Cena 30 lir Tel.s Trst 94-638, 93-808, 37-338 • Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo TRST, petek 19. junija 1959 teto XV. - Št. 145 (429 UREDNIŠTVO: Tei. št. 37-338 -OGLASOV: Za UL. MONTECCHI št. 6, II. n ML — TELEFON 93-80» IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 29 — - Podružnica GORICA: Ulica S. Penico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 tn od 15. do 18 — Tel. 37-338 — ' CENE vsak mm višine v širin, enega stolpe*: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Nagrajena skladba prof. Ubalda Sklepna resolucija CK PSI sprejeta s 46 glasovi proti 34 Tržaški skladatelj je prejel drugo nagrado Zveze kulturno umetniških društev FLRJ mo, v katerem ga opozarja na nevarnost, da bo Zagari s svojimi pristaši po vstopu MUIS v PSI ponovno povzročil razkol kot ga jt. povzročil pred 12 leti. V tem vzdušju je zavladala negotovost celo med pristaši Nennijeve struje. Sam Nenni je v nekem tre-nutku dejal, da sta možni samo dve poti; 1. sprememba sporazuma za vstop MUIS v PSI in v tem primeru bi moralo vodstvo stranke podati ostavko in 2. sklicanje izrednega kongresa, ki naj odloča glede načina vstopa MUIS v PSI. Vse je kazalo, da so pristaši doseženega sporazuma z MUIS nenadoma prišli v manjšino, kar pa se je pozneje izkazalo za netočno. Celo De Martino je predlagal, naj bi se določbe sporazuma o kooptiranju spremenile tako, da ne bi bilo obvezno za vse federacije. Levičarski prvak Luzzatto je predlagal, naj CK odobri spojitev z določbo, da bodo pristaši MUIS v vodilnih organih federacij imeli posvetovalni glas pod pogojem, da se vpis članov MUIS nadzoruje in skrbno prouči položaj vsakega posameznika, tako da ne bodo mogli bivši sodelavci z raznimi demokristjanskimi vladami doseči daljše dobe članstva v stranki od tistih članov PSI, ki so bili stranki vedno zvesti. Na poziv Nenni-ja so levičarji obljubili, da se bodo udeležili glasovanja r. sklepni resoluciji pod pogojem, da se avtonomisti obvežejo ponovno pretresti določbe sporazuma o spojitvi. Predsednik poslanske zbor* nice je danes zjutraj prejel predlog zakonskega osnutka za amnestijo, ki so mu ga poslali iz senata, kjer je bilo besedilo, ki so ga poslanci že odobrili, spremenjeno. Poslanska zbornica bo morala sedaj ponovno o njem razpravljati. Zato ga je predsednik poslal pravosodni komisiji zbornice, ki bo o njem razpravljala v prvih dneh prihodnjega tedna. Poslanci so razpravljali danes o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Socialistični in komunistični poslanci so kritizirali zunanjo politiko ministra Pelle, ki je bil med razpravo navzoč. Hkrati so poslanci volili 18 predstavnikov v evropski parlament. Izvolili na so jih samo 15. ostale tri bodo morali voliti pozneje V senatu pa se je nadaljevala razprava o pravosodnem ministrstvu. A P. MILAN, 18. — Francoski pisatelj Pierre Roger Peyrefit-te, avtor romana »Ključi sv. Petra«, je bil pozvan na sodišče pod obtožbo nemoralne publikacije, zasramovanja Vere in žalitve časti papeža. Lanskega leta 2. marca, ko se je omenjeni roman pojavil v Italiji v italijanskem prevodu, je bil zaplenjen po nalogu sodne oblasti na zahtevo milanskega kvestorja Lo Castra. Pozneje so bili zaplenjeni tudi francoski izvodi romana. LONDON, 18. — Laburistični poslanec Hughes je vprašal Mac Millana, ali misli povabiti v London generala De Gaulla. Mac Millan je izjavil, da bi bil «vedno zadovoljen* sestati se z generalom. Hughes je povabil Mac Millana, naj upošteva možnost De Gaullovega obiska »zaradi večje koordinacije« politike obeh vlad do NATO. Minister za obrambo Duncan Sandrys je v spodnji zbornici izjavil, da vrhovno poveljstvo NATO ni uradno zahtevalo, naj bi ameriške bombnike premestili iz Francije v Veliko Britanijo. Pripomnil je, da bi Velika Britanija sprejela ameriška letala, ki so sedaj razmeščena v Franciji, s po. gojem če bi o njihovi uporabi sporazumno odločali londonska in washingtonska vlada. Sandvs Je tudi povedal, da se je vrhovni poveljnik NATO Norstad samo poluradno raz govarjal z britansko vlado o možnosti omenjene premestitve. V imenu opozicije je Aneu-rin Bevan obsojal namen* Norstada, da premesti ameriška letala iz Francije v Anglijo in v Zahodno Nemčijo. Obtožil je Norstada, da hoče sam rešiti vprašanje, ki je političnega značaja. Izrekel se je tudi proti temu, da bi letala NATO lahko premestili v Nemčijo, ne da bi se o tem posvetovali z britansko vlado. V svojem odgovoru je državni minister v Foreign Offi-ceu Ormsbi Gore izjavil, d* oblast za razmeščanje sil NATO, ki jo ima general Non stad, spada v vojaški okvir in ne v političen. Potrdil je, da je Norstad podal poročilo o težavah, ki jih ima s francosko vlado, in da je zadeva še vedno na dnevnem redu sveta ministrov NATO. Popovičev obisk zaključen s podpisom 10 sporazumov Med njimi je tudi sporazum o malem obmejnem prometu med FLRJ in Grčijo Več tisoč črncev v ne dele mesta in policija pripravlja odločilen napad. Pomočnik policijskega poveljnika je nocoj sporočil, da so omčinski uradi, dve tli tri druga poslopja in neka večja dvorana v plamenih v afriškem delu mesta. Policija je večkrat streljala na Afričane, ki so napadali agente. V pre-delih «Cato Manor« in Che-sterville se vidi svetlikanje plamenov. Tudi neka klinika in nekatere šole so v plamenih, poleg nekaterih trgovin. Pomočnik je izjavil, da je položaj zelo napet in da se na tisoče Afričanov zbira na nogometnem igrišču. Dva Afričana sta bila ubita in drugi ranjeni, ko je policija streljala nanje. V predelih, kjer so bili neredi, se vidijo ostanki zgorelih avtobusov in drugih vozil. Belim časnikarjem ni dovoljen dostop na področje neredov. Izjava Neodvisne socialistične zveze Solidarnost z delavci v borbi ■ v ---------*.------—---a—_ S j— Stavkajoči delavci imajo podporo Vsega demokratičnega prebivalstva - Obsodba delodajalcev, ki skušajo naprtiti delavcem posledice medndrodnega gospodarskega zastoja žaj, ki je nastal na teh obšir nih sektorjih gospodarskega in socialnega življenja države, zlasti pa za to, kar se dogaja v pomorstvu, nosijo popolnoma industrijci, brodarji in vlada. Vprav on; kršijo ustavna načela, odrekajo upravičenost pridobljenih osnovnih sindikalnih pravic in skušajo vzeti ugled sindikalni organizaciji delavcev ter vsako ceno njen odločilni akciji, to je stavki. Toda stavkajoči delavci se odločno borijo in jih pri tem podpira ves delavski razred ter vse demokratično prebi- Zaostritev stavke pomorščakov je hudo prizadela pomorske družbe. Zato je Tržaški Lloyd pripravil obsežno stav-kokaško akcijo in je v sredo zvečer pripeljal z. avtobusom iz Genove stavkokaze. Te mornarje so ponoči ob obsežni policijski zaščiti pripeljali na motorno ladjo »Leme«, tako da je ladja včeraj zjutraj odplula iz tržaškega pristanišča. Gre za prvo ladjo družb Finmare, ki je zapustila itali- Odbor Neodvisne socialiatič-i traja stavka, ne zveze je sestavil o seda-1 Odgovornnšt* t'a resni'- poTč-njih obširnih jn estrih sindi- x-«jL kalnih borbah pomorščakov, kovinarjev, bančnih uradnikov in železničarjev po vsej državi, ki zadevajo skoraj splošne ljudske interese ter vežejo po eni strani vse sindikalne organizacije delavcev, po drugi strani pa državna in poldržavna podjetja, vlado ter velike in mogočne skupine zasebnih brodarjev, naslednjo izjavo: Stroke delavcev, ki so zaposleni v industriji in v o-snovnih dejavnostih gospodarske in nacionalne strukture, kot kovinarji, pomorščaki, železničarji in bančni uradniki, so že dolgo časa prisiljene k stavkovnemu gibanju in stavkam, da branijo svojo življenjsko raven ter da jo skušajo izboljšati. Vse javno mnenje, ki po drugi strani obsoja nepopustljivo ravnanje in-dustrijcev in vlade, je priznalo, da so mezdne in normativne zahteve in zahteve po obnovitvi starih že zdavnaj zapadlih pogodb, ki so iih delavci postavili Zvezi indu-strijcev, združenjem brodarjev in državi sami, zakonite. Potek ter važni in celo dramatični, vsem znani dogodki, ki označujejo stavko pomorščakov, stalno vse bolj odkrivajo protisindikalno in reakcionarno naravo politike sedanje vlade KD in desnice, vodstev podjetij IRI, brodarjev in Zveze industrijcev. Kovinarji zahtevajo obnovitev in prilagoditev zastarele in zapadle delovne pogodbe; zahtevajo zvišanje svojih nizkih plač. Zveza industrijcev in vlada sta uporabili posebno strategijo in taktiko, da bi odložili to nujno in potrebno dejanje socialne pravičnosti. Isto velja za železničarje in bančne uslužbence. Italijanski pomorščaki, ki so v vojni in v povojnih letih bili oškodovani boli kot katera koli kategorija delavcev, ki so že dolgo časa po eno leto zaposleni in po eno leto brezposelni, ki se jim zaradi tega skrčita zaslužek in pokojninski sklad za polovico, ki jih na ladjah zaradi dinamičnosti sedanjih trgovskih in turističnih prevozov izkoriščajo do skrajnega ter so zaradi nezdravega življenja na ladjah in nezdravega podnebja fizično izčrpani, zahtevajo samo, da se končno na ladjah vzpostavijo človeški in civilizirani življenjski in delovni pogoji. Izredno bogati brodarji, vodstva poidržavnih družb FINMARE in družb PIN, ki jih podpirajo vladni organi, že več mesecev nihajo ter bistveno odklanjajo pomorščakom, kar jim po pravici pritiče. Na te pomorščake, na njihovo prayičnq in zakonito borbo, za katero so se izrekli in jo vodijo vsi sindikati in vse struje, na njihove premišljene zahteve ter njihove demokratične in sindikalne pravice izvajajo delodajalci in država nezaslišan in nedopusten pritisk. Dogajajo se tako imenovana upravna izkrcanja s policijsko silo, s silo praznijo nekatere ladje z izgovorom domnevne potrebe popravil, stav-kajoje pomorščake ovajajo z utemeljitvijo, da kršijo zakonike in zakone, po delodajalskem tisku in radiu odrekajo pomorščakom zakonitost in pravico do stavkanja. Razen tega trdijo v nasprotju s sindikalno prakso vseh časov, da se ne morejo pogajati, dokler Zopet je oži za žičnico Čedaž- Vojna Višinska razlika bo znašala okrog 200 metrov - Pri zgornji postaji žičnice bodo zgradili baje tudi hotel valstyo. Treba jim je pomagati; da dosežejo uspeh ter vedno bolj raztegniti solidarnost na druge kategorije delavcev. Javno mnenje mora obsoditi politiko brodarjev, industrijcev in vlade, ki skušajo naprtiti delavcem posledice mednarodnega gospodarskega zastoja. Delavci morajo zmagati v svoji borbi. Odbor NSZ izraža svojo solidarnost in solidarnost svojih članov tržaškim pomorščakom, kovinarjem, bančnim uradnikom in železničarjem ter jim želi, da bi dosegli skupno s tovariši drugih pokrajin v tej hudi in ostrj sindikalni borbi zasluženi uspeh, Sestanek sindikata slov. iole Razprava o odloku štev. 19 Sinoči je bil sestanek članov sindikata slovenske šole, na katerem je prvi tajnik prof. Jež podrobno obrazložil vse člene odloka štev. 19 vladnega generalnega komisarja o predpisih glede staležev na slovenskih šolah, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku 11. t. m. Po obrazložitvi prof. Ježa se je razvila obširna diskusija, katere so se udeležili vsi prisotni šolniki, saj jih zadeva živo zanima. Tajništvo sindikata je ob tej priliki tudi obvestilo učitelje, da bo šolsko skrbništvo verjetno že te dni izdalo podrobna navodila glede ureditve staleža učnega osebja na o-snovnih šolah, kot določa člen 5 omenjenega odloka vladnega generalnega komisarja. «»------ Volitve v podjetju Orion Danes bodo volili člane notranje komisije v podjetju O-rion, ki ima okoli 300 delavcev. Izvolili bodo štiri člane predstavnike delavcev in enega predstavnika uradnikov. Sedanje in bodoče naloge prosvetnega društva v BarKovljaK Prosvetno delovanje, ki je pred nekaj leti v Barkovljah tako (pvetelo, je v zadnjem času nekoliko ,zastalo. Površen opazovalec, ki gleda od daleč barkovljanako prosvetno delovanje, dobi vtis, da je pri nas «*e izumrlo. Ce pa se malo bolj podrobno pome-n-imo in se vprašamo, kje iskati vzroka temu navideznemu spanju, pridemo do zaključka, da je vsa stvar drugačna in da ni v tem pogledu na mestu tudi najmanjši pesimizem. Tak vtis je dobil človek, ki se je udeležil zadnjega sestanka barkovljanske-ga prosvetnega društva. Predsednik ima popolnoma prav, ko pravi, da ne obstaja delovanje prosvetnega društva samo v petju, pač pa da je še v drugih panogah, ki imajo izredno privlačno silo, posebno v mladinskih krog’h. Kljub raznim teikočam, ki jih srečuje pevski zbor, se zbirajo pevke in pevci dvakrat tedensko v prosvetnih prostorih in če je petje zaradi glasovnega nesorazmerja nemogoče, mladina posede k mizam in se spusti v razne dis- kusije, k.i večkrat pri mladini več zaležejo, kakor petje samo. Drug odbornik ne podcenjuje petja, pač pa utemeljuje dejstvo, da ne predstavlja vrhunca prosvetnega delovanja tisto društvo, ki j* v stanju nastopiti enkrat ali celo večkrat v letu, ko pevci po vsaki pevski vaji zginejo na svoje domove ali drugam in jim ne pride na misel, da bi se po pevski vaji pogovorili o tistih perečih vprašanjih, ka nas tako tarejo. Saj pride pri takih pomenkih na dan vprašanje našega tiska, gledališča, šo\e, vaških potreb in še mnogo drugega. Tudi ni rečeno/ da morajo sestavljati tako družbo sami pevci, pač pa je zaželeno, da se takih sestankov udeležijo tudi starejši ljudje, ki so v svoji mladosti delovali na prosvetnem področju in razpolagajo z večjim ali manjšim izkustvom. Ponovno pritrjujem izjavam obeh odbornikov in sem mnenja, da je treba pritegniti k prosvetnemu delovanju ne samo tiste, ki jih je narava obdarila z lepim glasom in iiiiiiitiitiiiiiiiiiliiiiiliiiitiiiiiiiitiiiiiinilMiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitniHiiiiiiiiiiiiiiiiminiMiHHMiilillH Stanka pomorščakov se nadaljnje Brodarji hočejo razbiti stavko s stavkokazi Včeraj je odpilila ladja «Leme» s stavkokazi, ki so jik pripeljali iz (ienoi/e - Pristaniški delavci bodo podprli stavko pomorščakov in sicer s pomočjo stavkokazov. Koordinacijski otfbor pomorščakov je že včeraj dopoldne razpravljal o tem primeru in je sprejel vrsto ukfčpov, da se podobni primeri stavkoka-štva zatro. V tej zvezi je značilen proglas zveze pristaniških delavcev, ki pravijo, da bodo z ustreznimi ukrepi podprli stavko pomorščakov. Govori se, da bodo pristaniški delavci od ponedeljka dalje jansko ozemije, kljub stavki, I prenehali nakladati, razklada- iiiuiiiiHiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiMiHiiiiiiiiMiiMimiiiimiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Po dolgem času so se vendar odločili ? Pričakuje se otvoritev otroškega vrtca v Ricmanjih Ustanova za otroške vrtce je že naročila pohištvo in ostalo potrebno opremo lepe prostore osnovne šole. ob poslopju Odgovor ministra Aggradija o ILVI Na vprašanja, ki jih je svoj čas postavil poslanec KPI Vi-dali v zvezi s položajem v železarni ILVA v Skednju in v ladjedelnici Sv. Roka v Mi- Vse kaže, da bodo z novim šolskim letom odprli slovenski otroški vrtec v Ricmanjih. Uradnega sporočila sicer še ni, da se pa sklepati, da bo do tega prišlo, ker je ustanova za otroške vrtce ze naročila pohištvo in drugo opremo. Pričakovati je, da bo V kratkem prišlo tudi uradno sporočilo, ki bo prav gotovo razveselilo starše v Ricmanjih, ki že nekaj let čakajo na otvu- ^__________________ ritev otroškega vrtca. Kakor I ijah, je prejel odgovor od mi-je znano, je bila zgradba za 1 otroški vrtec v Ricmanjih dokončana že pred dvema letoma, toda vrtec ni mogel začeti delovati, ker ni imel potrebne opreme in pohištva. Občinska uprava je sicer ze dvakrat vnesla v svoj proračun zadevne stroške, toda pristojne oblasti so te postavke črtale, češ da to ni dolžnost občinske uprave. Zadeva je vzbudila nezadovoljstvo prizadetih staršev; posredovanja in protesti pa dolgo časa niso nič zalegli. Končno bo zadeva vendar rešena in bodo matere lahko poslale svoje malčke v novi otroški vrtec, ki ima prav Pred nekaj dnevi je demo-krščanska tiskovna agencija sporočila, da se končno le pripravlja načrt za gradnjo žičnice, ki bo povezovala Cedaz z Vejno. Žičnico bo postavilo neko tržaško gradbeno podjetje. Njena višinska razlika bo znašala okrog 200 m, dolžina pa samo od 320 do 350 m. kar pomeni, da bo precej strma. Izdatkov bo za okrog 70 milijonov lir. Za prevoz potnikov bosta skrbeli dve kabini in •lili III lltlll lili 11111II lit III HI HM IIIIIIIMIIIIIIIMC Za Cvetko Včeraj so v naše uredništvo in upravo prispeli naslednji novi pnspevki; Mario in Olga Ižanc 1000, p. d. «A. Cokv Opčine 3000, Marija Antonac Opčine 800, Nadja Aslnlji 1000. Iz Gropade so poslali: Druž. Pečar (66) 400, Frančiška Kalc (43) 300, Jožefa Goiša (95) 300, Zofija Miklavčič (4) 200, Milena Kalc (32) 500. Skupno 7.400 Prejšnja vsota 870.200 Skupno 877.600 Prispevke sprejemata: Uredništvo Primorskega dnevnika, Trst, Ulica Montecchi «, tel 93808 in 94638 Uprava Primorskega dnevnika. Trst, Ulica sv, Frančiška št 20 tel 37338 Po vaseh nabirajo prispevke tudi prosvetna društva. vožnja bo trajala okrog tri minuti. Tako rlaj bi predel okrog Proseka in Kontovela še bolj pridobil na turistični važnosti, hkrati pa bi se tudi izboljšala zveza z jamo v Bri-ščikih, če bi zgornjo postajo vzpenjače povezali z avtobusi z jamo. O tej žičnici je bilo že večkrat govora, in sicer tudi v občinskem svetu. Nedolgo tega je neki svetovalec vprašal, kaj je z gradnjo žičnice in ali ne bi bilo dobro zgraditi tudi žičnico v Križu, ki bi šla od morja na Sv. Primož, kjer je razgledni stolp. Pristojni odbornik je odgovoril, da je načrt za gradnjo žičnice na Vejno padel v vodo, ker ga je podjetje, ki bi jo moralo graditi, zamisel opustilo. Sedaj pa je, kot kaže, načrt zopet oživel. Značilno pa je, da se je vest o njem pojavila hkrati s sporočilom, da bodo na Vejni zgradili svetišče za Marijo mater in kraljico, ki bo služilo za vso državo. Ker je postala v novem političnem položaju Cerkev vsemogočna, je pač pričakovati da bodo sedaj načrt uresničili. Ze sedaj govorijo, da bodo na Vejni zgradili hotel, ki bo služil romarjem in turistom. Nadalje je treba upoštevati, da bodo še močno razširili ezulsko naselje San Nazario, ki ni daleč od Vejne. Tako bodo z enim zamahom ujeli dve muhi: od žičnice naj bi imela korist Cerkev in turizem. nistra za državne udeležbe Ferrarija Aggradija, ki pravi med drugim: IRI skusa stalno prilagajati proizvodne stroške mednarodni ravni, in sicer z vedno bolj racionalno notranjo organizacijo dela ter s stalnim obnavljanjem naprav, kar je toliko bolj nujno zaradi naglega tehničnega razvoja. V okviru tega programa in upoštevajoč socialni položaj področja, je IRI storil vse, da bi ohranil obratovanje železarne ILVA. V zadnjih letih so bila opravljena važna pre-novitvenu dela ter so bile nameščene nove naprave, ki so med drugim omogočile povečanje proizvodnje litega železa od 250 na 4oy ton na dan. To delo se bo nadaljevalo, da bonyo stojno epcpolnjeva-JL industrijska obrate skupine Tjnsider, v zvezi s prikladnost. 'j&, dafsč došeže v raznih obratih vedno večja proizvodna specializacija, ni izključeno, da bodp dodeljene Železarni v Skednju nove naloge, ki bodo utrdile,’ njen položaj, zato da se ohrani v prihodnosti njena dejavnost. Kar se tičjj ladjedelnice Sv. Roka, so jb odcepili od CRDA in jo vključili v Tržaški arzenal. Ta ukrep je bil sprejet z namenom, da se zagotovi ladjedelnici kontinuiteta dela. itiiiinimttitMmiiitMiiiitimtiHiiiiiiiiifiiNiNiiiiifmiiiiimiiiimmMiHimmfmitiiiiiiimfMnMtiiiN Ugodna pomorska zveza i Dalmacijo Včeraj uradno o tvor jen a pomorska proga Trst-Ulcinj Sprejema na ladji , J. Hawkins. Garibaldi 16.30 »Dva kapitana«, F M. Murray, Donna Reed, B. Hale. Ideale 16.30 «Bifcka z V-l«, Mi-chaet Rennie, Patrizla Medina. Invpero 15.00 »Dekle Rosemarie«, Nadia Tiller. Prepovedano mla. doletnikom. minil n ih m iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii ih u iiiiiiiHiif OD VČERAJ DO DANES UDD8KA PROSVETA Otroški pevski zbor prosvetnega društva «lvan Cankar« in otroški pevski zbor šole Glasbene Matice v Trstu bosta imela pevsko vajo v soboto 20. t. m. ob 18. uri v prostorih prosvetnega društva «1. Cankar« v Ul. Montecchi 6. Vabimo vse otroke, da pridejo k vaji, ker bo prihodnji teden nastop otroškega pevskega zbora. (DAROVI IK PKINPKVKlJ V počastitev spomina Vrabčeve mame, darujeta Ivan in Ivanka Zega 1000 lir za D. M. P. I. daruje 500 lir za D. M. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 18. junija se Je rodilo v Trstu 13 otrok, umrlo Je 9 oseb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 62detni Giuseppe Barago, 81-letna Beatrice Arito-naz, 71-letna Margherita Della Giacoma vd. Cebochin, 79-letnl Girolamo Zulian, 60-letnl Bruno Eppinger, 90-letni Adolfo Mlletta, 74-letna Beatrice Goracuchi por. Cattai, 67-letna Giovanna Marži vd. Fornasari, 86-letna Giovanna Gerlanc vd. Nardin. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda, Istrska ulica 7; De Leitenburg, Trg Sv. Ivan« 5; Praxmarer, Trg Unitd 4; Preridl-ni, Ul. Tizlano Vecellio 24; Hara-baglla, Barkovlje; Nlcoli. Skedenj. —■—«»•--- Valutp Milan Rim Zlati funt 5900 — 6100,— Marengo 4400,— 4500,— Dolar . . . 617 — 621 — Frank franc 124.— 126.— Frank švlc. . , 142.50 144.— Sterllng 1725 — 1750.— Dinar 80,— 82 — Šiling 23.75 24.25 Zlato . . 702 — 704,— Zah n marka 147 75 148.75 Italia 16.30 «La vloletera«. Moderno 16.00 »Izziv v mrtvem mestu«, Robert Taylor in Ovvens. . S. Marco 16.00 «Gospodar 1 »rasa«, Audie Miurphy in »usau Cabot, „ Savona 16.00 »Bandldo«, R. Mlu chum. . . .»«< Viale 16.00 »Koder teče reka*. James Stevvart, R. Hudson. Vtttorio Veneto 17.00 «Gr*JrU“ v blue jeans«, P. Petit, A. risy Prepovedano mladoletnim. Massimo 16.30 »Utaški ros«, R Calhoun, S. Cummings. Novo cine 15.30 »Lorella«, L. ^ Luca, M. Arena. Odeon 14.00 »Jetnica oenlenu-stolpa«, Milly Vitale, R. Brazz. Radio. Zaprto. LETNI Arena del Flori 20.00 je biti mlad«, John Mills Cecil Parker. za Arena Diana 20.30 »Pištola podleža«, F. Mc Murray m *• Hunter. Ariston 20.30 «Cudni detekuvj Alec Guinnes, J. Green ” . Paradiso (Ul. Mollno a Vento w 20.00 »Črni maščevalec«, trr Marconi 20.00 »Odločnost ubijanja«, R. Todd. Ponziana 20.15 »Kartagenske »Vf nje«, Gianna M. Canale u> AUasio. . -vi, Secolo (Sv. Ivan) «Hudičev nek«, C. Wilde, J. Walla«. Stadio 20.00 «Princ in Ple,5a'r M. Monroe, Laurence Oliver-Valmaura 20.45 «Casino de G ris», Caterina Valente m Becaud. PETEK, 19. junija 19** RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; lDJ/i! obvezno, drobiž od vsepovsod predavanje: »Psihologija Pr°"r m- nesreče«; 12,10 Za vsak«** nekaj; 12.45 V svetu kulture, i* Lahki orkestri; 13.30 Glasba rt željah; 17.30 Plešite z nami; i»-Radijska univerza — Jank® — Sir: Pomen in razvoj io (3) «Prva krčenja gozdov«; 1 y Mendelssohn: Simfonija št. * A-duru; 18.40 Znane vokalne sedibe; 19.00 Sirimo obzorja Stari znanci, resne in šegzv vsakdanjih stvareh: (8) «SK<»f lica kave«, napisal Saša lanc; 19.30 Pestra glasba; '“v. Šport; 20.30 Orkester Haro Smart; 21.00 Umetnost in P' t ditve v Trstu; 21.20 K0"0 jn operne glasbe; 22.00 Znanost tehnika — Miran Pavlin: «■ tronske oči za slepce«; 22.15 ^30 matinske narodne pesmi; J* Koncert pianista Claudia /' bitza — Kabalewski: Sonata 3, op. 46; Liszt: Mefistov vaje 23.00 Kvintet Ari Van Dan‘ 23.30 Glasba za lahko noč. TRST 12.10 Tretja stran; 17.45 gojencev gledališke šole y,e d’Amico»; 18.10 Nastop trza skupine tamburašev; 18.25 Ka niški koncert; 18.55 Zgodovin* legenda tržaških ulic in 19 10 Koncert pianista t. gluja; 21.00 Simfonični kon<« II. PHOGRAM ,O00 9.15 Moderne popevke; 1 i0 Zeleni disk; 14 00 On, 0,1 ,«00 tretji; 16.00 Tretja strani *;er Oddaja za ženske; 18.30 Ot*/ot. Malgoni; 21.00 Variete; 22.30 kester Olivleri. KOPER , H30, Poročila v itaiijauščiul: 17 15, 19.15 22.30. „30, Poročila v slov.: 7.30. I5'00 7.00-7-'5 00 5.00-6.15 Prenos RL; Prenos RL; 7.15 Glasba za - ,u jutro; 8.00-12.00 Prenos ViA .'Uicl Glasba po željah: 13.40 KnjU po nasveti; 13.45 Od meloal)® melodije; 14.30 Domače aktn**^ sti: »Gospodarska rent morn' kooperacije«; 14.40 Poje kom . zbor RTV Ljubljana: l*-2®^ Ob slovanski narodni plesi; 1',’,, na 40. obletnici KPJ; 15.50 God°*RL; pihala; 16.00-17.00 Prenos "1(v 17.00 Plesna glasba; 17.30 %| dije za vse; 18.10 Popoln?1' koncert; 19.00 Pojejo Johnnjt , relli, Nella Colombo, Nilla pr8. Gino Latilla in Marisa Del jj le: 19.30-22.15 Prenos HU Glenn Miller igra za vas. SLOVENIJA 327.1 m. 292.1 m. 212,4 »oj, Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, " .^j, 10.00, 13.C1, 15.00 17.00, 'v 22 00. 22.55 m0- 8.05 Lahka glasba; 8.25 5**jij spevi Vasilija Mirka in M* ne Kogoja; 8.40 Iz arhiva zaDaoV» glasbe; 9.40 Pet minut za la<)e pesmico in pozdravi za m risarje; 10.10 Dopoldanski jj cert; 11.00 Za dom in žene; Pesmi tujih narodov; D-* nr|te> deset minut z zabavnima 13.30 Igra kvintet Jožeta k j piča; 13.45 Narodni pevci E ja mikrofonom; 14.05 RadijsK?„a o za nižjo stopnjo: Pravlji0 marjetici; 14.35 Tenorist rtič v vlogah Cavara<-?f) jg Lohengrina in Radamesa; ls^a(ji-svetovne književnosti — j.n»v-mir Nazor: Zadnji listi iz ° no-ruka; 16.00 Petkovo glasbeno Ue poldne; 17.10 Kotiček za m1.,« ljubitelje glasbe; 17.25 Me’° Eo-in ritmi; 18.00 Družinski PUj,,. vori; 18.10 Poje zbor «Jpže škrič« p. v. Slavka Mih®1,«# 18.30 Iz naših kolektivov; *’val Zabavni dnevnik; 20.00 Z*® ti-vas bo pianist Roberto .'L^ifitič' rio; 20.15 Tedenski zunanjepo ]a ni pregled. 20.30 Mojstrska koncertne literature — 32. ja: Dmitrlj Soštakovič: Prva i5 fonlja; 21.07 Lahka glasba: 'jn; Oddaja o morju In pomofsv* ot. 22.15 Z evropskimi plesnim1 «-rt kestrl; 22.44 G F. Hšndel. C(, arije Kleopatre Iz opere Ju' I-,; zar; 23.10 Moderna pleMia iMJJjgl 23.35 Petar Konjovič: Goa kvartet št. 2. RTV JUGOSLAVIJA ja Od 20.50 dalje prenos tuje TV postaje TELEVIZIJA _ Ad- 14.00 Šolska oddaja; 17.°v.,ja; daja za otroke; 18.30 P°r .»3O 18,45 Oddaja za ženske: * Ljudje In knjige; 19.45 Ti**,,oO konferenca; 20.30 Poročila, j, «Okamenell gozd«, igra v 1 H Shervvooda. ( MAH OOtASjl PODI IZ FURNIRJA P« 5*° $ kv. m — se proda (ajo Oamblni 3 Včeraj nas je za vedno zapustila naša drag* mati in stara mati, Ifl-letna ROZALIJA KOSMINA vd. MERZEK Pogreb nepozabne pokojnice bo danes 19. t. zn, ob 17.30 uri na Opčinah. Žalujoča družina MERZEK-SOSIČ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25.8, najnižja 18.1, zračni tlak 1018.2 pada, veter 8 km za-hodnik, vlaga 67 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, morje skora; mirno, temperatura morja 19.5. —... Tr Danes, PETEK, 1*. Junija Julijana Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 17.08 in zatone oh 2.«. Jutri, SOBOTA, 29. junij* Nenad aški dnevnik 'A POVABILO KROŽKA'CIRCOLO CULTVRA: oktet v Čedadu Danes teden je na povabilo. iCircolo cjvidalese di cultu-11» j' (čedadkkega kulturnega »tožkaj SloVenski oktet "gostO-Val v dvorani , Aviano. Prire-Jitaljl *o sicer računali z več"? H (dvorano, toda zadovoljiti *° se morali s patricijsko dvo-»atiico, ki je v svojem baročnem slogu sicer zelo lepa in ima dobTo akustiko, ima pa 'o slabo stran( da je zelo majhna. (Naj omenim mimo-Srede, da so jo oblasti kolav-feale za 130 oseb, in pri vhoda je stal agent javne varno-•tt, ki je zelo natančno štel •biakovalce). Dvorana se je do 9. ure napolnila in ob določeni uri je zasilno prirejen oder stopil Slovenski oktet, ki ga je publika sprejela s ploskanjem. ®eveda je ti> šlo le za ploskale vljudnostnega značaja, ker Čedad do sedaj še ni imel Prilike slišati tega ansambla. Preden preidem na kroniko, BsJ mi bo dovoljeno dodati Rekaj besed o prirediteljih, o Čedadu in o Slovenskem oktetu. Cedadski krožek ima v Predsedniku prof. Angelu De Lorenziju zelo aktivnega človeka, ki si zelo prizadeva, da ki ta krožek v Čedadu nekaj Pomenil. V njem so včlanjeni ORCOl.O CIVIDALESE Dl CULTURA CONCERTO ®El COMPLESSO VOCALE JUGOSLAVO •SLOVENSKI OKTET, 12 S •#ugno 1959 11 Sala Avlanl (|. «•) Piazeelt« deli« Term« Romaa« ljudje iz različnih družbenih •iojev, vendar pa je značilno da pri članih prevladuje napredna miselnost in protikon-lormizem. Kulturni krožek i-m* svoj sedež v Čedadu in Ho, moderno urejeno knjižnico, z nekaj manj kot 3000 knjigami. Knjižnica je dostopna vsem (biblioteca pubblica) >n je kot taka tudi deležna Podpore knjižničarske zveze Delovanje krožka se v glavnem razvija v prirejanju raz-•tav slikarjev domačinov, v njegovih prostorih se vrše Predavanja itd. Gostovanje Slovenskega okteta je krožek vzel zelo resno kar je bilo razvidno že iz velikih letakov, ki so napovedovali koncert in ki so jih nale-Mi po čedadskih ulicah in razobesili po javnih lokalih Da bi poslušalci bolje razu-theli petje gostov, je krožek Poskrbel za lično tiskane programe, s kratkim uvodom Slovenskem oktetu. Program je bil razdeljen na ksiri dele, s krajšo pavzo med Posameznimi deli in daljšim Odmorom med drugim ln tretjim delom. Prvi del je obse-Pal renesančne pesmi, in sicer dve Gallusovi (Jakoba Petelina) (Ascendit Deuss in «Ecce cjuomodo moritur justus»; »Gagliardoii Donatija in Wil-laertovo »Sempre mi ridesta«; drugi del je obsegal pesmi iz mednarodnega repertoarja, in sicer slovaško narodno «Ej W,i h o ran, dva črnska spiri-tuala «Deep rivern in «You bad a mliidiS,' popularno rusko «Večerni zvon# in. «Kozaško» Platova. Po odmoru je sledil tretji del, posvečen slovenski narodni pesmi, ki je obsegal «Tri rezijanske# Rada Simoni1 tija, Venturinijevo «Nocoj, pa oh nocoj#, «Moj očka# Danila Švare in Kernjakovo »Puobič kja ne lumpaj#. V četrtem in zadnjem delu koncerta pa je bil program posvečen pesmi jugoslovanskih narodov in je oktet zapel »VII. rukovet# Stevana Mokrajnca, Odakovo tDremle mi se. dremle# ter »Jadovanko za teletom# Jakova Gotovca. Publika je Slovenski oktet sprejela v začetku z neko negotovostjo, postopno pa je navdušenje poslušalcev raslo in bi merilec aplavzov ob koncu verjetno dosegel več kot CO možnih točk. Aplavzi so bili podobni plazu, ki — valeč se s hriba, stalno narašča in se veča. Zlasti ko so napovedali in odpeli zadnjo pesem, ni hotelo biti ploskanja ne konca ne kraja. Pevci so morali ponoyno na oder. To pot so zapeli še znano italijansko pesem «La montanara# ter Vodopivčev« »Žabe*. Ni potrebno ponovno poudariti, da sta tudi ti dve zadnji pesmi, posebno še p#va, bili deležni navdušenega aplavza. Pred začetkom koncerta je prof. De Lorenzi pozdravil člane' Slovenskega okteta, nakazal v kratkih besedah njegov pomen,, nastanek ansambla in njegova gostovanja v svetu. Odgovoril mu je tov. Bogdan Pogačnik, ki je najprej v slovenščini pozdravil navzoče, se krožku zahvalil za vabilo, nato pa je nadaljeval prevodom v italijanščini in kratkim nagovorom. V nagovoru, je predvsem poudaril pomen pesmi kot činitelja za spoznavanje med narodi, še posebej pa za spoznavanje med dvema narodoma, ki živita drug ob drugem. Nato je kratkimi besedami obrazložil smisel vsake posamezne pesmi in njen pomen, tako da je publika mogla laže slediti programu. Kakšen vtis je čedadska publika odnesla s tega prvega nastopa Slovenskega okteta v njenem mestu? V splošnem vsekakor izredno dober vtis, če pri tem upoštevamo tudi okoliščino, da smo imeli v Čedadu prvič koncert polifo-iučne glasbe in da je bila publika — socialno vzeto — zelo različna: poleg šolskih ravnateljev so se koncerta udeležili tudi številni profesorji, primariji čedadske bolnišnice predstavniki čedadskega srednjega sloja, delavci in tudi nekateri beneški Slovenci. Med glavnim odmorom je bilo zanimivo slišati komentarje tistega dela publike, ki se je zbrala v veži, da pokadi cigareto. Vsi so se čudili zmogljivosti. načinu, kako osem pevcev lahko obvlada tako popolnoma vsako pesem, predvsem pa to, dai — poslušajoč to petje — sC človeku zdi, da nima pred seboj le osem glasov, ampak kompleten zbor. Naj navedem tu še naslednjo okoliščino: Ko je oktet zapel Platova «Večerni zvon#, je bi- la ura deset in takrat je — po starodavnem običaju — zazvonil zvon v čedadski katedrali. V prvem trenutku'so se ljudje začudeno spraševali, kdo je1 pevec na odru, ki tako krasno imitira zv.on.qive. Tudi ta obrobna podrobnost je zgovoren ' dokaz, kako močno se je publike dojmil nastop Slovenskega okteta. Ko se je — ob živahnem komentiranju — publika razhajala, si mogel slišati med drugim tudi naslednjo pohvalo: «Prihodnjič bo vsakršna čedadska dvorana premajh. na za te čudovite pevce.n Fritjof Nansen junak, filma Veliki norveški polarni raziskovalec in človekoljub Fritjof Nansen bo junak filma, pri katerem bodo sodelovale kinematografije treh dežel — Norveške, Sovjetske zveze in Velike Britanije ali ZDA. Film o Nansenu je zamisel ameriškega režiserja in producenta Richarda Kaplana, ki je te dni začel v Londonu pogajanje o | dalj na sever tej zamisli. Ipred njim. «Zdi se mi,» je izjavil novinarjem, «da .ne bi mogla r.obena stvar bolje simbolizirati Nansenovega značaja in njegove vloge na svetu kot trojna koprodukcija,, v kateri bi sodelovale Norveška, SZ in Velika Britanija.# Predstavniki. sovjetskega filma so to zamisel sprejeli. Kaplan pa si je tudi zagotovil podporo in sodelovanje Nansenovega sina. Predvidevajo, da bo ta film, ki ima za sedaj delovni naslov »Življenje Fritjofa Nansena#, končan do 1961, ko bodo slavili 100-letnico Nansenovega rojstva. Qb tem jubileju pripravljajo še en film o tem znamenitem raziskovalcu Severnega tečaja. Posneti ga namerava norveški režiser Arne Skuen, ki je prav tako že navezal stike s predstavniki sovjetske kinematografije. Fritjof Nansen se je rodil 1861, umrl pa 1930. leta. Leta 1888 je prvi s smučmi prišel čez Groenlandijo, v letih 1893 do 1896 pa je bil vodja odprave, ki je z ladjo «Fram» krenila vzdolž sibirske obale proti Severnemu tečaju. Nansen je 1895 s smučmi prodrl kot kdorkoli VOJAŠKA LETALA IN RAKETE NA VPOGLED RADOVEDNEŽEM Francosko revolucionarno letalo ki mu zadostuje teniško igrišče Vzleti in pristane navpično, zato ne potrebuje dolgega vzletišča - Sicer leti z brzino 2000 km na uro - Niso ga pa še preizkusili na daljših progah Odpravili so dosmrtno ječo Spremembe in dopolnitve jugoslovanskega kazenskega zakonika Po Gershwinovi operi «Porgy and Bessa Je producent Samuel Goldwin izdelal istoimenski film, v katerem igra glavno vlogo slovita črnska igralka pevka Dorotthy Dandridge, eden najbolj izrazitih obrazov ameriške kinematografije. (Na sliki prizor iz tega filma) (Od našega dopisnika) BEOGRAD, junija — Odbor za organizacijo oblasti in u-prave zvezne skupščine razpravlja te dni o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakona. Spremembe, Oti so nastale v jugoslovanskem gospodarskem sistemu zadnja leta: uvedba in razvoj kumunalnega sistema; izkušnje delavske samouprave in ostale spremembe v družbenem življenju Jugoslavije, ki je zanj značilen hiter razvojni tempo, nalagajo, da se posamezna določila kazenskega zakona, ki je bil sprejet leta 1951, spremene, oziroma dopolnijo. Glavne značilnosti sprememb in dopolnitev, ki jih predlaga zvezni izvTŠni svet so: omiljenje sistema kaznovanja; omiljenje kažensko-pravnih posledic obsodbe; sprememba kazenskopravnega položaja mladoletnikov; liberalizacija kaznilnišie-ga režima in poostritev kazen-. skih določil, ki1 se . nanašajo na tako imenovani gospodarski. kriminal. .............. ■ Spremembe ln dopolnitve, ki se predlagajo, ne menjajo osnov sedanjega kazenskega PARIZ, 17. junija — Letalo posebno ko gre za vojaško letalo, je vojaška tajnost, ki je občinstvu nedostopna. Kljub temu so v Bourgetu (predmestje Pariza) v Franciji organizirali XXIII. Salon letalstva, nekakšno razstavo vse najsodobnejše letalske tehnike. Pri njej sodeluje več dr- žav, seveda le zahodnega sveta. Razstava sama dokazuje, da je letalstvo ali boije pove-a;.r, o letalska industrija v krizi. Sicer ne vsa, vsekakor pa dobra večina. Zakaj to navidezno protislovje, ko vendar živimo v dobi hladne vojne? Tudi najboljše sodobno vojaško letalo, tudi letalo, katere- !v< Letalo niti ni več podobno »klasičnemu letalu#, pač pa se že močno približuje raketi. Njegova glavna prednost je v tem, da more pristati tako rekoč na teniškem igrišču ga prototip obeta kar največ, le že pred svojim rojstvom več ali manj zastarelo. Deloma zato, ker se letalska tehnika izredno naglo razvija, predvsem pa zato, ker je .(ic.asičnc le‘EiStvo» — seveda z vojaške, ga vidika — že samo ob sebi cfcsc-jeno na smrt, ali vsaj na počasno izumiranje, ker ga izpodriva raketna tehnika. O lem nas ne prepričujejo le vrhunski strategi, pač pa tudi dejansko stanje v svetu. Tako na Vzhodu kot na Zahold govore edinole o uspehih raketnih poizkusov, dočim :e le red-kokdo še spomni, da oostaja-jo . tudi nadzvočna letala,.. in to celo nadzvočni težki bombniki. '»#* * Kljub vsemu temu pa se kcu. truktorji letali niti od 'daleč ne čutijo preijiagahe. Nasprotno: vedno bolj fiapefijajo svoj« sile. da- bi dali od sebe kar največ. Kako bi tudi ne, saj jim praksa v tem daje piav. Od včeraj je vest, da je neko reakcijsko letalo ob proslavi 50-letnice prvega poleta čez Rokavski preliv opravilo pot od Londona do Pariza v samih 9 minutah. Obratno pot pa je isto letalo opravilo v 21 minutah. Ce pomislimo, da so se pred petdesetimi leti letala komaj' drzpila čez Rokav ski preliv in da so za to pot potrebovala nekaj ur, vtem ko je sodobno letalo opravilo isto pot tja in nazaj v samih 30 minutah, si letalski kon- milimi .......................................................................................................................... Pripravlja se nov prav srbohrvaščine Pred dnevi’ je bil v Za-Brebu sestanek predstavnikov založniškega podjetja Matice Srpske in članov od-bora Matice Hrvatske, na katerem so razpravljali o Zadnjih pripravah za tisk hovega srbsko-hrvaSkega Pravopisa. Iz Novega Sada •o sestanku prisostvovati di-tektor založniškega podjetja Matice Srpske Sava Josič in tehnični direktor istega podjetja Laza Atanackovii. Matica Hruatska namera-ba namreč osnovati svoj založniški zavod, ki naj se Pozneje konstituira v samo-Stojno podjetje. Vendar ie Sedaj računa, da bo še v letošnjem letu izdala nekaj ««1 skupno z Matico Srpsko. Bistvo tega sodelovanja je predvsem tiskanje velikega in malega (šolskega) pravo-Usa in hrvaško-srbskega •lovarja sodobnega književnega jezika. Gre, kot bomo ®ideli, za dokaj obseino in Že posebej zahtevno delo. Sestavljanje šolskega pravopis« nadzirata prof. dr. Mihailo Stevanovič iz Beo-Brada in prof. drl Ljudevit Jonke iz Zagreba. Kot dele-Bata pravopisne komisije, ki kasta t njima sodelovala, sta bila k del« pritegnjeno ie Prof. Pavle Rogič iz Zagreba in prof. dr. Jovan Vukovič iz Sarajeva. Prauoptsha pravila, kot nekakšen uvod velikega pravopisa, so že v tisku. Pravopisni del tega slovarja pa bo šel v tisk 15. avgusta .letos. Jjajcaosko iadajo pravopisa v latinici bo izdala zagrebška Matica Hrvatska, ekavsko izdajb v cirilici, ki bo po tekstu enaka ijekav-ski izdaji, pa bo izdala Matica Srpska iz Novega Sada. Slovar bo obsegal okoli 60 tisoč besed ali pojmov. Vanj bodo vneseni tudi oni izra-zi, ki so zanimivi zaradi svoje ekolebljivosti v pravopisnem smislu#. V slovar bodo uvedene tudi mnoge tujke, ki so se pa v srbščini o-ziroma v hrvaščini že udomačile. Knjiga bo obsegala okoli 1000 strani in bo imela format običajnih lekstko-nov. Čeprav smo prej rekli, aa se bo sodelovanje Matice Srpske in Matice Hrvatske osredotočilo na izdajo teh pravopisov, je bilo na konferenci sklenjeno, da se bo sodelovanje po potrebi tudi nadaljevalo. Anton Trost 70-letnik Pred dnevi je na Dunaju praznoval 70-letnlco.Življenja eden najuglednejših slovenskih pianistov prof. Anton Trost. S svojo knn