslanjsck bo šclc v naslednji dneh dokončno vedel, kakšno bo njegovo nioštvt>. Zbralo se j C sedemnajst igraleev, med njimi tudi nekateri bofj i/kušcni (Damjan Jescničnik, Mernik, Softič, mladi vratar Jozič» Ebrahimovič, Šmon, Ainel Mujakovič... Slednja sta se priSla pogitjal.dabi dobila izpisni-co,saj menda želita v Šmartno. Ovirajo odiskíxlnina, saj je razumljivo. da jih v profesionalnem nogx>metu nihče ne bi pustil na lepe oči, pa čeprav k si>scdu. Re^da naj bi bil Rudar v naslednji sezoni polpro-fesionalno mošlvo, a vseeno, v nogometu pač gre za Ijgovanjc. V klubske prostore je priSel tudi dosedanji Rudarjev kapetan Spasojevič. ki mu vixistvo kluba (še) ni izpolniUi. kar mu je i^ljubijalo. V klubu bi ga radi zadržali in upajo, da se bodo tudi z njim dogovorili, s Čimer bi bil najbrž, najbolj zadiwoljen ludi novi trener, ki seje na neuspelo pi'jvezovanje ozrl z naslednjimi besedami: Wsi smo pričakwíili, da bo dolina dobila moStvo, ki bo spc^obno doseči tudi Evn>po. Osebno sem neki>liko fazi>čaritn, da ni prišlo do pi>veziwanja.«
KostanjSck je prepričam, da jc d<wolj Časa, da bo raoitvo dobro pripravil za novo tekmovalno sezono. Upa pa tudi. enako vodstvo kluba, da ljubitelji nogometa novemu drugoligasu ne bodo obrnili bfbia. Ki^nec koncev člansko moštvo žc nekaj sczoti polnijo v glavnem z domaČimi igralei, kar jc bila tudi t.clja mnogih ljubiteljev nogometa, tudi nekaterih tistih, ki mu morda v tem času obračajo hrbet. Delo z mladiiui in trener Kostanj^k pa bi morala biti porok, <ia bo Velenje znova imelo moštvo v ligi Si, mobil. Morda pa boptHcm povezovanje enostavnejše.
Osnovni cilj pnMiovljono ekipe uhstanc^k in nveljavilov mladil) košarkarjev
Tjaia Rehar
/.julijem sose ki-ffično tmli kc»ar-kaTjiElcklresxlpraviii na zaslužen |xx'itck. Za njimi j« izvrstna sezona, 7M katero sc v klubu zavedak"), da jo bil se kako težko pominti. Se posebej zato, kcisosi vklubuprc<l novo sezc>no zastavili za tKnovni cilj predvsem stabilizacijo in uveljavitev mladih domačih igralcev.
Elcktra bo tako v novi sezoni dcvjvela kar nekaj sprememb, isti i«laja stn>kovni i^iab-za krmilom članske ekipe torej tudivnjisled-nji sezt>ni Mili^ Sagadin. Od okostja lanske ekip« ostajajo le Bla^ Ručigaj in Franci Ruprcht ter domača centra, k» se počasi razvijata v vrhunska igralca Šalili Nuhano-vičin Mijtadoršck, Klub so zapustili vsi trije tujci. Naslednjo sezono pa bo Elektra zučela s samo enim tujim ka^arkarjcm, to bo 24-lctni Siiîoljub Ncdeljkovič. 2(i2 cm visoki krilni igralec izSibije in Črne gore. Poleg njega )C v ekipi ic kar nekaj novih imen. Cire zui mlade Se ne uveljavljene slm-enske igralec, ki si bodo s trdim dcli">m skušali ustvariti ime pri Clcktri.
Na mestu organizatorja igre bo to 21-letni Adin Sarhaklič, ki jc v lanski sezoni igral pri lreljeliga:^u Nazajju. tz Litije (prej Slovan) prihaja 199 cm visoki 22-lclni igralec Sandi Mitrovič, iz mariborskega Branika pii 21-letni Gregor Aucr.
Ekipi se bixlo priključili tudi mladi domači igralci, ki pripravljeni irdodelati. to so: Oean Sipura. Da-libi^rMajstorovič. Dejan Ar/cn5ck in Tlt Hudiirin. MiSt>Lclonje,vixl-ja strokovnega §taba. zatrjuje, da b<xio s trdim delom za^^tovo našli mesto v ekipi. Prav zaradi velikega Števila treningov sc za nadalje^a-nje košarkarske poti (še) niso odloČili Divjak. Kovačevič in lajnik.
Kofiarka namreč ni edina stvar v njihovem življenju; prva dva sta pridna Studenta, iajnik pa je do sedaj i^utraj luxJil vsUižIx\ zvečer pa na treninge. Kako bo naprej, ie ne ve. Eleklm paje žc zagotovo zapustil cďx^tďvni mladi organizator igre Nik Ivanmič. ki v lanski sezoni ni
di^i! prave priložnosti. Pnïsliivil pa sc jc kol najboljši ka^rkar finala Šolske kc^arkarske lige.
Ker so nekoliko "oklestili" proračun. sosc (xiločili yjt pi>mladilcv ekipe, katere gjavni cilj v piiluxinji sca^ni boolxstanckv ligi in uveljavitev mladih igralcev.
Ekipa za novo sc'A>no j« tako vcČ ali manj sestavljena, želijo si pridiv biti šc cncgii igralca na mcsiuorgii-nizatorja igre. V igri je več imen, tudi nekaj starih znanccv Saštanj-skcga parkcla. kot sta na primer Dagmar Dra?xivič ali Miha Cmer.
Sistematično pa se v klubu dela tudi 2 mladinť. Ire^iuinojc U)otn)k v taboru KojJarkarske zveze Skwe-nijc v Pi'wtojni. Letonje priznava, daje bilo kakáno leto nazaj delo z mladimi nekoliko slabše, tako da obsi,ija d<^K">čcna vrzel, ki jo bo t«-ba zapolniti. Veliko pa si obetajo od generacije letnika 1988 in mlajših, ki so žc sedaj dosegli nekaj odmevnih rezultatov.
Posebej za delo z mladimi so letos pri peljali v klub novega trenerja loma Croloba, ki skrbi tudi za i nd i vidu a I no del o s kadeti in mladinci.
Članska ekipa sc bo znova zbrala v začelku avgusta, prvenstvo pa se z nekoliko spremenjenim tekmovalnim sistemom letos prične 27. <ieptcmbra.
Kupovati drugje ..... •	RIRR	
BIG BANG Zaščiteno najnižje cene!	Dlu D	
		
Najmočnejši faktor
po Sloveniji
Big Bong Mega Velenje Nakupowini center, l^dríčeva 2b, Velenje; tel.: 03/ 897 58 33
www*bÍgbong«si
Digitalna icamero Sony
DCftTKVMS
-digitals
• 20 X optični ^om*
Dorllo: torbico
Avtorodio CD Sony
CDV MP<0
• MP3 predvajanje - 4x50 W, CD kontrola •doljinski upravljolnik
Glasbeni stoip Aiwa
•3xC0 menjolnik, RDS digřtolní rodijski sprejemnik - £V9Čniko V lesenem ohišju z mo^o 2 x 30 W RMS
iCompiet «vočnikov so domači Idno EHax
YWOOOSfACK
HOU
• primerni zo prikljuiStsv no ojačevalnik moâ do100W •vem) bofvi
62.990.-
Rodlolcosetofon Aiwo
RWP303
•	radirki sprejemnik •vgrajen mikrofon
•	vKod 70 siuialke
5.99
Ventllotor no stojolu Amstor
MAX 1601S
•premer. 40 cm
•	3 stopnje pihanja •obročonje v obe &merí do 90**
•	tiho defovoAje
4.990.-
I
1

Bo>>* d o o,	15?, i mbliqr*c ^nyjbg vflig rfo	yplec. Tigfcor^ka nqpqke ntte tAlwž<r»e. c»n< so v SfT

17
Zanimiva tridnevna Iconjeniška prireditev
Vclcnjaini kai' scdomkcal najboljši klub v državi - Znova blesteli na n(Hlavn(Mii <lržavncni prvciislvii
Vvttcnjskymkmjtókeni kliil'fu bodo lcu>^ tc po vrsU i/ved I i mcdnaroJno CSl ickmo v prM>kakuvi)njii cvir, Ui lx> (kJ Juiri do ncdťijc. <)d IV, do 20.]uJij;i pu sL Ixjdo na njihovem vuhljivcm in idilićTicnt ickmosaJfieni piijsioruoh Skiil:*k(;m jezem /hrull nitjbolji^i skivcrvski vidni in Olanii'« kr ml;id-\nc\ in mludinfcc, ki s« hodo v preskakovanju ovir polegova!i /a skwfiitski pokal.
Na mednarodnem turnirju
pri^^akujejo mlc!c?bo prH>li?no tekmovalcev iz 6 drAuv, poleg Slovcnccv bi"J<íniťik>píliScjiU)a<^>iz Aviiirije, ili-vaSkc. Madžarske. NcnK^ije in Slovaške. Med njimi lx) nekaj TVeneiih imunih. OimviSje pa sc hodo sku.<3li uvrsiili tudi njihovi ickmov;ik*vi. Mulja;, čik, Lovro BUtnik, Gregor Slatinâek. Aleâ Pevcť...
Vci«njíani si> bílí izvrstni tudi v pretekli sc7*îfll íwrstni. scdmíř po vfvií SO bc izka^aJi koT nnjboljši
klub v drtavi. GaSper Kolar je bil pt^ loCk\wanju najboljši jahaé /n sezono 2W2.7.11. mestom Stfjc/.elo izka<eal ludi na evropskem mladinskem prvensivu; loje najboljši uspeh v zgodovini slovenske^ jahanj» di>slcj.
Ble»ti.li p» so lt:ûi nu n(.>davncm državnem prveriNhu v f »oiovljah. kjer prva ekipa (.»^leí» Pevce, \a*\t9 niuinik. Mutjuž Cik) osvojila na^k^v državn h prvakov, druga (Jjini» Lvnussl, Kuja ÍŽonCu, Grega
Slaslin^ck) pa tretje me.sio. posamezno pa je bil Maijai Ćik tretji,
Ni>v<)st Icto.snjega niednanxl nega tiuiiirjav preskakovanju ovir bo tako imenovani derbi - loju galop-ska lekma s k<jmbinacijo ovir.
I mik: petek, 4 julija, HWH): L ickma; 14.1)0: 2. ickma, 16.(HI: tekma; siîbnta, 5. julija. 10:(K): 4. lekma, 14,00; 5. tekma, 17.1KI: 6. tekma; nedelja, 6. jtilifa, 11. (X); 7. tekma, 14.00: slovesna <Hvorilev. 14,.VJ: teknw (za napado mesia Velenje). 17.00: 9, tekma (za nagrado Piemogcïvnika Velenje),
Jutri gre zares!
Kiiko ugodili žol|ain ilsilti šporiiilh In adrc nalinskili odvisnikov, ki jim nI dovolj udcj-slvovanlo v z^olj onoin sporiii - Preprosto, s |)iisiolovsk() tekmo
Vjveluji pruvijo Adventure race, vse skupaj pa pomeni multidiwipli* narcn Sport, ià le je na "modrem" planetu tt precej razvit in dobiva vednovećjoveljivo ludí med športnimi delavci.
Adventure rac; je /mes ra/lićiiih $p<»riníh panog. VkJjućuje trekking gorsko kolesajjenjc. jamarstvo, plavanje, splava rjenje. planinarjenje, railing. bpu.<^anje po vrvi In ie kaj. lekmoviU)je pol<ka već dni neprekinjeno (tudi pimocH), ena najpo* nïembne)ilh nalog mešanih 4liri<.^an' skih ekip pa je njiMnvanje gibanja, prehranjevanja in poC^itka.
/iihtevno tekmtjvaiije letos pr\'iř prihaja tudi v Slovenijo. Med 4. fn 6. julijem l\i slovensko piistolwsko prcmicm gt)stijo Velcntes.^lr^i okolico, i'udovito okolje ^eSke In Sa-vinjNke doline ho ekipam poleg velikih naporov nudila (tuli nekaj (naj)lepAih koSíkov naíe domovi-
ne. Ker jedogiijanje-^elo zanimivo ludi z^i gledalce, vam lx'>mo v naslednjih ^Tfitlcah postregli z nekaj napotki kje in kdaj spremljati tek-mi)valce. prijatelje, znancc, lako je, razikrili bomo uradno pn">go prvega tovrsinega tekmovanju v Sloveniji.
Skupinski i^tart spektakla bo juiri. v petek ob 9.uri na Tti<i%em trgu v Velenju. Od lan\ xe botk) tekmovalci skupaj podali proti velenjskemu je/eru. natančneje k íolnarni kjei' bo Oii 10-llhp(ilekal ^nlsek plavanja (Kontr<.ilna lo^ka Ij. Poz^me« njavi opreme se bodo tekmovald skozi Cirkovce IKT 2) napotili k skritemu koiit^kunaSe doline • jami nudaUiknja(KT.^),Na kon^'ulc-te sledi .^^-mctrskl spast po vrvi. Naslednja kontrolna točka |Kr4) je na Gra^ki gori kamor naj bi prve ekipe prispele okoli 1.^.30 ure. dotn-le svoja kolesa ter nadaljevale poi mimo term TopolSica (KT 5. od
16,(KJh dalje). Slemena (KI 6, od I7J(»i dalje) do Smrek<rtca, kjer bo K'r 7 ( dalje) in zamenjava opreme - niHlaljujejopc.^pr<«iPei' elinjeku(KrS). Slednji predstavlja /afetek panoramske 07. tunstiC'ne ccste. ki jih bo vixilla do naslednje konirt>lne ttx^ke K'!'9 Sveli diih pod ( )lM.ro. Slétli spust v Logarsko dolino in iia.slednja kontrolna loCka (Kr lO)zt»skrKjv3lnimiza!\»ji. penzion N;) razpotju, liini jih pričakujemo ol>oli tretje ure/julraj. Po napornem dnevu in naporni noći Čuka ickmovjkv veijemo ^ bolj nap<v an dan doline seb(Kloprekosta-pa Rinka povzpeli na OkreSelj, naprej na ICmini^o sedlo, po spodnji strani mimo Ranjaveiniiatodo naslednje kontrolne toćke (K'l 11)-koOa pod Kort^Sieo. Sledi spust v do« lino do %ampa krnica in nato naprej ái !gle (Kn 2, i<J l.lure dalje), kjer bo 70-meiRki ab/;ijl oz. spuScanje po vrvi. Cc ncže prej. selxjdo vsaj lu komu polteno zanesla kolena. 1a del proge bo poleg plavanja zagotovo najlx>lj zaïiinùv. Prve tekmovalce pričakujemo ok(>li 13.ure. Pi^ spu:9lu ^e bodo p<KJali naprej proti koiinaLoki{Kl l.U niito na Smre-kovec(KTl4)(ernaionav7dol pm-ti Ljuhncm {KT t5>. Pot bodo mt daJjevall naprej do kampa Savinja, kjer jih ^aka odsek splavarjenja (KI' 16) do Na/^rja (KI' 17), od tam pa odsek l*ujakaâlva do LeiiL<a in m-
prej di> Rt^Ťce ( KT IS ). liuit bodo dobijo tekmovalci zopet svoja kolesa in »veselo« odkole.sarili proti olju. Prvockipt) priO^aki^emo na cilju v nedeljo ok<îll l.Vure- Zadnjo pa..,,kdo velV KiH jcopazjtiv .samem piUeku ni bilo omenjeno niti malo pix^itk;«. 'lègaje m voljo malu. Spance bo i>dlt>ňlno vplival na ift?rsiiive najlxiljSih. Pii.'.iinv> se presenetiti.
Cc vam /goraj omenjen urnik ne odgovarja. vseeno pava.s lekma zanj mn )n bi radi sledili dogajanjuv:is vabimo na uradno spleino stran lek-movanja ar^^.ruikii.nel, kjer boste lahko spremljali teknto v ?ivo preko foto in video materiala ter vmesnih rezultatov In izjav. Vsekakor mislimo, da je tovfttna tekm:i izvrstna priložnost 2a mesto, mladino in Športne zanesenjake ter da btwie s svojo prisotnoatjo ob progi prispevali k prepoznavnosti tekmovanja, da bi le ta v niislednjil) letih lahko Se ix>lj za?ivclo.
Zaenkrat je to vse. Vsi. ki ne lw>-5te imeli moitnosti opremljati dogajanja v živo. pa prelxrite naslednjo Številko vitiegii najljubšega tednika, da boKtesideli koliko so tekmovalci res zmogli. Slogan tekmovanja nnmreč pravi >»7mr>reS? SI pre-pri<^«n? f^idi in poisktisi?«
■ Tomaž HudomatJ, Matjaž Ravnjak
Skalcalci iz najmanj štirinajstih držav
Juiri in v s()l)olo ho v velenjskem snuirai\sko-skakalnem središču tradidoiialiia re\1ia skokov - Prvi dan leknia za rudarsko svelilko. naslednji za pokal iiorcnja - Skakalci iz 14 držav - Danes tekma za pokal Slovenije
Ib bo leioSnja največja poletna priredilo vskokiIivdr?avi.pralbetl-nik njenega ćastneg;» (xUx^ra pa je predsednik države dr. Janez DrmA'^ek.Obet^;kmi Iwfitauvodv letoi^nji celinski pokril, Denamisklad boza oba dneva enak; i. mcsto50<> EIIR. 2. .^00, 4,5- 6. po 100
evTW, poleg tvgt btido najK>lj5i do-
bili5e8imMi(.%i mdiusko svetilka», v soboto pa rudi lepe pokale, llaz-gla.sill l>odo tudi skKp nega zmagovalca. ki bo prav tako prejel lep pokal in sithucio le kpiHiw »VckyijCtuike^^.
Na torkcwl novlnaiiiki konferenci so predst;ivnlki prireditelja. (.Mani p(>sebncga organixcaijskega cKlbora pri Smuř;tf^J.-skilnem khibuVelenje
povedali, da so do toga dne poleg Sliwencw n;istop potrdili Se skakaki iz 13 dr?itv: Avstrije. UolgarijaCc^ Estonije. Japonsli Finske. I laUje. Ni-zoz/:mske. Mad?arske, NemcSjc. Romunije. Švedske, Slc^aSke. Pričakuje, da hodo v Velenje prisil ludl skakalci Iz Francije In Švice ter s Poljake. Med njimi b«} kar nekuj
zvcnciNh imen. Avsirijei so med drugim prijavili Kocha, Rrtnerja in Loltzia. Finci Kokkonona. HauLv makija. Nîcminena. Nemci lirachta. .lapomi Hi^ssliija. làkiirtK ^.'chi Ma-zotha, .lirouteka itd. Nastopili bixio tudi vïi najboljái sknenski (>rli s Peterko í?j>nIo, Kianjecom in Frasom na íelu. Po kvoti, ki jodoloii Fib
(Mednarodna smućaiska zvez<i), lahko nastopijo iz vsake v države v a-lirskem pokalu po Stiije lekmovak ci. č^ma so nekatere diiivc( Avstrija. Nenťija. Norveška, slednja se ni prijavila in Fîriskaj. kl lahko prijavijo več skakalcev, Ib velja tudi za Slovenij(>, ki ima kvoto X tekmcn^al-kot gt nalile Ijk'u	pokalu
p;( lahko dcKj;ttno prijavi $e deset tek* mtwalccv.
V pni seriji sc bodo po zaletKću spustili "i prijavljeni skakalci, v drugi pil le n^ijWíIjSih po obratnem vratnem redu, ( jis med prvo in drugo ser-^ bod>zapolnÍ)i7, naslopi>m nekatere glasbene .sipine in ptssamezniki. med njimi tudi Vili Rcsnik.
Jutrišnjo tekmo /a rudarsko svetilko bodo zat^clf obl9. .^Os poskusna serijo, njej bo sledila otvoritvena skAesnosU ob 21. pa sc bo zaielo z^ires. ludi letos liodo obà dneva tekmi sklenili z velliast-nini ognjemetov, ob pa bodt^ Se uradno nizglasili rezultate, 'ludi ;?c)bolnuu:kma^ap<>kul Gorenju bo
tekla po enakem umiku, s tem, da K'ido med odmorom med obema âerijama izžrebali ic srećne dobitnike gi'>p<Klinjskih aparaiw Cioren-je Pinniniarina.
I iv(xl v jutrišnjo revijo skokcw bo dana&nja tekma za pokati Slovenije, ki sc lx> Aii^ki ob 16. iiri.
Nina Kokot prek 6 m
Potrjena norma za svetovno prvenstvo v Kanadi - Mladi osvojili šesi državnih naslovov - Skiipno enajst medalj
Vsobi^to in nedeljo je biln v Kopru driavno prvenstvc» za mlajSe mladince in mladinke. Velenjski atleti so se imenani> izkaz^ail. saj je devet tekmovalcev osvojik^ enajst kolajn. Zagotovo je najbolj odmeven reztiltai Nine Kokot v skokti v <la-Ijavo,siijjesk<xilaft02cmins tem postavila ruH'drîavni rekord terpi>-trdila normo/a svetíwno prvenf^tvo v Kanadi, Njeni klubski sotekmtv valci pa so (>svi)jili ^e pet drZavnih naslovov, tri srebrne kolajne in dve
bronaste.
Rezultati: driavni prvaki - Nina Kokot (daljina 602 cmX Ado Ah-metovjf (llOovlre 13.U). Spela landrok (200(1 m 6.41,7S - osebni rekord), Kaja Rudnik {lOCIO m 2.59.67), Gorazd Křivánek (palica 410 cmj. Štafeta 4 x 100 David Oitir, Atlo Ahmeiiwiť, Gora/<l Krivanek. Nejc Upnik (44J4): srebrne kolajne - 110 ovire Gorazd Krivanek 15.26, 1000 m Spela Jandrok 3.iKl.ia 4 X .?()0 David Ostir. Gorazd
Krivanek, Nejc Lipnik. AdoAlime-tovic^2J4,04:ljronaste kolajne-«« m Kaja Rudnik, palica Initia PozniO 300 cm; četrta mesta - daljina Nejc LipniN 649 cm, visina Ado Ahme-lovií 17y cm. 600 m Sabina Ali-híKtfié l..^0.76 - osebni rekortt disk Petra P^zfliílWm,
Prav joiovo pa teh uspehov ne hi bilo. Cri 7a mladimi atleti ne bi stnl vis<^ko strokovni trenerski trio Popctrov, Sko-berne, Salam on. V AK rails mladi rod izredno nadarjenih atletov, veseli pa tudi rezultatska razpr^nost po disciplinait. kar je reziUlat zgoiaj cfiicnjenih trenerjev.Pivna se siisle-mati^no <letoz mladimi v ailet.ski h in ni naključje, daje
AK Velenje bil najuspešnejši kc>lek-tiv prvenstva, tako, da so nekateri hudomuino l-fjavlll »'lahko jc vam. ko prihajale Iz Atletske vasi«. V te mlade talenie pa bo potivbno Se velik*» vlagsiii in v prihodnje bo morala imeti Športna Acza veijo vlogo oziroma izdatneje financirati iLspe^ne kolektive,
■ fí
Nina s trenerjem Borisom Šaiamonom
O NAKRATKO
Veslaška regala za riidarsko svelilko
V	stjl*3to, julija, Šaleški vesla-^ki klub pon<wnooi^mizirulvcsla.<ko regato na Velenjskem jezeru. Tekmovali bodo člani iz vseh slovenskih klubov v pionirskili. mladinskih in članskih konkurencah in lo v enojcih. dvojcih in četvercih. Na regati prit,\'ikujejo nasiop preko sto6>lnov. Predtek-movanja bodo potekala ob 11, uri d<»poldne, glavni del teknKtvanjapaob irch popoldne, DolZina leknuivatiie piogc l>o jimki niclrov. V lcí.I)iu ptcd reg^ito p;i bo v organizaciji Saltí^kega v eslaškega kluba p«)tekiil na Velenjskem jezeru teden veslanja. Gostili botlo veslače Iz Marilvra in Izole. 'Ui-di taku H radi v veslaškem klulîu vzp(»dl'rtidili pratvsem mlinte Velenj<nne,da biKlo l>olje spoznali ta lep Spon in se m<'rda vključili v vesU^ki klub. Vse. ki se jim Zdijo priključiti vabijo v čolnarno ob Velenjskem jezeru med osmo In deseto uro dopoldne In med devetnajsto In dvajseto uro Aečer, Veseli bíxlo. će ^c jim Ixîite pridružili.
Člani Mroža iik pod slopnirkami
Oeprav velenjski strelci ninu»ji> slrelisča za on)Zje malega kalil^ra, so 23.junija v Ljubljani nastopili na dr^^ivneni prvcn^vtvu v streljanju z MK pUtolo priïsle izbire.
Vp<».siavi Rkrtunat Legner, Biiris Klančnik. Renato Sle rman. so kljub okvari pistole Bísrisa Klančíňka. zasedli nehvaležno 4, mesio.
Prv-akl st> pastali sirclci Rcíicc. za njimi pa sla bili ekipi Kidri6;vcga in Olimpjje iz Ljubljane.
Med posamezniki jc znukgal Bt>Stjan SlmoníČ Iz Kidričevega pred Kîtrom llJalcem In Andrejem 13nm^kom iz. Rečice. Na)b(»ljj»i Velenjćm je b'l Boris Kkmčmk na mc.siu.
Lokosirelsivo trije naslovi DP
LokostreUki klub Ilirska Bistrica je bil v sol>oto in nedeljo organizator 12. državnega přveiw^a v poljskem lokostrelstvu. Dr?avnega prvenstva so se udeležili tudi mozlrski lokostrelcl« ki so osvojili ^ naslove državnih prvakov, dvakrat drugo mesto In enkr;it četrto mesto. Drtovnl prvaki so postali: Bernarda /cmljak .^37 krogov, Primož Perhač.?l5 In Janja Perh<ič 200. Drugo mesto so osvojili pri veteranih Du5an Perhač z krogi In OaSan Perhiičviibsolutnik.iiegoriji. ki je nasireljal tudi absolutno najvišji članski rezultat 686 knigov, Četrto mesto je os-vojil Miran Bt)rSinwz3l6 krogi. Novi drZavni prvak v stilu goli lok pa je postal Žare Kr.mjc Iz L^ikostiei^kega kluba Gornji Grad z 642 krogi.
Šali-Člani enajsti, mladinei peli
Na ekipnem državnem prvenstvu v pospešenem tempu (igralni čas 2 x 10 minul + 5w;kund napote7x>] jc nastoi!nlo20ekip.Zmagab je ekip) Nove Gorice pred Branikom in KrSklm. Članska ekipa Velenja je osvojila 11. mesu>. ekipa Šoštanja pa je zasedla 18. meslo. Za Velenje so nastopili; Rajk<^vič točke (O igerK Matko Xf^): Oorick in Kristan 7^.
V	ntladinskj konkurenci .«o slavili mladinci iz Mucske Solvne pred Novo Gorico in Niivim mestom, mladinci Velenja pa so osvojiII mesto, /a Velenje sla nastopila Mazej in Bru.snjak fi/y.
V	nedeljo bo v Velenju ob 9.ÍK) url z.adnji turnir iz ciklusa U. lurnltjcv pre<1 polletnim odmorom.
()t)činska leniška liga
Izidi 8. kroga M ins NO I - Sov« 2:1 TES I - Esotech 2 ; 1. Premogovnik Orodjarna 2:1
Po osmem krogu sta v vixlstvu ekipi siaSe edini brez pora/a.
Mazvla AS Velenje- Melavc3 :0, SCV.'^ ; O, SD Gorenje -<k>renje
MiRs NOl in Premogovnik, ki
Teniški liirnir n^kn^alivcev
Ičnis center As Velenje - Aviocenier Meh open od 24. do .^0. junija. Nastopilo je več kol 60 rekreaiivcev s celotne regije.
Rezultati; nalelja..^O junija. moSki • pollinale; Dani MiirlinSek «Miran Freltagy : 7; Peter Kotnik - Sel>asijan Leber 7: linale: Peter Kotnik-Dani MartinSek y : 8 O); ženske, linale; Spela Tajnik- Milena Kro« 9: 7: dvojice, finale: IJ, Ambrož,. V. Ambrož - P. Kotnik : M. Kroti U: 4
V sotjolo 21. vaška olimpijada
Skale pri Velenju - Športno dru&tvo Skale - llrastovec l>o ludl letos pripnMlo vedno zabiivno in za gledalce privlačno vxtSkoolimpija<.lo, /ačela se bo to soboto ob 14. url. ekipe i/ vseh koncev Slovenije pa hodt^ tekmovale v vle«nju vrvi. metanju krogtw, lupljenju krompirja, mufkanju krompirja z glavo in Štrikanju z voln<s. P" tekmovalnem delu bo vrtna vcselica. igral p»i bo ansa mix: I Slavčki.
»ČiKlne« razmere v 1)1
v soboto. 21. junija, so invalidi v RopaSkI Slatini tekmovali v balinanju za nasim'ekipnega državnega prvaka. Med članicami Invalidskih clru.<;tev Slovenije so balinarke Dl Velenje osvojile prvo me^to In postale državne prvakinje za leto 2(K^3. Dl Velenje sti zastopale; Ljubica Grcgorič, Štefka Dr^)U; Marija K<idrun. iožiea Sterk in Doroteja Kunsl.
H^h Velcnjčimkje vretlen vse pohvale. Se posebej v luči nwčelK*skega odni''sa vodstva Dl Velenje do balinanja, saj tako odmevnega uspeha ni želel nihćtf ».posredovali« javnosti; ne tako, nc drugače!
Naj bo dovoljena kritika odnosa vodstva Dl Velenje do balinarskega Sporta nasploh) Balinarjl so na »repu«, čeprav za vsako tekmovanje tudi v balinanju, pria'ililelj prklobi določeno Število točk. ki prinaiajo ddočeno vsoto denarjalll
In ne nazadnje; del(> vodstva DJ Velenje hi moralo biti pregledno, da bi lahki> člani svoje konsiruklK nc prcdli»ge In pripombe posredovali vsaj na skupščinah, če bi vedeli, kdaj so!
tipamo, daNi javna objava «čiktnih« ra/merv Dl Velenje sprcnenil« iidn«we do vkokasi, ki nese zlata jajca-tako ali drugaccl
■ 8orrs Knavs
OBVESCEVALEC


D» (iROlt \
C-
(atólj^tríl^)
Režija: An dr^ek Barlkowak. Vloge: Jet U. DMX. Kelly Hj Dolžina: 101 minuta Četrtek. 3.7., ob 19.30 Petek. 4.ob 2100 Sobota, 5.ob 18.30 Sobota, S. 1., ob 23.30 (glasno pred-vaianje)
Nedelja, 6.7., ob 21.00 Ponedeljek. 7.7. ob 18.30 (zadnja predstava)
Krtmlndec Tony in njegova kl^a v drznem ropu ulď^jo dragulje, ki jih žeU-jo pnsdail kupcu, ki pa je že mrtev. Pot jim prekriža tudi tajvanski vojni obveščevalec Su. Ko Tonyju dragoceni plen ulradejo ter ugr^jo osemledio hči Vanneso mora karizmatični vodja tolpevzavezništvozmdćečlmatila-vim Sujem, S skupnimi močmi ugotovita, da niso v nevarnost le njuni živ-l|enS. temveč vse svetovne velesile...
KAKO si;/\i;Bin i'\\T\v iodm:M
(romantična komedija) Režija. DonaJd Petrie. Vloge. Matthew McConaughey, Kate Hudson Dolžina: 116 minut Četnek. 3.7.,ob 21.30 Pete<4.7., ob 18.30 Sobota, 5.7H0b 2100 Nedelja. 1ob 18.30 (zadnja stava)
USODNA OBOmVl.kV
(triler)
Režija JohnPolson,\noge:ErikaCN-stensen, Jesse Bradford Dolžina: 85 minut Petek. 4.ob 23.30 Ponedeljek. 7.7. ob 21.00 Ben je uspešen nć^smik, vse mu gre
kot po ma^u. dol^jar se ne poiavi Madison. ki se zaJjutN vanj.. In kmalu se muzačne življenje sesuvati kot hišic a iz kari. Kmalu se mu posveS. da za vseiTi tem stoji Madison In ne misli sedeti križem rokîn tskSù. da ga po-pofnoma uniči.,
i.imv. »o POPsr\R
I	_3
(Komedl|a)
Režija: Jtm Fall, Vloge: Hilary Duuf. Adam Lamber^ Dolžina: 90 minut
Torek, 8.7. ob 18.30 in ob 21.00-premieri pred ^venskim startom Uzzie je nerodna petnajstie^i ca, ki nI najbolj priljubljena na loH. Ima pa zve-sîeça prijatelja Gorda, ki jI vedno pomaga Iz težav Lizzfsin Gordo se odločita. da bosta med šolskim izletom v Italijo res uživala In èla iz avanture v avanturo Ko se Lizzie res nasmehne sreča in naJeti na Italijanskega pop zvezdnika se zaljut^vaiiin celo zamenja njegovo sopevko isaDello, pa Gordo skitša zakilti vse sledove za vedno odsomo Uzzie, imedtem, ko se Lizzie iz najstnice spremi v pop zvezdnico pa si Gordo skula pnti na jasno kaj čuti do nje, vrtinec dogodkov pa Uzzie prisili, da odkrije pravi pomen prijateljsWa in odkritih čustev..
JilDKO
—I
(ZFtrilei)
Režija: Jon Amiel, Vioge: Aaron Eck-hart, Hillary Swank Dolžina: 135 minut
Sieda. 9.7n o^ 20.30- prendra pred slovensidm sfôrtom Zemljino notranje jedro se je iz neznanih razlogov prenehalo wteti, Zalo se na zemlji dogajalo nesreće, nepredvideni dogodki in katastrofe. Da bi preprečili neizbežno uničenje Zemlje mora skupina najboljših strokovnjakov odpraviti v središče Zemlje in tam sprožiti jedrsko etepkizijo, Mekje v Uta-hu pa živi znanstvenik. je izdela) še nepmizkušeno podzemeljsko plovilo.
niïïiïTiTiïï
««HlAS
Za amiRlke kar 9 številk zastonj!
izkoristite ugodnostt ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačiio celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo, in kako se lahko naročite na Naš čas?
idTifi
Naroeilo lahko potljeti luifi po rpotti: «ress@n8sm.sl, lo tsku 03/ 8V7 46 u all na Rtsltvu. Kidrlieva 2a, 3321 Valante.

Kino nagraiuie naročnike Našega časa
Izžrebali smo: Srečko Ušen« Podkraj 72, Vefenje; Stanko Jelen, Ravne 183, Soitanj in Mertina Rogelj, Topolsica 116 a. Topoliica.
Bodo prišli do (ia ?

USODNA
(trïer)
Petek. 4,7,, ob 20.00 Sobota, 5.7., ob 20.00 Nedelja. 6.7., ob 20.00
K\K0 sh:7Ai';Brn lW r\ v 10 DMlIl
[romantična komedija) Petek, 4.7., ob 22.00
(;i;s\Rii;v\ nova
Nagradna križanka
PODOBA
(animirani film)
Nedelja, 6. 7., ob 17.30 (Otroška matineja)
Cena vstopnice: iubilejna vstopnica 500 Siï, redne predstave 700 SIT f^e-miere 800 SIT ciroške mdiineje400 Siï lifonnacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 911
IRezervacij vstopnic ne sprtemamtf
1p7 MHz FM
A

Pohi^vena industrija d.d. Polzela Polzela 176 a, 3313 Polzela
Vabimo vas v našo indusirljsko prodajalno, ki je odprla od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Prr nas lahko izbirate spalnice, mladinske in otroške sobe. program za turizem...
NOVO!
PROGRAM AORIANEWUN£!
Ugodni plačilni pogoj):čeki, krediti
Mi
Rešitev križanke, opremiiene z vašim naslovom,poâjite naMaščas,d,o.o,; Kidričeva 2a, Velenje, s pricúsom "GARANT' na)T<asneje do 14. Julija. Izžrebali bomo dve nagrad: postaji VEGA 120x 190.
NAGRAJENCI NAGRADNE KAI2AN-X£ PENTUA«< na Cankanevi 1 d v V^nju. objavljene v tedniku Naš čas 19.6.:
1.	NAGRADA:nakup v vrednosti S.OOO sit: SIMCM SPENDE, Pod^::-ra 23. Šmartno ob Pala
2.	NAGRADA:nakup v vrednosti 4.000 si: KLEMEN JEZERNIK. Špe-glova 34, Velenie
3.	NAGRADA: nakup v vrednosti 3.000 si: JOŽICA S7R0PWK. Šmartno ob Paki 99. Šmartno ob PaW Nagraienct naj se oglasilo z osebno izkaznico v Pentlji na mestni tinicl Veleniu, vsak dan med 8. In 19.. v soboto pa med S, in 13. uro. kjer bodo prejeli nagrade.
/
/
//
K A IM O V K L IJ K .1 K
ČETRTEK, 3.
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 PollcijsKi nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti In vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja • športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
P£TEK, 4. |uii|
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Ma današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.ka]; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene fiovosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.
S080TA; 5. |uli):
6.00 Oobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro: 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Po-ročila. Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 V imenu Sove-študentska oddaja; 17.45 Rock šok; 19,00 Na svidenje.
N£DEUA.6.iulii
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Porročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 £PP; 15.00 II. blok čestitk; 15,45 EPP, 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEOEUEK. 7. julii:
: 6.00 Dobro jiitro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 PoRedeljkov šporl; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 8.iulii:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila. 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročlia; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Naši kraji In ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 9.iulii:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročlia: 8.00 Težava je vaša. rešilev je naša; 9.30 Po^ ročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in ml;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtednu od 23. junija 2003 do 29. junija 2003 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatsidh postajah (AMP) na območju Mestne občine Vrenje, Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob Paki, nil^er presegale mejne 24-ume koncenuacije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 23. iunlja 2003 do 29. junija 2003 (v mikro-g S02/iti3 zraka)
MESTNA OBČINA VELENJE. URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
IBSS. Jun 124.1^11 ■ 26. Jun ■26, jun 127. jun «28. Jun «29. jun
rnra vrWvwt 350'T*r>fi S02>m3 mU^ «rettfnrvoptr^me vleSj 2003' 60 n*r>g 802^ ff*a
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
'NUDIM ZIDARSTVO In fasade ter ureditev prostora. Laia do.o. Celje. Gsm: 031/715-406. {145)
MENJAM občinsko enosobno stanovanje za podobno v Mariboru. Telefon: 03/5875-792.031/696-584. (135)
PARCELO v Lokovid ugodno prodam. Gsm: 041/200-470. (142) V DOBRNI prodam posestvo z novo hišo (9 X10 m) In gospodarsko po-slopje (9x11 m). Gsm: 041/806-561,(147)
APARTMA v Slinící prodam. Gsm: 031/243-599. (148)
ODDAM
V	NAJEM oddam večjo garažo v Šoštanju. Gsm: 041/554-451. (138)
V	FIESI oddamo v najem prikolico, 5-7 oseb. Tel.; 5869 362
V	HIŠI v Ffesju oddam dvosobno stanovanje s posebnih viiodom. Gsm: 031/290-127-(144)
RAZNO PRODAM
$L1V0V0 domaće žganje in jabolčni k prodamo. Gsm: 041/344-883. (136)
MANOMETER, glicerinski, nov, 6ÛD barov, prodam. Ssm: 031/531-310. (141)
NOV TRAKTORSKI sedež in reblje-ne traktorske gume (11 x28) prodam. Gsm: 031/606-322. (146) INDUSTRIJSKI šivalni stroj singer prodam za 50.000,00 sit. Tetefon: 5870-888. (149)
SlOJTiR suzuki, malo vožen, prodam. Gsm: 031/346-272. (134)
TELICO, sivo rjavo, 9 mesecev brejo, prodam. Telefon: 5882-710. (137)
PUJSKE, težke od 25 do 30 kg. prodam. Telefon: 5885-570» 031/874-813. (139) TELICO simentalko, težko 120 kg in Tomos alpina, 1.99, prodam. Gsm: 041/776-043. (140) TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon: 589^^404. (143)
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8.3320 VELENJE, tel.: 03^ 891 00 30. mob.: 050/636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI
UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEĆ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
s pomladansko-po I etna pocenitev malih oglasov
Mali oglasi po 500 SIT (razen v rubriki PRODAM: nepremičnino In avtomobile)i Za naročnike Naiega časa (s plačano naročnino) 50% popusta.
v časopisu Na S čas, dne:
ime
priimek
telefon
ulica
kraj
pošta
p.ođpis.
vsebina malega oglaaa
Vsebino oglasa vpišete tako. da vsako črko, presledek ločilo vr^esete v svoi okvirček. Osebne podatke potrebujemo za preverjanje vemdostojr>osti naročnika. Pridržujemo si pravico do sfovničnih sprememb. Naročito mora biti prejeto do ponedeljka» do 16. ure. Pošljete ga lahko po pošti r^a naelov: Naš Čas, d.o.o., Mali oglasi« Kidričeva 2a. 3320 Velenje, poe-poSti press@r^ascas.si» po faksu 03/8974643 allpokličite 03/8931751.


—^—,—---—---—.—^—^—,—,—^—.—,—,—,——,—,—^—,—,—^—^—.—.—. _—-----—,—^—
SpomLddansko-poldina pocenitev malih oglesovveiia do kor»ce avguste 2003. Vtf je leze fizične osebe. Mali ofile$ za rubdko PRODAM: nepremičnine sJI avtomobile Je 1000 SIT Za naročnika Nagega čeea e plačano naročriino 60% popueta. Spomiadanaho-poietna pocenitev meiih oglasov velja za do 80 znakov.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravno enoto Velenje
Poroke:
Eivisa Afagič in Sejdd Žbanič, oba Jenkova C. Velenje; Zorica Kovaćević. Zlato polje 3 e, Kranj in Zoran Manno* Vič, Kersnikova c. 1, Velenje; Nataáa Berlinger. Koželjskega u1.7, Velenje in Aleksander Maher, Šaleška c. 20 c, Velenje; Alenka Boénak. Trímlini 35 c in iztok MiklavSin, Selo 11, Velenje; Bilja-na Marianovič. Sargovac 162, BiH in Alel majsen, Florjan 278, Šoštanj; Nu-ra Begić. Koželiskega ul. 2. Velenje in Edis Kovaćević, Šaleška c. 19, Velenje; Vesna Gaber, Prelska 46 b in Boslian Podhovnik, Prelska 4, oba Velenje; Natalija Lahovnik. Jenkova C. 11.
Velenje m Cfirstopher 8racci ScoG, Anglija.
SO-let skupnega življenja sta praznovala zakonca MARIJA in STANISLAV ANŽIČ iz Velenja, Kardeljev trg 4.
Smrll:
Frančiška Oblak, roj. 1942, Harje 13; Franc Pajenk, roj. 1918, S(, Koniice, Šolska ul. 19: Leopold Vidmar, roj. 1924. Celje, Cesta pod kostanjtS; Ladislav Hrastnik, roj. 1920, Slatina 31; Uelanija Zoran. roj. 1939. Ljubno ob Sav., JarKZOVO polje 25; Stanjšava Sta-rič, roj. 1908. Ljubljana. Bilećanska ul. 5; Janez Napotnik. roj. 1919, Žagaj pod Bočem 1;Karol Plánko. n)|. 1929, Velenje, Gubčeva c. 2 b.
ZAHVALA
Mnogo prerano nas je zapustil dragi mož. oče in prijatelj
ESAD SUUIĆ
a (joriáke 49 17. IL 1959 - 27,6,2003
Zalivaljujemo se vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali v teh težkih trenutkih ob strani, nam izrekli sožaljc» darovali cvetje in sveče 1er ga pospremili na njegovi zadnji poti.
f.aiujoči: žena Marija, sin Ervin, hčeri Sabina in Slada^ ma/i. bratje^
sestre, sorodniki in prijatelji
[Najmanjše obresti v mestu za
INSKAPOSOJILAI
Caranclja: pisćs, potojnina, kartice
m
ma
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
spoštovane zavaiovanke, spoštovani zavarovana, obveščamo vas, da je tet: 112 rezenifana za službo nujne medi-ansiœ pomoà. Na to telefonsko številko pokUćite SAMO V NUJNIH PRIMERIH. kojezaraót txilemiaS poškodbe ogroženo ivijenje in je pot^bno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomot Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacile vrveži 2 reševalno službo kličite na telefonsko številko 6995-476. dežurno služĎo pa na 6995-445,
Zobozdrovmid:
5, in 6. julija - Borni Komn, dr, stom,, v detumi zobni ambulanti. Vodnikova 1,Velenje(od8.do12.ure).
Lekorno v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1, Izdaja nujniti zdravil in zdravil na recette. predpisane istega dne. Ob nedeljah ir^ državnili prazrrikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00,tetefon 898-1880.
Veterimrskq postaja fosfanj:
Od 4. julija do 11. julija - Titnr Stupar. dr, veL med., gsîi 031/671-203.

VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GMOEC, Celjska 45 TEL: 02881 2500
RÂBUEMA nZ/LA
GOLF 1.4 Basis. 5 vrat. let. 99. OK	1.990.000 SIT
PEUGEOT 4061.8 SX let. 97, OK	1.590.000 SIT
FIAT 55S. let. 96. OK	850.000 SIT
FORD ESCORT 1.6 1 SV CU. let. 93. OK 550.000 SIT JEEP GRAND CHEROKEE 5.9LX lim. Iet.g8, OK 3.590.000 SIT
UaODME MOŽNOSTI FiNAHCIRAHJA, STARO ZA STARO...
novo v AVTOSALOniH FORI -	RVn
POOBLAŠČEMAPROĐJUAMOTOCIKIOVAPRIUA HMÍI
POPUSTI do 10% ZA LETNIK 2002.
ri
it.
V SPOMIN
na
DARKA JELENA
20 let je dolgi čas, a v srcih na.^ihsiTipri nas. spomin na lebek žívi do konca nćiših dni. I Ivala vsem, ki se ga kdaj spomnite, mu na grob prižgete lučko ali položile cvel.
Vsi njefiovi
V SPOMIN
Mineva leto dni^ odkar ms je za vedno zapustil naš dragi
Vctri v pijiju Huwijo. trovfí mo h ko valovijo, sonce i^areče v dolino blešči; bnli, ker Tebe wvd nainl več
ANTON JABLANSEK
ili.
Srodi v"se to lepote ostali smo sami.
Zokdj jusi mogel osUiti z narni?
Vedno boš z nami.
m TVOJI
ZAPUSTIL NAS JE
KAREL PLANKO
1929 - 2003
Ob boleči izgubi dragega moža, tijela in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorcxJnikom. sosedom, prijateljem in znaneem, ki ste ga pospremili na iijcgovi zadnji poli.
Dragi KAREL, hvala Ti za vse!
'ZaiujoČi: ima Cirila, sinova Zvone in Karli z družinama, sestri Marija
in Milka ter brat Herman z družinami
Ob smrli na^c drage žene, mame in babice
IVANKE JESENSEK
5.8.1938 ' 22. 6.2003
Kogar imaš md. nikoli ne umre, le daleč jo, a vmcn nam ostane, '/.a vedno, l'Gi/iîo áe.
se zahvaljujemo vsem. ki so nam v teh težkih trenuiklh slali ob sirani.
'Žalujoči: mož Zdravko, hčerki Alenka in Irena z družin/?.
So kngpje skup zbrani
V iiidarski sliui skočilo 37 rudarjev, rudarskih trtniikov , strojnikov in ek^klriknrjc^ Ivv H (liploiiunilov \ isjc šolo //a rudar'sl.vo in geoUHiiiolo^ijo - Časltii sknkar prodscHinik vlado ma^. Tono Rop - V(^lonjski rudarji odloniliio vi)iivajo na /anosljivo oskrbo Slovonijo / elok-iriřno onorsijo
Mitena Krstič • Planine Fotogsďtje: Stane Vovk
Vťlťnjť, 28. junija - Slovenski rudarji v sp*>min na pcldncvno gkidovno Slavko, ki w) jo 3. julija leta /aCcli zasavski rudarji, praznujejo Manovski praznik, Ćcprav se v Šaleški dolini prircdilve začnt^ ohiCajno že sredi junija, vrh vsakih predstavlja skok čez ko;^o. / njiin so v Velenju začeli le(a IVňl. ko je v teda-
nji industrijski rudarski Soli končala Šolanje prve gencracija uCencev.
Letošnji skok êez ko/.o je bil ze 43. zapovr>ljo. /.aCel se je s slavnostno parado uniformiranih rudarjev oh ZN't^kih pihalitega orkestra po ulicah Velenja, nadaljeval pa y /nimim ceremonialom ob sprejemom novincev v rudarski stan.
Novince pri skoku spremljajo
siareSiiie.uCtlelji praktičnega pouka. ki jim drsijo kože pred sodi in so jim v moralno sp^^dhudtv Botri so jim slarcjsi rudarji. 'I'i prvi opravijo skok za zgled novincem in jim ga rudi kasneje da-jcj<î pri uvajanju v rudarski slan.
Letos je v rudarski slan ^koćilo 37 rudarjev, rudarskih tehnikov, strojnikov in elekirikarjev, ki so sklenili .šolanje v velenjskem sol-skem centru. Pri skoku se jim je
pridnii^ilo ^ K diplomantov Višje wileza rudarstvo ingcotehnolo-gijo. Pred letošnjim, je na 42sko-kili C'ez kožo. slovesno v rudarski Slan skočilo blizu 2-9ÍK) novincev, Ceremonial skoka čez kožo in parado ob rudarskem prazniku je ludi let4">s. vendar zadnjič. suvereno, avioriialivno in dostojanstveno vodil dr. MIhin Medved. V ozadju je kol vodja priprav, režiser in scenarist, ludi vrsto (el - a tokrat ludi zadnjic


•slal mag. Marjnn Hudcj Vspo-m!n in za hvalo jo jima na sobotni prireditvi p^^delili zlatnik ssim-bolom svete Barbare.
Slavnostni govornik je bil direktor Premogovnika Velenje dr. Kv-«tn fKTvark'. častni skok čez k<f^o pa jc opravil mag. Anton Roj), prcdse^lnik vlade Republike Slovenije v prisotnosti številnih občanov lilaleške doline in gi>sl<w. Tudi ministra za delo. družino in sřvialne zadeve dr. Mada l)<im()v-sktjsa. predsednika nad/ornega svela pre mo gtw ni ka. poslancev Iz tega okolja ter županov.
Direklor je spt>mnll, da vstop Slwenije v Ovr<ipsko unîjo v premogovništvo in energetiko vnii^ nove elemente- Ti se najbolj opazno odražajo v zniževanju cene električne energije. ť'cprav povpraševanje po premogu in njegova poraba v svetu rasteta, je njegova prihodnt^st le v čistih tehnologijah pridobivanja in izkoriščanja ter vključevanju indu-
medlem ko je dolgoročni cilj izraba premoga brez emisij.« je ptidćrtal dr. Rvgen Denarlč.
Naglasil je. daje vizija razvoja Premogovnika Velenje vezana na lermoencrgetske objekte v Termoelektrarni Ši)Stanj. ki je tudi edini kupce velenjskega premoga. Osnutek nacionalnega energetskega programa predvideva do kla 2ui(J pn>izvodnjo premoga wišini K milijona ion letno, do leta 2ÍU5.3,7 milijona ton ter 3 milijone ton po lelu 21)15
»Lignit je edini pomembnejj^i energetski vir v Sloveniji, a moć našega premogovnika ni samo v bogatih zalogah. Njegova moč je predvsem v ljudeh, ki znajo, hočejo in /morejo vstopali v zahtevni odnos do narave in ekonomije. Kaže se tudi v teh mesecih. ko rudarji, kol že tolikokrat doslej, odločilno vplivamo na zanesljivo tîskrbo Slovenije z električno energijo,« je rekel, /e nekaj let v premogovniku
f^i'^ .C-'
I lih f



.....4

^ V:
/ir
It


» < i
Predsednika vtade v jamo še ni bito. Je pa obljubit, da st jo enkrat pogleda. Mag. Tone Rop je
bit enajsti častni skakač.

Tudi s pitjem na eks so dokazati knapovsko zretost.
Rudarji so na praznik detovne obteke zamenjati za svečane uniforme in ponosno zakorakali
po mestu.
strije v trajnoslni razvoj. »Šibka t<ička premoga je njegova ekološka oporečnost- V Velenju ju uspešno premagujemo z ustrezno polinko do okolja in z novimi objekti /a predelavo premoga. ki imajo večje izkoristke. Ustrezne tehnologije oinogočajo tudi za tretjino manjše emisije.
velja, da pet najbt^ljsih iz generacije mladih skakačev. čaka takojšnja zaposi itev. Tudi letos jih bo. loso: JanvzMazc. Ivuluj (io-sifnčntk in Damjan Praznik iz poklicne rudiu^ke št^le 1er Zdrav-ko Prcdovnikin Dražen Ku^mK* in rudarske tehnike.
Šat eska dolina živi s praznikom. Čeprav se ceremonial ne spreminja kaj dost/« si ga ljudje vsako teto z navdušenjem
ogtedajo.
+
Tojio Koi)oaslni clan kolektiva
Letos je bil Častni skakač predsednik slovenske vlade mag. Tone Rop. »Ni bilo enostavno skočili. Vesel sem, da sem danes lu-kaj. Rud.irski poklic je eden najtežjih, posebno vrednost pa mu difje. kol sem že velikokrai slišal, solidamo.sî. vzajemnost, tova-ri^vo in pomoč,« je med drugim rekel in rudarjem obljubil, da se bo zdaj. koje přislal njihov častni član, pivdal ludi v jamo.
Dosedaiiji rasi,ni iHJciaiii
Enajst i častni skiik v rudarski stan je v st^boio torej opravil mag. Tonu Rop. Kill pr^agaje leta 1994opravila Dračka Kolník, dolgoletna direkti^rica za g<isp'>darsko ptfdn>čje v premogovniku, leta 109.> Cirit (irelKnšfk. ustanovitelj rudarske čde,30let njen komandant, ki je z njo sodeloval (udi na Šestnajstih skokili čez kožo in mag. lYanv AviwrSek, dolgc^letni vodja parade in ceremoniala: leta lWi Anion .Sehcr. avtor knjig Zgodovina premogovnika Velenje, leta IW MIlan Kučiin.predsednik Republike Slovenije, sledili .so Peter Robida, ravnatelj Šolskega centra Velenje. Jožť SianlČ. predsednik uprave (îorcnja d.d.. Karel Dr«-jjo Scmt. di'lgoletni vodja novincev. NcstI Žj«ank. časini občan Mesine obCine Velenje, župan Velenja in direktor premogovnika in Tone 'IlirnSck. direktor Pivovarne Laških
+