Iz KS Grosuplje
Tujec, ki pride v Grosuplje, takoj opazi tisto, česar smo se dolgoletni prebivalci tega nasclja morda že preveč navadili: nekaj precej velikih neurejenih prostorov prav v njegovem središiu. Ti prostori so po pravilu družbena lastnina.
Dolga leta seje Grosuplje razvijalo kot mozaik stanovanjskih naselij, sestavlje-nih predvsem izzasebnih hiš, njegovo središče paseje preccj nenačnnoin vskla-du s sprotnimi potrebami le počasi polnilo s posameznimi upravnimi ali poslovno-stanovanjskimi stavbami. Za praznine med njimi navadno ne skrbi nihče.
V nasprotju s prebivalci enako velikih naselij, katerih jedro se je razvilo že v srednjem veku in se potem počasi širilo, se je večina Grosupeljčanov preselila v naš kraj v sorazmerno kratkem obdobju zadnjih dvajsetih let. To pa potneni, da se šele razvija zavest o skupni skrbi za lepSi videz celotnega naselja. Kako sicer razložiti dejstvo. da krajani, ki doma skrbno negujejo vsako travico posebej, sho-dijo nešteto stezic preko alej vzdolž Kolodvorske ulice. Pri tem pa nihče ne portii-sli, da je ta, z drevoredoma obrobljena ulica, urejena ludi z njegovim denarjem.
Če izvzamemo prostore okrog trgovin.gostilnindrugihpodobnihstavb.kate-rih okolico so dolžni čistiti njihovi upravitelji, je v Grosupljem še precej prostorov, ki bi jih bilo mogoče bistveno polepšati že s tem, da jih ne bi brezb-rižno onesnaževali aii celo uničevali njihovih nasadov. Nismo po naključju dejali v začetku tega pisanja, da so zanemarjeni prostori po pravilu družbena lastnina. Ni se namreč mogoče upreti občufku, da je za nekatere Grosupeljčane zemljišče, ki ni zasebna last, prostor, kamor je mogoče nekaznovanoodlagatiodpadke. Ob cesti, ki vodi v Jerovo vas, se nenehno pojavljajo novi in novi kupi zemlje, na-voženi z raznih gradbišč. Tudi na robovih Koščakovega hriba razpadajo razbi-tine nekdaj koristnih izdelkov. Trimska steza, pred nekaj leti postavljena potem hribu, pa je izginila tako temeljito, da je očitno pri tem sodelovala vandalska roka.
K urejenemu videzu naselja sodijo tudi parkirišča. Morda jih je res premalo. Vendar so tudi ta neizkoriščena. Poglejmo samo parkirišče pri trgovini »Pod gozdom«, narejenim posebej zanjo in samo čez cesto: prerašča ga trava, ker na» njem nihče ne parkira. zato pa je promet pocesti pod trgovino neprestano oviran zaradi tam stoječih avtomobilov.
Še en neprijeten pojav opažamo v Grosupljem: zemljišča vnovih naseljih, ki so po zazidalnih načrtih namenjena za zelehe površine ali pa sodijo k cestam pa jih zaradi pomanjkanja denarja še ni mogoče urediti, brez kakršnega koli dovoljenja uporabljajo uporabniki sosednjih parcel. Tak primer je v Jerovi vasi ob potoku Grosupeljščici pa tudi na »Mrzlih njivah« ob Jakhlovi cesti. To sicer nista osamljena primera, sta pa najbolj značilna.
Da bi bilo neko naselje lepo na oko ne zadostuje samo dclo Komunalnega podjetja ter nekaterih zanesenjakov. ki nikoli ne obupajo. Zato je potrebno prizadevanje vseh njegovih prebivalcev. Grosuplje je pač še daleč premajhno.da bi lahko plačevalo ljudi, ki bi vesčasčistili prostore, ki jih je mogoče z nekaj skrbi za okolje in z nekaj kulture ohraniti čiste. Naselje na srečo nima umazane indust-rije, zato je čistost in urejenost kraja odvisna predvsem od njegovih prebivalcev.. To pa je seveda dejstvo, s katerim se bomo morali Grosupeljčani šele sprijazniti. ____       _                                           VINKO  PETRIČ