Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 7.
V Ljutsljani dne 1. aprila 1940.
Cena posamezni številki din 3'—
Leto XXII.
„NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto din 40"—, za pol leta din 20’—, za četrt leta din 10’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
L. A.:
Prvi
Za vse državne uslužbence in upokojence je prvi april gotovo najvažnejši datum v vsem letu. Ta dan nam prinaša vsako leto tako važne in odločujoče spremembe — ki so, na žalost, sicer le redkokdaj ugodne za nas —, da pomenijo za našo nadaljnjo usodo mnogokrat naravnost nedogledne spremembe. Mnogokrat je za dolgo vrsto let bistveno z njimi predrugačeno vse naše življenje, zlasti gmotni pogoji za naš obstanek.
Zato ni čudno, da se državno usluž-benstvo, ki tako napeto pričakuje prvi april, tega vselej tudi boji. Le predobro se spominjamo mnogih let, ko vse do zadnjega nismo vedeli, kakšna presenečenja nas čakajo prav ta dan. Tudi letos se skoro bojimo prvega aprila, dasi vsaj v javnost doslej ni prodrla nobena vest o kakih grozečih nam poslabšanjih.
Znano je slehernemu, da sklene finančni zakon in sprejme državni proračun v normalnih razmerah naše narodno predstavništvo, nakar ga vladar odobri. Leto® je to nemogoče, ker narodna skupščina ne deluje. Zato' si bo morala vlada začasno pomagati z dvanajstinami. Kakšen bo zakon o dvanajstinah, in ali bo vseboval samo popolnoma tehnične, zgolj računsko-bla-gajniške predpise, prav tako ne vemo. dudi nam ni znano, kaj vsebuje osnutek tega zakona glede naših prejemkov. fo vprašanje je pa zaenkrat za nas poglavitnega pomena.
Iz našega lista so si bralci mogli ustvariti dovolj jasno sliko o skrajni revščini in naravnost obupnem stanju večine državnega uslužbenstva in upokojencev. Zato mislimo, da je res popolnoma odveč, še na novo utemeljevati, kako globoko izpod eksistenčnega minima so zdrknili naši prejemki, zlasti nižjih in srednjih kategorij osebja in kako nujna je pomoč. Iz neštevilnih spomenic, resolucij, prošenj in opozoril naših strokovnih in stanovskih društev je videti točno podobo tega nemogočega položaja. Tudi drugi sloji prebivalstva, zlasti pridobitniki, priznavajo upravičenost in utemeljenost, pa tudi neodložljivost naših zahtev.
Z nedavno objavljeno uredbo o dokladah so naši upokojeni tovariši prejeli vsaj delno zvišanje svojih nezadostnih pokojninskih prejemkov. S tem ukrepomi so jim bile doklade — vsaj nekaterim — vrnjene v tolikšnem obsegu, da so bile popravljene glavne trdote redukcije iz leta 1935. Premnogi upokojenci, zlasti nižje uradniške kategorije, zvaničniki in služitelji (med temi predvsem staroupoikojenci) so bili pa to pot prezrti, dasi gotovo ni niti najmanjšega dvoma, da so bili prav ti najbolj potrebni izdatne in hitre pomoči.
Enako je izven spora, da bi bilo treba kar najprej temeljito izboljšati prejemke tudi aktivnimi uslužbencem, to pa predvsem oženjenim z otroki. Najnujnejša zahteva je vrnitev doklad za ženo in znatno zvišanje rodbinskih doklad za otroke. Zaman je vse govorjenje o ohranitvi in zaščiti družine, zaman so vse besede o boju zoper belo kugo, zaman vsa populacijska propaganda, dokler ne bo javnim uslužbencem in uslužbenkam že v mladih letih mogoče ustanoviti si vsaj količkaj va-ren jn vsaj malce udoben lasten dom', brez skrbi za najnujnejše, za vsakdanji košček kruha in brez skrbi za negotovo usodo otrok. Poglejmo stvarem v o-raz: tod je poglavitni razlog za pada-nje Porok in rojstev med srednjim
stanom.
^ Državni uslužbenci in upokojene današnjih izjemnih razmerah popo’ zv'1^3 .uvidevajo težave, združene 'sanjem svojih prejemkov, vendar s
april
pa prepričani, da je v državi še dovolj neodprtih virov, kjer bi mogla socialno čuteča resna volja najti izdatne vrelce novih denarnih sredstev, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo narodno gospodarstvo ali celo druge, v tem trenutku za celoto še važnejše naloge. Ni demagogija, če to resnico vnovič poudarimo.
Bil bi že skrajni čas, da se resno načne vprašanje celotnega našega plačnega ustroja in da se drž. uslužbenstvu zagotovi možnost znosnega preživljanja. Dokler se to ne zgodi, na gospodarsko ozdravljenje našega stanu, ki se utaplja v nezakrivljenih dolgovih, ni mogoče resno misliti. Tudi vsa naša prizadevanja, da se s pomočjo zadružne samopomoči gospodarsko osamosvojimo, ne morejo doseči res odločilnega uspeha, dokler bodo naši prejemki tako globoko izpod splošnega življenjskega standarda. Resničnost tega dokazuje brez števila statistik, izdelanih po nespornih uradnih podatkih in indeksih, ki dokazujejo kako draginja nevzdržno narašča, medtem ko se naši prejemki ne zvišajo.
Vnovič moramo poudariti, da je vprašanje zvišanja prejemkov držav-
nega nameščenstva važno državno vprašanje. Samo gospodarsko zavarovani in vsaj kolikor toliko neodvisni uslužbenci so lahko res odporni proti vsem zapeljivostim, katerim so tako pogostoma izpostavljeni v službi. Samo gmotno zadovoljeni državni nameščenci morejo posvetiti vse svoje sposobnosti in sile vestnemu in nepristranskemu ter požrtvovalnemu izvrševanju dolžnosti. Uslužbenec pa, ki ga tarejo neprestane skrbi za obstanek, ki se z dneva v dan vse globlje potaplja v dolgove, da ga mori strah pred gospodarskim polomom in skrb za družino, ki terja kruha, obleke, obutve in vse drugo, tak uslužbenec ni zmožen biti v odločilnem trenutku mož, ki se upre mameči rzkušnjavi in ne pozna omahovanja in popuščanja.
Prepričani smo, da bodo odločujoči končno le uvideli potrebnost, da se našim upravičenim težnjam ugodi in da bodo končno le storili, kar je treba, da nam omogočijo življenje. Će nam novi zakon o dvanajstinah tega tako težko pričakovanega zvišanja še ne prinaša, upajmo da bo vsaj o prvem podaljšanju dvanajstin med državnimi izdatki tudi postavka za zvišanje naših dohodkov.
II. UPOKOJENCI IZ LETA 1923.
Za uradnike, upokojene po zakonu od 31. julija 1923., so določene zelo podrobne razpredelnice o novih osebnih dokladah. Pri tem so ti uradniki razvrščeni v tri skupine: 1. tisti z manj kot' 20 leti vračunane službe, 2. z več kot 20 leti vračunane službe in 3. tisti, ki jim je bila v pokojninsko podlago všteta tudi službena doklada. Vsem tem gre osebna doklada vselej samo v odstotkih od določene naj višje doklade, in sicer v istih odstotkih, kot jim je bila odmerjena pokojnina.
1.	Z manj kot 20 leti upokojeni uradniki prejmejo kot osnovno doklado zneske, zvišane za 85 do 140 din na mesec. Zvišanje se pa prične šele za uradnike od L/4, skupine navzdol. — Zvaničnikom je podlaga doklade zvišana za 140 do 80 din na mesec, služi-teljem pa za 65 do 105 din.
2.	Z več kot 20 leti dejanske službe upokojenim uradnikom gre zvišana osebna doklada, toda le višjim kategorijam od 4./a in 4. škupine L kategorije in l./a skupine II. kategorije navzgor. Povišek se dviguje od 150 din navzgor in znese največ 830 din. — Zvaničnikom in služiteljem se osebna doklada ne zviša.
3.	Uradniki, ki jim je bila za pokojnino vračunana tudi službena doklada, dobe poviške, in sicer od I./4. skupine navzdol; največji povišek znaša 140 din, najnižji pa 85 din na mesec. V ti skupini zvaničnikov in služiteljev sploh ni.
Ul. UPOKOJENCI IZ LETA 1931.
Osebne doklade upokojenih uradnikov s prejemki po zakonu od 1. aprila 1931. se zvišajo od IV./2. položajne skupine navzdol, in sicer od 140 do 85 din na mesec. — Zvaničnikom je temeljna doklada zvišana za 110, 80 oz. 70 din, služiteljem pa za 65, 65 oz. 60 din na mesec. —
O drugih določbah teh novih predpisov bomo poročali prihodnjič. Za danes ugotovimo na kratko samo tole:
1.	Po novih predpisih zvišanja niso deležni vsi upokojenci, zlasti velike skupine staroupokojencev ne prejmejo poviška, ker imajo prenizke osnovne prejemke. Saj noben staroupokojeni uradnik s polno pokojnino, ki nima vsaj 5000 dinarjev ali kron letne pokojnine, ne prejme poviška. Takih je pa najmanj, z nepopolno pokojnino jih je pa sorazmerno še manj takih, ki bi dosegli minimum za priznanje zvišane doklade.
2.	Med staroupokojenci niso deležni zvišanja služitelji in njihove družine, prav tako tudi ne zvaničniki in služitelji, upokojeni z več kot 20 leti službe po ur. zakonu iz leta 1923. — Tudi zvaničniki dobe le izredno nizke mesečne poviške.
3.	Najvažnejše pa je, da niso bile s to uredbo načeloma izenačene pokojnine staroupokojencev z novimi, kar bi bilo nujno potrebno.
4.	Izostalo je splošno zvišanje doklad zaradi rastoče draginje.
v letu 1940,
osebne zadeve, in predmeti o sporih glede pristojnošti.
Oddelek je sestavljen takole: predsednik Živko Jovanovič, člani Mi-lisav Ivaniševič, Nikola Krstič, Nikola Kovačevič in dr. Vlatko Čuvaj. — Namestnika: Dragiša Zdravk ovič in dr. Vladimir Fertot.
Drugi1 oddelek je pristojen za vse predmete iz ministrstva za vojsko in mornarico, dalje za upravne spore (osebni so izvzeti) iz ministrstev za prosveto, promet, pošto, zgradbe, socialno politiko in za telesno vzgojo ljudstva.
Nove doklade upokojencev
Že zadnjič smo podali pregled najvažnejših določil uredbe od 6. marca t. L, s katero so se zvišale nekaterim vrstam upokojencev osebne doklade. Danes bomo podali še nekaj podrobnejših pojasnil iz določb nove uredbe.
I. STAROUPOKOJENCI
A. Osebni upokojenci
Zanje veljata po novih predpisih dve razpredelnici, in sicer posebej za tiste, ki prejemajo nepopolno pokojnino, in posebej za tiste s popolno pokojnino (ki so torej bili upokojeni s polnimi službenimi leti).
1.	V prvi razpredelnici so določene posebej doklade za uradnike z nepopolno pokojnino. Posebej so navedeni tisti, ki so odslužili 20 ali manj let. Tem se dosedanje osebne doklade ne zvišajo.
Uradniki, upokojeni z več kot 20 leti vštevne službe, ki prejemajo največ 2999 kron ali dinarjev na leto (ne glede na šolsko izobrazbo) ne dobe nobenega poviška.
Uradniki z nepopolno fakultetsko izobrazbo in več kot 20 leti službe ne dobe zvišanja, če prejemajo manj kot 5000 dinarjev ah kron osnovne pokojnine na leto. Će imajo pa višje pokojnine, jim gre zvišana osebna doklada. Povišek znaša pri plači od 5000 do 6999 dinarjev na mesec po 150, 200, 200 din, pri plači, višji od 7000 din znaša zvišanje poedincem po 200, 250, 200 din na mesec —■ po draginjskih razredih.
Kdor ima pa popolno fakultetsko izobrazbo in več kot 20 let službe, pridobi pri pokojnini 3000 do 4999 din vsak mesec po 400, 400, 400 din, pri pokojnini nad 5000 din pa dobi vsakdo od največ 500 din do najmanj 200 din na mesec več.
Uradniki z več kot 30 leti službe in popolno fakultetsko izobrazbo pa dobe vsak mesec od 400 do 700 din na mesec poviška.
2.	V skupini staroupokojenih uradnikov s popolno pokojnino ne dobe najnižji, to je tisti, ki imajo manj kot 4999 dinarjev ali kron osebne pokojnine na leto (ne glede na njih šolsko izobrazbo), prav nobenega zvišanja. Šele pri višjih osnovnih pokojninah se prične zvišanje. Tod razpredelnica spet razlikuje uradnike, ki imajo nepopolno, in uradnike, ki imajo popolno fakultetsko izobrazbo. — Do pokojnine 6999
din le-ti ne dobe nič, pri višjih letnih pokojninah se pa gibljejo zvišanja od 220 do 350 dinarjev na mesec.
Če pa imajo ti uradniki s popolno pokojnino in fakultetsko izobrazbo nad 6999 kron ali dinarjev poikojnine, jim gre odslej osebna doklada zvišana za 400 do 740 din na mesec. —
Glede zvaničnikov in služiteljev določajo novi predpisi, da dobe zvaničniki, ki ne uživajo polne pokojnine, odslej po 700, 600 oz. 550 din na mesec, torej za 50 dinarjev več. Pri tem višina pokojnine ne pride v poštev. Zvaničniki pa, ki prejemajo popolno pokojnino (ki so imeli polna službena leta), dobe po novem na mesec po 970, 850 oz. 800 din, to je za 120, 50, 50 din več na mesec.
Služitelji z nepopolno pokojnino ne pridobe z novimi predpisi nič. Pač pa se služiteljem, upokojenim s polnimi leti, zviša osebna doklada na 850, 800 oz. 750 din, to je za 100 din na mesec.
B. Rodbinske pokojnine
Rodbinam, ki prejemajo rodbinsko pokojnino po staroupokojenih uradnikih, se na novo urede osebne doklade takole: Tistim, ki prejemajo več ko 2200 dinarjev ali kron rodbinske pokojnine na leto, se zviša osebna doklada, in sicer od 100 din do največ 600 din na mesec.
Družine zvaničnikov pridobe po 50 din na mesec, družine staroupokojenih služiteljev pa ne pridobe tudi po novem nič.
Državni svet
Za leto 1940. so razdeljeni posli v državnem svetu med šest oddelkov. Ker imajo mnogi državni aktivni in upokojeni uslužbenci posla z državnim svetom, bo prav, da se seznanijo z razdelitvijo poslov. Zato v naslednjem objavljamo ta razpored.
Pni oddelek je pristojen za upravne spore (izvzemši osebne) iz področja predsedništva ministrskega sveta in ministrstev za zunanje in notranje posle, za pravosodje, za trgovino in industrijo, za kmetijstvo, za gozdove in rudnike. V ta oddelek spadajo tudi samoupravni predmeti vštevši tudi
Sestavljen je ta oddelek takole: predsednik je podpredsednik državnega sveta, člani so pa: Vojislav Nikolič, Petar Jurišič, dr. Teodor Peičič in Svetislav Jačovič. Namestnika:	dr.
Žarko Kovačevič in dr. Vlatko Čuvaj.
Tretji oddelek. Njegova pristojnost obsega carinske spore,' spore iz področja trošarin, državnih in samoupravnih. Pristojen je nadalje za disciplinska kazniva dejanja in za prizive v takih sporih, tičočih se javnih uslužbencev.
Predsednik oddelka-je dr. Radoje Jovanovič, člani pa Dragiša Leovac, Božidar Protič, Danilo Vulovič in dr. Vladimir Pertot. Namestnika: dr. Maksimiljan Dolezil in Svetislav Jačovič.
V četrtem oddelku se obravnavajo spori o taksah (državnih in samoupravnih), o devizah in valutah, o monopolih in o vseh predmetih finančnega ministrstva, izvzemši davčne, carinske in trošarinske.
Sestavljen je oddelek takole: predsednik Ivan Škarja, člani: dr. Peter Miličič, dr. Rudolf Steinmetz - Soro-dolski, Dragiša Zdravkovič in Dobro-
V prostorih ljubljanskega okrožnega sodišča je bil dne 10. marca redni občni zbor ljubljanske sekcije »Društva davčnih uradnikov«. Zborovanja se je udeležilo lepo število društvenih članov, kot zastopnik finančne uprave je bil navzočem fin. direktor g. Josip Mosetizh.
Po otvoritvi je tovariš predsednik insp. Anton Vardjan pozdravil prisotne, imenoval za zapisnikarja tov. Vinka Beznika in podal splošno poročilo. Najprej se je zahvalil g. fin. direktorju za udeležbo. Poudaril je, da je že kot bivši šef občega odseka vselej pokazal veliko naklonjenost davčnemu uradništvu, ki se je zato z zaupanjem obračalo nanj v vseh težkih trenutkih. Prosil ga je, naj tudi kot vrhovni šef davčnega uradništva v Sloveniji ostane temu še naprej naklonjen in ga še nadalje podpira v njegovih stremljenjih in težnjah. Zato bo pa našel v davčnih uradnikih na j zvestejše delavce, ki se bodo za izkazano zaupanje oddolžili z vestnim in marljivim izvrševanjem dolžnosti. —- Nato je predsednik poudaril, da se je odbor trudil storiti vse za blaginjo članstva in neutrudno deloval, da bi svojo nelahko nalogo kar najbolje izvedel.
Predsedniku se je za njegov pozdrav zahvalil fin. direktor g. Mosetizh in izjavil, da se bo tudi v prihodnje vselej držal načel skrajne pravičnosti in objektivnosti, obenem pa največje uvidevnosti, ki so ga vodila že doslej. Kolikor bo v njegovi moči, bo podpi-
slav Jovičič. Namestnika Božidar Protič in Danilo Vulovič.
V- Peti oddelek spadajo spori o neposrednih davkih in katastru, o samoupravnih dokladah ter o davku na • poslovni promet in o skupnem davku.
Oddelek je sestavljen: predsednik dr. Maksimilijan Rosič, člani: Sibin Tavrič. Luka Pišteljič, dr. Žarko Kovačevič in dr. Maksimilijan Dolezil. Namestnika: Petar Jurišič in Nikola Kovačevič.
V šestem oddelku se obravnavajo osebne zadeve uslužbencev vseh resor-tov, razen finančnega ministrstva in ministrstva za vojsko in mornarico.
Oddelek je sestavljen takole: predsednik Ante Perkovič, člani: Aleksa Matanovič, dr. Pavle Čubrovič in dr. Fran Svetek. Namestnika dr. Rudolf Steinmetz - Sorodolski in Dobroslav Jovičič.
Kadar gre v predmetu hkrati za več spornih vprašanj, ki bi po prednjem razporedu spadala v različne oddelke državnega sveta, je pristojen za odločitev tisti oddelek, ki naj odloči predmet glavnega spora.
ral davčno uradništvo v vseh njegovih prizadevanjih. V tem pogledu se lahko vsi vselej z zaupanjem obrnejo nanj.
Iz tajniškega poročila je posneti, da je odbor prav marljivo deloval. Na lanskem občnem zboru je bilo v odbor sedmih članov izvoljenih več kot polovica iz vrst mlajših članov, namreč štirje. Stari odbor je hotel pritegniti mladino k delu, da bi prinesla v društveno poslovanje novega življenja in razmaha. Poskus je popolnoma uspel. Novi odbor je moral opraviti najprej veliko delo, namreč priprave za glavno skupščino davčnega uradništva iz vse države, ki je bila lani o binkoštih v Ljubljani. To zborovanje je zahtevalo izredno mnogo dela, ki je bilo pa vse točno in v redu izvršeno. Na skupščini se je zbralo nad 150 davčnih uradnikov. Vsem je društvo preskrbelo prenočišča in hrano, pripravio pa tudi izlet na Bled. Skupščinski dnevi so minili v najlepšem redu in pokazali, kaj zmore disciplina in smisel za organizacijo.
Na glavni skupščini je bil sprejet sklep, naj organizacija izposluje izdanje novega zakona o organizaciji davčne službe, ki naj bi odpravil krivice, ki so jih davčni uradniki prenašali od leta 1923. doslej. Društvo je v tem pogledu storilo vse, kar je bilo mogoče. Prav tako je interveniralo, naj bi se pri vseh davčnih upravah za stalno uvedlo nedeljeno, enkratno uradovanje. Na žalost tega doslej še ni moglo doseči in je bilo enkratno dnevno ura-
dovanje dovoljeno samo za dva meseca, za julij in avgust. Zadevno akcijo bo društvo nadaljevalo.
Prav tako je društvo posredovalo, da se vsem davčnim uradnikom dovoli in omogoči popolna izraba rednega odmora, ki jim po zakonu pripada in ki ga zaradi svoje stalne službene pre-obremenjenosti tudi res nujno potrebujejo.	ši.
Društvo se je pridružilo akciji za zvišanje prejemkov in odposlalo zadevne resolucije in brzojavke. Udeležilo se je tudi deputacije pri g. banu, ki je Obljubil pomoč in poudaril, da razume upravičene želje državnih u-službencev. Tudi proti prisilni nabavi plinskih mask je društvo storilo vse korake, da bi se ta nalog preklical
Davčni uradniki so zasledovali razne glasove o reorganizaciji oziroma delitvi davčnih uprav in uvedbi nekakih posebnih odmernih oblastev, po vzorcu nekdanjih davčnih okrajnih oblastev. Osrednje društvo je sklicalo v Beograd sestanek vseh sekcij, kjer so sklenili, da bo organizacija predložila odločujočim izjavo, s katero odsvetuje nameravano reformo, ki ne bi bila koristna za službo. Bjaje je načrt zaenkrat odstavljen z dnevnega reda.
Odbor je v minulem letu opravljal tekoče posle v splošnih vprašanjih, posredoval je pa tudi za posameznike v važnejših osebnih zadevah. Lani je imelo društvo komaj 131 članov, medtem ko jih ima zdaj že 151, kar dokazuje, da se je poživilo zanimanje članstva za društveno delo. Glede osrednjega odbora je tajnik poročal, da ni dosti boljši od prejšnjih. Manjka mu delavnosti in iniciativnosti. Na dopise sekcije sploh ne odgovarja, niti ne stori nič na njene prošnje ali intervencije; niti organizacijskega glasila »Poreske službe« navzlic ponovljenim naročilom ne pošilja v zadostnem številu. Zato bo prej ali slej treba misliti na osamosvojitev sekcije, da ne bo treba za vsak nastop klicati in priganjati k sodelova-
Drugo četrtletje se pričenja s 1. aprilom. Zato smo priložili čekovne položnice in prosimo vse, ki plačujejo naročnino četrtletno, naj se jih poslužijo. Kdor je naročnino že poslal, naj položnico izroči tovarišu, ki bi se rad naročil na list. Obstanek in redno izhajanje »Našega Glasa« zavisi od točnega plačevanja naročnine, ki je listu edini vir dohodkov.
Zamudnikom. Opozarjamo tiste p. n. naročnike, ki so s plačilom naročnine v zamudi, da so danes poleg naslova označeni z rdečilom zneski, ki jih dolgujejo še naši upravi. Prosimo jih, naj dolg kar najprej poravnajo. Netočni plačniki in zamudniki povzročajo upravi nepotrebno delo.
Spet nov grob. V Lukovici pri Brdu je dne 14. marca umrla gospa Kati Hrast, vdova po upokojenem sodnem nadoficialu.
nju osrednjega odbora, ki vse delo samo ovira in zadržuje.
Iz blagajniškega poročila je videti, da je bilo denarno poslovanje urejeno in da ima društvo nekaj nad 23.000 din premoženja.
Po poročilu nadzornega odbora so zborovalci soglasno sprejeli absolutorij vsemu odboru in še posebej blagajniku zahvalo.
Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči gg.: za upravni odbor kot predsednik Anton Vardjan, odborniki: Ignacij Ahlin, Detter Franc, Jakob Koselj, Dominik Šmid, Jože Šterbenc in Zoran Vrtovec V nadzorni odbor so bili pa izvoljeni gg. Vinko Beznik, Davorin Bla-žon, Slavko Devetak, Anton Hlede in Alojzij Štular, za zastopnike na glavni skupščini pa gg.: Mešek, Šterbenc in Vardjan.
Pri slučajnostih je neki zborovalec zahteval, naj društvo zastavi ves svoj vpliv, da se bodo postavljali za davčne pripravnike v Sloveniji predvsem domačini, in sicer izmed vrst dnevničar-jev oz. začasnih izvrševalcev, ki imajo zadostno kvalifikacijo in dovolj prakse. Drugi zborovalec je glede sodelovanja z osrednjim odborom izjavil, da se mu zdi mogoča ozdravitev samo, če se izpolni eden izmed dveh pogojev: ali popolna osamosvojitev, ali pa priključitev oz. tesno sodelovanje z zagrebško sekcijo.
Končno so se zborovalci spomnili treh pravkar upokojenih tovarišev, gg. Badiure, Ribnikarja in Prudiča, ki so se udeležili zborovanja. Vsi trije morejo biti vsem mlajšim tovarišem za vzgled preizkušenih in delavnih stanovskih tovarišev, ki so dosegli priznanje kolegov zlasti zato, ker so jih dičile moralne vrednote in so bili tudi v službi vzgledni in odlični uradniki. Zborovalci so vsem trem priredili prisrčne ovacije, nakar je bilo uspelo zborovanje zaključeno.
Pokopali so jo na farnem pokopališču na Brdu. Pokojnica, ki je zapustila tri hčere, je bila, kakor njen že prej umrli mož, dolga leta zvesta naročnica našega lista. Preostalim naše sožalje, blagi pokojnici lep spomin!
Zvišanje plač drž. uslužbencem? Kakor so poročali dnevniki, je dne 25. marca ob vrnitvi iz Grčije finančni minister dr. Šu-tej v Djevdjeliji dal zbranim časnikarjem izjavo o zvišanju plač drž. uslužbencem. Izjava se glasi: »Vlada bo na svoji seji dne 28. t. m. uredila to vprašanje. Rodbinske doklade za otroke bodo posebej zvišane za 50 din. Povprečno bo znašalo zvišanje plač 100 do 200 din, zvišale se pa bodo plače samo nižjim uradnikom, namreč od pripravnikov do uradnikov vštete IV./2. polož. skupine ter zvaničnikom in služiteljem. Ne
Zborovanja davčnih uradnikov
Vestnik
Garcia V. Calderon:
Jaku-mama
V svoji koči ob obali blagozvočnega Ucayalija, v dolini Amaconke, je Genaro Valdivian presenečen ugotovil, da mu gredo zaloge živeža h kraju in da mu bodo kmalu pošle krogle. Njegov zvesti služabnik, Indijanec iz rodu Conivo, čigar neizprosne puščice so podirale najdebelejše opice, iz katerih si mogel pripraviti najbolj slastna jedila, je odšel »na sprehod«. To je pomenilo dva ali tri dni skrivnostnega potepanja križem po pragozdu, od koder se je vračal z obrazom, ki mu je blestel od prijaznega smehljaja, težko obložen s krva-vordečimi orhidejami in bleščečimi metulji za gospodarjevega sinka.
Kako naj v ti puščavi pusti samega sinka, dečka sedmih let, ki so ga vzgojili Indijanci in je kazal že živahnost divjakov? Stopil je prav do brega hudourne reke in dolgo zaman požvižgaval. Zdelo se je, da mu odgovarja nekaka vrtinčina in kipenje vode, toda domačemu udavu se ni hotelo, da bi se pokazal. Ni dvoma, da je ves odrevenel v vodni samoti prebavljal pekarija, divjega prašička, katerega je prejšnji večer ulovil. Genaro Valdivian se je vdal, vzel sekiro in puško in otroka navzlic vsemu upiranju zaprl v kočo:
»Predvsem: ne gani se! Za trenutek se vrnem!«
Da bi ga potolažil, mu je pustil svečo in ovoj pečenih mravelj, ki so divjakom prava slaščica. Ni bil miren. Prejšnji večer, ko je navrtal kavčukovca, je začutil, da ga zalezuje tiger. Poznal je zvijačnost te čudovite žametne zveri, ki po dolge dneve preži na žrtev, dokler ne izbere pravega trenutka. Ponoči, ko je kadil v mesečeni,
je bil opazil v praznini mraku dvoje svetlikajočih se točk, ki jih strel iz puške sicer ugasi, toda ki se kmalu spet posvetijo in navdajajo nabiralca kavčuka s trepetom.
V	čolnu, ki ga je tok naglo odnašal, premišljuje Genaro, če ne bi bilo bolje, da se ne oddalji. Spomni se, da na drugem kolenu hudournika v kačji globeli poleg koče, ki so jo zapustili Indijanci plemena Vi-tota najde njihov čudoviti in skrivnostni brzojav: manguare, surov, tako umetelno izdolben panj, da se zdi, če biješ po njegovih močnih in okroglih vezeh, da ves pragozd pet milj naokrog tuli.
Služabnik mu je bil zaupal skrivnost tega brezžičnega brzojava in prav gotovo bo kak prijateljski Indijanec slišal njegovo sporočilo, če ne pa vsaj Gutierrez, najbogatejši posestnik v okolici, ki se ne bo pomišljal poslati mu živila in strelivo.
Topli vonj deviškega pragozda, ki ga je vselej opajal, to izhlapevanje gnilega paradiža, je prihajal prav do čolna. Hrupno listje dreves, po katerem so se pojale opice in tribarvne papige, se je sklanjalo nad reko. Jata malih zelenih papigic se je spreletela kakor vrtinec listja, ki ga je odtrgal orkan. Čoln je brzel, pozibavaje se kakor puščica.
»Vrnitev bo mučna«, je pomislil Valdivian, ki se je z veslom komaj dotikal razdivjanih valov.
V	zapuščeni koči je deček pojedel lo-jevo svečo, nato še pražene mravlje, ki s svojim popopranim slastnim okusom spominjajo na ostro kislino angleških bonbonov. Rad bi se' bil okopal v reki, toda Genaro je bil prislonil ob vrata iz trstik ogromen želvin oklop. Sedemletni Herkules je zakričal:
»Jaku-mama! Jaku-mamak*
Iz reke se je pokazalo ogromno odprto žrelo kače, ki je leno zevala. Precepljeni jezik je rahlo polzel po sveži deroči vodi, nato pa se je prav polagoma splazilo vse udavovo telo proti bregu. Bilo je dolgo pet metrov in po barvi podobno odpadlemu listju. Deček je ploskal, srečen da vidi sijajno žival, ki se je odzvala njegovemu klicu kakor domač pes. Udav, mar ni v resnici pes čuvaj in varuh otrokom divjakov? Samo kdor ni nikoli živel na vzhodu Peruja, ne pozna tega plemenitega tovariša, kar lahko postane udav, če ga spretne roke udomačijo. Ta je ubogal glas svojega majcenega tirančka, ki je jahal na želvah in udavih, ki mu je rad segal s pestjo v žrelo in ga s puščico praskal po luskinah. Z enim samim zamahom repa je boa od-pahnila želvin oklop, da je kar odletel, vdrla vrata in se mehko pozibavaje se kakor plesalka oplazila v kočo.
»Upa!« je smeje se kriknil Genarito.
Udav ga je z zvitim repom pograbil in ga dvignil prav do stropa. Nato je nenadoma obrnil tanko glavo proti pragozdu, se dvignil in se togo zravnal kakor odmrlo drevo. Električen drget je spreletel luskine, bičal je z repom tla, medtem ko je sinje zeleni gaucamayo natezal svojo verižico in preplašeno široko odpiral krvavordeče oči, kakor da v šumu pokajočih vej sliši nevarno šuštenje. V daljavi so kričale opice. Kje v največji bližini se je vendar podrlo drevo, da se je kar naenkrat toliko tičev brez zavetja spreletelo preko reke? Treba
* Jaku-mama pomeni v jeziku Indijancev ob Amaconki: Mati veletoka; tako imenujejo domačini velikega udava, ki se imenuje tudi boa.
je bilo imeti tenek sluh, kakor ga ima udav, da je bilo mogoče zaznati navzlic tolikim različnim šumom rahlo drsenje krempljev po mehki zemlji.
Z enim samim skokom se je pojavil tiger, počenil in z dvignjenim repom živčno opletal po bokih. Kakor surova mati je boa najprej zagnala otroka v mračen kot koče, da je bil v zavetju. In začela se je borba, počasna in tiha, kakor če se spopadejo Indijanci. Zver je popadla kačo za goltanec, zdelo se je, da se ji bodo kremplji kar oškrbili in v udavovem objemu so ji rebra kar pokala. Z udarcem krempljev je tiger izpulil jezik udavu, ki je od bolečine za trenutek popustil z objemom. Toda takoj spet se je znova zožil in grozno tulenje je pretrgalo tišino in zamrlo v hripavo pridušenem ječanju. Dvojen curek krvi je brizgnil, nič drugega ni bilo več videti kakor zmešano kopico, vso rdečo in utripajočo, nato lužo črne krvi.
Deček je videl vse to; najprej z neznanim strahom, nato pa je z mrzlično veselostjo gledalca zasledoval borbo.
Ko se je šest ur kasneje Genaro Valdivian vrnil, je na prvi pogled vse razumel, skočil k otroku, ga objel, nato pa se je obrnil k truplu svojega domačega udava in ga pobožal po glavi in z izrazom čudne nežnosti vzdihnil:
»Jaku-mama! Jaku-mama!«
M. Zamacojs:
Izgubljeni biser
»Ah, ni mogoče, Femanda, ne morem več vzdržati in na ves glas moram krikniti: Ljubim vas! Ljubim vas! Ljubim vas!«
Hkrati, ko je bil izrazil potrebo, da mora krikniti, je gospod Millermot pre-
bodo se pa priznale rodbinske doklade za žene, kakor se tudi omoženim uslužbenkam ne bodo izplačevale neokrnjene doklade. Zvišanje naj bi stopilo v veljavo z novim proračunskim letom, to je s 1. aprilom t. 1.«
Dementi. Uradna beograjska Agencija Avala je dne 26. marca že objavila k prednji časopisni vesti tole pojasnilo: »V zvezi s tem sporoča kabinet finančnega ministrstva, da je minister Šutej v nevezanem razgovoru dopisniku »Politike« rekčl samo, da bodo morebiti na seji 28. t. m. ali na kateri drugi naslednji seji reševali vprašanja uradniških plač, toda samo tedaj, če se prepreči skok cen življenjskim potrebščinam. Potemtakem ni točno, da je odločeno, da se bodo uradniške plače povečale že od 1. aprila letos.«
Kuluk. Od prejemkov za april bodo vsem nam aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem odtegnili spet polovico letne odkupnine za delo na nedržavnih cestah. Ta kuluk bodo plačali tudi vsi nad 60 let stari državni uslužbenci, prav tako tudi vse državne uslužbenke in upokojenke, Drugo polovico bomo morali plačati od septembrskih prejemkov. Vsi napori naših strokovnih organizacij, da bi se končno že črtal ta izjemni davek, so bili doslej zaman.
od 15 din na 20 din, za izredne (otroci) pa od 5 din na 6 din. 6. Eventualne pritožbe ter predlogi članstva, ki se morajo odboru pismeno sporočiti vsaj 8 dni pred občnim zborom. 7. Slučajnosti. Ob nesklepčnosti bo pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno ob vsakem številu prisotnih članov.
Še o protiplinskih maskah. Že zadnjič smo poročali, da je ministrski svet sklenil, da bo za vse državne nameščence kupila protiplinske maske država sama na svoje stroške. Uslužbencem, katerim so se nekateri obroki za nakup teh mask že prisilno odtegnili od prejemkov, so bili ti zneski pred veliko nočjo vrnjeni.
Službena obleka železničarjev. Prometnemu ministru je osrednji odbor UJNŽB predložil posebno spomenico o vprašanju nabave naturalne službene obleke za železniško osebje. Proti zahtevam te spomenice se oglaša v glasilu te organizacije neki člankar, ki v slovenščini zavrača predlog, naj bi se obleke izdelovale v serijah po številkah velikosti, tako da bi morala ogromna večina uslužbencev dati obleke popravljati oziroma prirejati, preden bi jih mogla nositi. Pač pa je takoj prepustiti na-
bavo in izdelovanje teh oblek posameznim žel. direkcijam, ki bi mogle pravilno nabaviti obleke.
Nove poštne znamke. Poštna uprava je dovolila izdanje petih znamk, ki so bile izdane v korist doma poštnih uradnikov v Zagrebu. Na znamkah so tri podobe iz hrvatske zgodovine. Ena predstavlja prihod Hrvatov na Jadran (po znani sliki Celestina Medoviča), druga podobo prvega hrvat-skega kralja Tomislava, ki je izdelana po starih motivih iz Splita, tretja glavo kmetskega kralja in borca za »staro pravdo« Matije Gubca. Četrta znamka kaže portreta bratov Antona in Stjepana Radiča, na peti znamki je pa zemljevid Jugoslavije, v njem pa posebej označeno ozemlje banovine Hrvatske. Po načrtu je bil prvi dan za izdanje teh znamk določen na 1. marca. Vsaka znamka se prodaja proti pribitku v enaki vrednosti, le najvišja vrednost 4 din ima pribitek dveh dinarjev. Osnutke za znamke je izdelal pod nadzorstvom znanega slikarja prof. Ljube Babiča dijak zagrebške umet. akademije Benkovič.
Kvalitetno blago po res solidnih cenah kupite v Manufakturi NOVAK v Ljubljani na Kongresnem trgu.
Kupujte srečke
Drž. razredne loterije
v naj večji slovenski kolekturi
„VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK
Efubijana, BeetQovnova 14
Dvanajstine. Ker je narodna skupščina razpuščena in torej ne more sklepati o sprejetju novega državnega proračuna, bo treba poseči po zasilnem izhodu in bo vlada izdala zakonsko uredbo o dvanajstinah, s katerimi se bo za nekaj mesecev, najbrž za štiri, pravno uredilo vprašanje pobiranja ■državnih dohodkov in njih izdajanje. Ali bodo v tem zakonu tudi kake posebne določbe o ureditvi drugih vprašanj, tako n. pr. o naših uradniških stvareh, tega danes še ne vemo.
»Tovarištvo«, podporno društvo finančnih uslužbencev v Ljubljani bo imelo svoj 10. redni občni zbor v nedeljo, dne 21. aprila 1940., ob 9. uri v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Poročilo odbora o društvenem delovanju in poročilo o letnem računskem zaključku. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Dopolnilne volitve. 5. Predlogi odbora: a) da ostane višina pristopnine, letne članarine in rednega mesečnega prispevka za posmrtni sklad, kakor tudi višina dajatev društva v letu 1940. ista kot v minulem letu; b) da se mesečni prispevek za bolniški sklad zviša od 1. maja 1940. dalje, in sicer za redne člane
Vestnik Društva žandarmerijskih upokojencev v Ljubljani
Namizni
■Ao i
Drli
mm
Po uredbi o spremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke drž. upokojencev, katero je objavil ljubljanski »Službeni list« od 20. marca t. L, 23 kos, se smatrajo slej ko prej vsi orožniški upokojenci, ki so bili upokojeni pred 1. aprilom 1929., ko je stopil v veljavo prvi zakon o žandarmeriji, za staroupokojence.
Za vse te po novi uredbi od 1. aprila 1940. dalje veljajo predpisi iz prvega člena 1. odst. razpredelnice pod zap. št. 6. in 7. iz 3. odst. pa zap. št. 4. in 5. razpredelnice
Po teh dveh razpredelnicah dobe vsi ne glede na službena leta, toda le če nimajo polnih let, te-le službene doklade: 700 600 in 550 din, po draginjskih razredih Tistim orožnikom, ki so uvrščeni med ka plarje, gre po draginjskih razredih 650, 550 oz. 500 din na mesec.
Orožnikom, upokojenim s polnimi službenimi leti, gre od podnarednika navzgor osebna doklada 970, 850 oz. 800 din na mesec, kaplarjem pa po 850, 800 oz. 750 din na mesec.
Vdovam teh upokojencev gre doklada po odst. 4., čl. 1., nove uredbe, in sicer družinam od podnarednika navzgor po 700, 600 oz. 550 din na mesec, drugim pa po 650, 550 in 500 din na mesec.
Orožnikom, upokojenim po 1. aprilu 1929., gre osebna doklada z istim odstotkom kakor pokojnina, in sicer po 5. odst, 1. čl. (6): podnarednikom I. razreda in na-rednikom-vodnikom L, II. in III. razreda po 750, 500 oz. 400 din na mesec — po dra-ginjskem razredu. Narednikom II. razreda, narednikom in podnarednikom po 700, 500 oz. 420 din, vsem drugim pa po 450, 400 in 380 din na mesec.
Vsem tem pa mora znašati osebna pokojnina z všteto osebno doklado vsaj 600, 500 oz. 450 din na mesec. Rodbinska doklada se v ta minimum ne vračuna. — Za družine je pa določen minimum s 550,
450 oz. 400 dinarji na mesec, ne vštevši rodbinsko doklado. —
Po spremenjenih določbah smejo odslej imeti upokojenci v III. drag. razredu od premoženja ali osebnega dela do 1500 din dohodkov na mesec, ne da se jim zaradi tega zniža doklada. Ce prekoračijo postranski dohodki ta znesek, ki je določen za I. drag. razred, s 3000 din, za II. razred pa s 2500 din, se zniža osebna doklada za 25 %, če so staroupokojenci in nimajo 30 let efektivne vračunane službe, sicer tudi pri višjih dohodkih obdrže celotne doklade. —
Vsi člani našega društva, ki bi mislili, da se jim nove doklade ne bi pravilno od-
merile, naj to sporoče društvenemu odboru in pošljejo točne podatke. Društvo bo skušalo na tem mestu pojasniti nesporazume. Tudi bo dajalo članom potrebna pojasnila oz. navodila.
Z novo uredbo je bilo ugodeno samo malim drobcem naših teženj. Upokojeni orožniki imajo še dolgo vrsto nerešenih vprašanj, ki leže zbrana v raznih spomenicah pri ministrstvih. Zlasti bo treba rešiti končno že vprašanje izplačila razlik na teh dokladah in različnih pridržanih prejemkov. Tudi se mora dokončno odločiti nepravilno obravnavanje celotne stroke. Upajmo, da se bodo zunanje in notranje državne razmere v kratkem toliko izboljšale, da bo mogoče našim upravičenim željam v polni meri ugoditi. Društvo bo še vnaprej z vsemi močmi delovalo za uresničenje teh naših skupnih zahtev.
Predsednik: Lipoglavšek s. r.
Upokojenec
Nova ureditev doklad. Uredba o spremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke drž. upokojencev od 8. marca 1940., M. s. št. 319, o kateri smo že zadnjič pisali in o kateri poročamo tudi danes, je bila objavljena v 23. kosu ljubljanskega »Službenega lista« od 20. marca t. k — Upajmo, da finančno ministrstvo kmalu objavi prečiščeno izdajo uredbe o dokladah drž. upokojencev, za kar je s to novo uredbo pooblaščeno. Stara je namreč bila že tolikokrat popravljena, da je komaj še pregledna, za laika pa sploh praktično neuporabna.
Izplačilo zvišanih doklad. Na razna vprašanja upokojenih tovarišev objavljamo, da finančna direkcija še ni mogla pri odmeri doklad upokojencem za april t. 1. upoštevati novih določb o zvišanju. Zato prejmejo vsi upokojenci za april doklade še po starem. Medtem bo pa izplačilna blagajna opravila veliko in zamudno delo ter
vsem doklade na novo predpisala, kolikor so se pač posameznikom zvišale.
Zborovanje upokojencev v Mariboru. Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru ima v nedeljo, dne 7. aprila, svoj redni občni zbor. Zborovanje bo ob 9. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma v Mariboru. Oglas in dnevni red objavljamo na drugem mestu.
»Mariborski upokojenec.« Pod tem naslovom je izšla dne 15. januarja prva številka glasila mariborskega »Društva državnih in samoupravnih upokojencev«. List je tiskan v malem formatu na štirih straneh in obljublja, da bo izhajal štirikrat na leto. Nadomesti naj dosedanja društvena sporočila, ki so bila litografirana in s katerimi je organizacija obveščala članstvo o važnejših' dogodkih in društvenih zadevah.
***••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Obleke kemično čisti, barva, piisira in lika tovarna J O 8. REICH.
v'dno zastri glas. Gospa Bildejeva ni bila *ato nič manj nemirna:
»Ah, saj ste vendar zblazneli, Desire?« je vzkliknila s tajinstvenim glasom... »Tod? Na mojem domu? V tem salonu! In kaj takega mi pripovedujete!«
»Povem vam to kjer koli drugod, kadar koli boste hoteli, Fernanda!« je strastno odvrnil g. Millermot.
»Zdi se mi, kakor da me ne razumete ... reči hočem: tod, na domu mojega tnoža ..., ki je vaš najboljši prijatelj? Saj to je ogabno!«
»Če bi me ljubili, Fernanda, bi se vam stvar, kakor meni samemu, zdela mnogo manj ogabna... zdela bi se vam celo opravičljiva ... prirodna ... Kaj pravim, gospodovalno nujna ...«
»Slišite, dovolj je tega, Dčsire! Fra^ois Se lahko vrne vsak trenutek ali pa stopi v sobo sluga... Kako bi si tolmačili, ko sedite tako čisto na robu stok in svoje proseče roke držite kakor sklenjene za moli-
*ev> ko ste tako zardeli, ko ste tako razburjeni?«
»Pomiril se bom, Fernanda, obljubljam Vam, toda najprej mi recite vsaj, da verja-urete v iskrenost moje ljubezni... Za da-
ne zahtevam nič drugega od vas... JMejte, prosim vas za to kleče ... na obeh k°lenih!«
Gospod Millermot je res pokleknil na jev k°*en’ pred preplašeno gospo Bilde-
»Glavo izgubljate! Kaj če kdo vstopi!« Je zajecljala.
j^ekdo je vstopil.
hi] n uisto naravno, tisti, čigar prihod je
Prav posebno nezaželen; soprog, pr] . šiintu vrat, ki so se nenadoma od-
’ -16 §osPod Millermot začutil, da ga je
Usoda treščila v tilnik. In ker je razumel, da so neke usodnosti, zoper katere je brez smisla vsak poskus borbe, ni niti poskusil, da bi se kar mogoče naglo dvignil, da bi si na ta način omogočil poslednjo možnost rešitve.
Sicer je bil pa nekoliko debelušen in prav nič športnika.
Ne samo, da se ni poskusil dvigniti, temveč ker ga je udarec Usode kar pobil, je z vso težo padel naprej in se ujel na roke ter na ta način izpostavljal svoj hrbet revolverskemu strelu ali morebitni gorjači. Tako je torej gospod Bilde, ko je zaprl vrata za seboj, našel pred svojo ženo moškega na vseh štirih.
»Kako? Kaj?. |. Kaj si to ti, Desire?« je ves začuden vprašal. »Kaj pa vendar počneš tam?«
Da bi pridobil časa izmisliti se, kaj pač počne tod, na tleh, je Desire zajecljal:
»Kaj ppčnem tod?,^. Torej, ti me vprašuješ, kaj počnem tod? ...«
»Ej seveda, menda vendar ...«
Na vso srečo je Usoda mislila, da je storila že dovolj, zakaj poslala je gospe Bildejevi rešilno misel tako naglo, kakor je bila poslala nezgodo.
»Moj biser išče,« je preprosto dejala.
»Kakšen biser?« je vprašal soprog.
»Biser. iz mojega prstana, ki sem ga pravkar izgubila... diamant je še v njem, toda biser se je odluščil...«
»Bog daj, da ne bi zahteval, da mu pokaže prstan!« je Dčsire ves trepetajoč pomislil.
Prišlo je pa še hujše: čeprav gospod Bilde ni zahteval, naj mu pokaže prstan, mu ga je gospa vseeno pomolila pred oči.
V resnici — bisera v prstanu ni bilo.
»Saj to je nemogoče,« je Millermot ves preplašen pomislil, »pravkar ga je morala požreti!«
Toda gospoda Bildeja se je lotilo naj-živahnejše razburjenje:
»Tri sto kosmatih! Tvoj krasni biser? Najmanj pet do šest tisoč je vreden ob taki draginji, kakor je zdaj!... Kako si ga pa izgubila? Na katero stran je padel?«
»Nič ne vem. Hodila sem sem ter tja in se pogovarjala z Desirejem... Menda sem tudi mahala z rokami... Nato sem pa zadela z roko ob rob mize in ko sem pogledala prstan, bisera ni bilo več ...«
»Iščimo!« je dejal soprog.
Tudi on se je spravil na vse štiri in začel iskati, medtem ko je žena, da bi se zdela stvar še verjetnejša, storila enako.
Iskali so — ali pa se vsaj delali kakor da iščejo — že nekaj minut, ko so se vnovič odprla vrata v salon. Vstopil je Jean, sluga, in pripeljal gospoda Forfaita, starega družinskega prijatelja.
»Kaj pa vendar počnete na tleh?« je vprašal in si močneje pritrdil monokel.. . »To je pa videti zares prav zabavna igrica!«
»To je zato, ker je Fernanda izgubila biser iz prstna ... Pristen biser ... Nekam je padel in zdaj ga iščemo ...«
»Že razumem«, je potrdil prišlec, »in če dovolite, se bom pa še jaz šel z vami skrivalnice... bomo videli kdo bo zmagal ... Ali pri meni gori?«
»Pomagajte nam vendar še vi, Jean!« je ukazala gospodinja slugi, ki jo je hotel že pobrisati.
Trojica na vseh štirih se je okrepila za dva nova pomagača, ki sta pričela vneto brskati po preprogi in otipavati tla pod stoli.
»Kdor ga najde, dobi cekin!« je izjavil hišni gospodar, ki se je ravno plazil pod dolgim klavirjem ...
»Sijajno!« je vzkliknil gospod z monoklom, »treba je poživiti zanimanje za igro!«
Vsa čreda je podvojila svojo gorečnost.
»Mogoče se je pa zakotalil pod predalnik,« je čez nekaj časa omenila gospa Bildejeva, ki se je ustavila pred tem kosom pohištva ... »Toda tod spodaj je presneto temno... Ne da bi računala tudi na strahoviti prah, ki vam, Jean, in vašemu omelu ne dela prav nič časti... Grem po svojo električno svetilko in se takoj vrnem.«
Gospodinja se je prav kmalu vrnila z žepno svetilko, spet počenila na vse štiri, kakor vsi drugi, in posvetila pod predalnik.
»Saj sem vedela!« je kriknila skoro takoj. »Glejte ga!«
S palcem in kazalcem je res držala izginuli biser.
»Sijajno!«
»Tem bolje!«
»Kako sem se oddahnil!«
Vseh pet priložnostnih kužkov se je s težavo dvignilo in vsi so bili zasopli, kri jim je silila v glavo, popravljali so ?i obleko in kravate in si iztepavali prah s kolen.
Menda je že vsakdo uganil, da si je gospa Bildejeva izmislila zvijačo z električno svetilko samo zato, da je šla iskat v skrinjico biser, ki ji je zjutraj res slučajno padel iz prstana.
»Cekin si mi še dolžan«, je imela še pogum reči možu.
»Saj si ga pošteno zaslužila!« je z veseljem ugotovil mož, — ki se niti zavedel ni, kako prav ima.
Iz bilance zagrebškega upokojenskega društva. Po letnem obračunu Društva državnih in samoupravnih upokojencev v Zagrebu je prejelo navedeno društvo na naročninah za svoje glasilo »Umirovljenik« lani nad 102.000 din. Ker so tudi oglasi vrgli preko 4000 din,- so znašali skupni do-
Iz ljubljanske zadruge na Vodnikovem trgu. V Nabavljalni zadrugi drž. uslužbencev v Ljubljani so na novo uvedli prodajo dežnikov, na kar opozarjamo člane. Dežniki so po kakovosti prvovrstni, cene nizke. — Nujno svetujemo vsem zadružnikom, ki si žele nabaviti kurivo, zlasti premog, da izroče naročila v zadružni pisarni kar najprej, ker traja dobava premoga po več mesecev. Zaradi velikega izvoza premoga v tujino in povečanih potreb domačih podjetij in železnic, so zaloge premoga izčrpane in je treba čakati na nove pošiljke dolge mesece. Isto velja tudi v znatni meri za drva.
Zborovanje mariborske kreditne zadruge. V soboto, dne 6. aprila, bo redni občni zbor Kreditne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru. Zborovanje bo ob '/2 7. uri v mali dvorani mariborskega Narodnega doma.
Vzgledna stanovska zavednost. V Sloveniji so vsi pogodbeni poštarji, z izjemo enega samega, včlanjeni v Društvu drž. pogodbenih poštarjev za dravsko banovino. Ta vzgledna zavednost in smisel za stanovsko skupnost je pogodbenim poštarjem najlepše spričevalo. Ko se včlani še edini neorganizirani pogodbeni poštar, bodo organizirani prav vsi slovenski pogodbeni poštarji, kar je med stanovskimi organizacijami državnih uslužbencev v Sloveniji menda edinstven primer.
O tem piše beograjska »Narodna prosveta«, osrednje glasilo JUU, tole: »Korupcija se je razvila v raznih smereh: poslužili so se protekcije in izrednih razmer mnogi in dobili skupine, položaje, zvanja in skočili na ta način daleč pred svoje moralno močnejše in po službi starejše tovariše. Mnoge odlične položaje je zasedel kader ljudi, ki so na moralnem in kvalifikacijskem staležniku izza tistih, ka-
Dodatki k »Neposrednim davkom«.
Pravkar je izšla v založbi upokojenega načelnika Štefana Sušca »II. zbirka dodatkov« z vsemi izpremembami, razpisi in pripombami k lani izišli knjigi »Neposredni davki« istega avtorja. Knjižica obsega 92 listov z enostranskim tiskom in navedbo strani v Suščevi knjigi, kamor dodatek spada. Enostranski tisk te »II. zbirke dodatkov« omogoča vsakomur, da dodatek izreže in ga nalepi na ustreznem mestu knjige. Tako je lanska izdaja Suščevih »Neposrednih davkov« spet popolnoma ažurna in v vsakem pogledu uporabljiva, kar bo ohranilo veliko njeno porabnost in splošno vrednost nespremenjeno. — Cena te »II. zbirke dodatkov«, ki se naroča pri tiskarni Merkur d. d. v Ljubljani, znaša brez poštnine 24 din. Opozarjamo vse interesente, naj pohite z naročili, ker je naklada omejena.
Mičun M. Pavićević: Antologija Mi-ćunovih pjesama. Zagreb 1940. Prejeli smo v oceno to knjigo, ki vsebuje na 90 straneh izbor iz pesniškega dela znanega zaslužnega zbiratelja in izdajatelja črnogorskih narodnih zgodb, anekdot, pesmi in drugega ljudskega blaga. Knjigo je izdal Mičun Pavićević, ki živi zdaj kot upokojeni predstojnik krajevne kontrole v Zagrebu. Dne 13. decembra 1939. je obhajal
hodki od lista 106.846,50 din. Upravni stroški za izdajanje »Umirovljenika« so znašali 30.273 din, uredniški stroški pa 45.402 din. Skupaj so stroški za izdajanje lista znašali 75.675 din. Koliko so znašali tiskarski stroški, iz obračuna ni videti. — »Umirovljenik« izhaja dvakrat na mesec.
Občni zbor nabavljalne zadruge v Kranju. Ta naša agilna nabavljalna zadruga je sklicala svoj letošnji redni občni zbor za nedeljo, dne 31. marca. Zborovanje je bilo sklicano v zadružni dom v Kranju, in sicer ob 10. uri dopoldne.
Povračilo železničarske zadruge. Po sklepu upravnega odbora železničarske nabavljalne zadruge znašajo za leto 1939. povračila za poravnane nakupe na kredit po 4 %, za nakupe proti plačilu v gotovini pa po 5 % od vrednosti nakupljenega blaga.
Iz mariborskega Krožka zadrugark. Poročali smo že, da je Krožek zadrugark v Mariboru priredil letos tečaj za prikrojevanje in šivanje in pa poseben tečaj za ročna dela, kjer se zbira zlasti ženska mladina. Izvršena pletena oz, kvačkana dela gredo v shrambo za prihodnjo božično obdaritev. Zdaj je bil odprt tudi kuharski tečaj, namenjen ženam in hčeram zadružnikov.
terim so danes predstojniki. — Oblike korupcije so različne. Končno jo je treba že enkrat posekati s koreninami vred. Prejšnji izjemni režimi, ki se niso sami mogli pohvaliti, da se naslanjajo na ljudstvo, so si izbirali tudi prav zadnje ljudi z uradniškega moralnega in strokovnega staležnika, jih spravili na položaje, s katerih naj bi kar najbolj zanesljivo podprli izvedbo režimskih preganjanj. Vse to je privedlo do tega, da se je vestno in pošteno državno uradništvo naenkrat znašlo v boju na dveh frontah: za svoj gmotni obstanek, ker so se prejemki zniževali, cene potrebščinam pa naraščale, na drugi strani pa se je moralo žilavo in vztrajno za svojo pravno varnost boriti s tistimi, ki so na svoje položaje prišli po izjemni poti, boriti se za ohranitev osebnega ugleda vestnega državnega uradnika.«
in listi
ta zaslužni pisatelj in izdajatelj 60 letnico rojstva in 40 letnico svojega plodovitega in uspešnega književniškega delovanja. O Pavičeviču in njegovem udejstvovanju je naš list že večkrat obširno poročal in tudi objavil lepo in izredno zanimivo zbirko prevodov iz mnogih njegovih knjig. — O njegovi Antologiji bomo o priliki objavili obširno strokovno poročilo. Zaenkrat knjigo toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za svojsko Pavićevićevo literarno delo.
»Zdravje«. Z dvojno 11./12. številko je ta zanimivi poljudno zdravstveni mesečnik zaključil lanski letnik, ki je objavil prav pisano vsebino, več daljših člankov, mnogo krajših sestavkov in raznovrstnega zdravstvenega drobiža. Vsebina zadnje lanske številke je: »Porod. — Prehrana šolske mladine. — Na vodni razstavi v Liege in o nekaterih čistilnih napravah za pitno in odpadno vodo. — Gradimo kopališča! — Pazite na rane! — O sladkosnednih otrocih. — Hladni dnevi in nahod. — Rdeči križ. — Iz življenja slavnega kirurga. — Glasnik higienskih ustanov. — Od tu in tam. — Dobro, da veš. — Zdravstvena literatura. — Uprava.« — »Zdravje« se naroča v Ljubljani, Pred Škofijo 1, in stane za vse leto samo 30 din. Poučni mesečnik se sam priporoča.
Prosveta
Jubilej glasbenega društva. Začetek marca je imelo narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« v Mariboru svoj XX. redni občni zbor. Zborovanja so se udeležili zastopniki železniške uprave, tovariških društev in organizacij ter odposlanci raznih sorodnih glasbenih društev. Predsednik društva g. Jože Vokač je bil že nedavno odlikovan za uspešno kulturno delovanje, odbor »Drave« je pa poklonil za dvajsetletno plodonosno delovanje kapelniku g. Lojzetu Žekarju krasno taktirko, godbeniku g. Francetu Skačeju pa srebrno dozo. Spominske diplome za desetletno sodelovanje so prejeli pa štirje člani. — »Drava« ima zdaj pevski zbor, ki šteje 31 pevcev, godbo z 32 godbeniki, tamburaški zbor ima 25 članov, glasbeno šolo pa obiskuje 157 učencev. Društvo ima zdaj 797 podpornih, 7 častnih in 3 ustanovne člane. Skupno ima 895 članov. Odkar obstoji, je pevski zbor »Drava« nastopil 574 krat, godba je imela 1412, tamburaški zbor 221 nastopov. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem stari odbor. Zborovanje je pokazalo kako živahno deluje to prizadevno kulturno društvo, ki na naši skrajni severni meji opravlja tudi spoštovanja vredno narodno delo.
Železničarsko prosvetno delo. Pred desetimi leti se je ustanovila v Novem mestu Železničarska jubilejna javna knjižnica. Ob ustanovitvi je štela knjižnica 156 članov, aktivnih in upokojenih železničarjev. Za predsednika je bil izvoljen ustanovitelj knjižnice g. Alojzij Potočnik, šef
DRUŠTVO JUGOSLOV. DRŽAVNIH IN SAMOUPRAVNIH UPOKOJENCEV(K) V MARIBORU
Na podlagi § 15. društvenih pravil, sklicujemo redni letni
OBČNI ZBOR
društva, ki bo v nedeljo, 7. aprila 1940., ob 9. uri v mali dvorani Narodnega doma, II. nadstropje, v Mariboru, s sledečim dnevnim redom:
1.	Konstituiranje občnega zbora.
2.	Poročilo društvenega načelnika: a) predsednika, b) tajnika, c) poverjenikov, č) blagajnika o računskem zaključku za leto 1939.
3.	Poročilo pregledovalcev računov.
4.	Sklepanje o razrešnici.
5.	Odobritev nagrad tajniku in blagajniku.
6.	Določitev višine podpor iz Podpornega sklada.
7.	Volitev društvenega razsodišča: 3 članov in 2 namestnikov (§ 16. pravil).
8.	Sklepanje o došlih predlogih in pritožbah članov.
Predloge in pritožbe, o katerih naj se sklepa, je treba prijaviti društvenemu odboru pismeno najmanj 8 dni pred občnim zborom.
9.	Slučajnosti.
Maribor, dne 20. marca 1940.
blaga za damske in moške obleke
A. & E. Skaberne
Ljubljana
prometne službe. Danes ima knjižnica že nad 3000 knjig, od teh preko 2000 slovenskih. Knjižnica predstavlja v Novem mestu važno prosvetno ustanovo in se je poslužujejo mimo železničarjev tudi meščani, zlasti dijaki. Nabavlja si nove knjige in revije iz lastnih rednih sredstev, t. j. iz izposojevalnin za knjige. Treba bi bilo, da jo razne železničarske gospodarske ustanove močneje podpro, da bo mogla delovati v večjem obsegu.
Zdravstvo
Alergijo, to je preveliko občutljivost organizma za nekatere snovi (n. pr. rdeče jagode, jajca, ribe, rake itd.), ki povzroča dostikrat izpuščaje, mrzlico, želodčne krče, težko sapo, ozdravimo tako, da takšnih jedi ne jemo, ali pa s tem, da jih po malem uživamo, dokler se organizem nanje ne privadi.
Lipov cvet je treba sušiti v senci. Ko se posuši (nekako čez 7 dni), ga denemo v vrečice in obesimo na takšen prostor, ki ni vlažen in presvetel. Od 10 kg svežega cvetja dobimo 3200 do 3800 g suhega lipovega cvetja.
V pravi čokoladi je vedno dovolj kakava. To spoznamo po tem, če je njena površina bleščeča in mastna in če je čokolada temnokostanjeve barve, ko jo prelomimo. Če je pa čokolada pomešana z moko, je njena površina suha in hrapava in nima tistega bleska.
Kadar jemo pomaranče, ni prav, če zametavamo olupke. Pomarančni olupki so dober dodatek za čaj in odlična dišava za kolače. Treba jih je samo dobro očistiti, da ne ostane na njih nič bele kožice in posušiti na toplem kraju.
Novorojenček tehta vobče 3000 do 3500 gramov. V normalnih razmerah podvoji dojenček svojo težo v prvih petih mesecih in jo potroji do konca prvega leta. Petletni otrok ima dvojno težo enoletnega, dvanajstletni dvojno težo petletnega. Seveda velja vse to za povprečnost.
Puščanje krvi je bilo svoj čas zelo običajno; pozneje so ga opustili, a sedaj so se ga zopet oprijeli. V »Wiener Medizi-nische Wochenschrift« beremo o ugodnem vplivu izdatnega puščanja krvi, približno pol litra, pri pljučnici, pri pljučni napetosti in pri določenih vrstah srčnih obolenj.
(Iz »Zdravja«.)
Predsednik:
Dr. Kronvogel s. r., dvorni svetnik v p. Tajnik:
Koudelka s. r., okr. tajnik v p.
				Vedno
Kdor		iFfr	najugodneje kupite za obleke, in manufak-
oglašuje,			turno blago sploh, v
ta			manufakturi NOlfAK
napreduje !			LJUBLJANA, Kongresni trg 15
1—UMU			pri nunski cerkvi
Zadružne vesti
iz organizacij
Knjige
Rabite pisarniške potrebščine, pisemski papir, svinčnike, nalivna peresa, avtomatične svinčnike, obrnite se do KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI. Če Vam je priročneje, pojdite v njeno PODRUŽNICO V MARIBORU.
■	Manufakturna trgovina
A6IANI & JURJ0VEC
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in pregrog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje,_ kapok,^ volna, žima, vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Državnim nameščencem proti takojšnemu plačilu 10% popusta.
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
▼ Ljubljani, Gajeva ulica it. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljeno leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413. Posojila do Din 10.000-— vsem javnim nameščencem po 7 % proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
^»■■■■■■■BBBBBBBBBaB«aBa«BBBBBBaSBBBBBBBBBaBBBBBBBBaBBBaaBEBBWaBBBBBBaBBBBBaBa»BBBBBaBB!!!HBBBBaaBBSBBB*BB*BBaSBBBBBBBBBaBBBBBaaBBBBBaBB«eBaBBaaS*nqSBaBBaeaa«aBailBaBBaaHaaaiBBBB
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, r. z. z o. z.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 fs Telefon štev. 4421
DRŽAVNI USLUŽBENCI! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pnoor, Ki ne rjavi itd.
Širite zadružno misel med svojimi tovariši
Izdaja za konzorcij »Naš glas" odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Trnka Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.