Stev. n.
V Ljubljani, v soboto, dne 15. JannarJa 1910.
Velja po pošti: a
celo leto atpre) S 28-— » 13-
•	650
•	2 20
t pol lete
t Čl
ze četrt > >
aa	eo meaeo »
u	Nemčijo celoletno • 29 —
la	ostalo inozemstvo • 35'—
b V opravništvn: =a
ta oelo lato oapre| K 22'«0
u pol leu aa četrt » ■a en meaeo »
• U 20 » 6-80 » 1*90
Za poUiiaoie aa doto 20 v, aa neaec. - Posameaoa Itcv 10 v.
m- Uredništvo |e « Kopitarjevih nlloab Itn l/m Bokoplal ae ne vračalo, nefranklrana planu aa m a« sprejemalo - Uredniškega teleiona Ste? 74. »
SLOVENEC
▼tli nlloab itn l/m	fl |T|l	..	'	i
—c« Političen tlst za slovenski narod. I as
Leto XXXVIII.
-InseratI:---
Enostolpna petltvrsta (72 mm): aa enkrat ... aa dvakrat . . . aa trikrat . . . aa več ko trikrat
V reklamnih ootloab stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev Pri večkratnem objavljenjo primeren popast.
■ Izhaja:
mk dan, lzvzemšl nedelje tn pr.-aanlke, ob 5. ari popoldne.
po 15 v > 13 » 10
Današnja številka obsega 14 stran!.
Oprevnlitvo |e v Kopltar/evib nlloab štev 8. ■ »prejema naročnino, Inserate ln reklamacije "''"" Opravulškega teleiona štev 188. -
Hemoteno dalfe.
Smo v dobi tihega, a živahnega dela. lo zimo je zlasti naša izobraževalna organizacija veliko storila, zlasti po tečajih, ki so se v več krajih naše domovine vršili. ? lina ima tudi že svoje lastne tečaje po deželi in jih z lastnimi močmi oskrbuje, tako te dni v Kamniku za vse fantovske organizacije kamniškega okraja. Pozabiti pa ne smemo tudi krščanskega izobraževalnega gibanja na Koroškem, kjer se je zdaj začelo realno delo. Štajerci se učvrstujejo čezdalje bolj in kažejo velik napredek tudi na časnikarskem polju. Sploh smo katoliški Slovenci, kar se tiska tiče, še vedno na vrhuncu, in bomo, tako upamo, tudi ostali.
Parlamentarno delo navidez počiva,^ v resnici pa se pravkar vrše najvažnejši pogovori in dogovori, ali pa se bodo saj kmalu začeli. Nemci bi radi Cehe pridobili za spravo, koje račun naj bi plačali Slovenci, ki so Nemcem najbolj nevarni. Ali bodo Nemci dosegli kak uspeh ali ne, to se bo kmalu pokazalo. Jugoslovani stavljajo vse svoje upe na poslance S. L. S., ki so bili in so prvi faktor v boju Slovanov za enakopravnost, in upravičeno upajo, da se bodo nemškovladne nakane razbile ob solidarnosti vseh Jugoslovanov ter
S-J^ov v prvi vrsti pa njihovih kmečkih poslancev.
Pri nas je politiška zavednost ljudstva od dne do dne večja in inteligentnega naraščaja imamo vedno več vsi S°Jwizborno izš°lani. Zato je vpitje pobitih nasprotnikov le bob v steno kakor pravi pregovor. Nihče jih ne sliši! liberalne laži ne vlečejo nikogar več in naj so se tako mastne in pikantne. De-želnozborske razprave te dni so jasno pokazale, da je delovanje sedanje deželne uprave premišljeno in vzorno, vsi očitki pa laž majhnega krdela, ki se zbira okoli »Naroda«. Sklepajo se nove postave velikega gospodarskega značaja m pri vsaki priliki se pokaže, da ie edina ovira za še intenzivnejše delo to da je prejšnje liberalno gospodarstvo spravilo deželo do občutne izgube. Pa tudi to se bo odpravilo.
Najvažnejše pa je to, da se bo iz-premenil občinski red in volivni red za Ljubljano. Liberalnemu črvu bo potem strta glava. Sicer pa se bodo liberalci tudi brez glave dalje lagali, v tem oziru jih nihče ne premaga. Naša stranka
m z njo naše ljudstvo pa bo šlo nemoteno dalje kakor dozdaj po poti, ki jo osvetljujejo vzori odzgoraj!
Kako Je bilo na Koroškem pred 60. leti.
Dne 8. februarja 1851 je razpisal »šolski svetovavec in začasni ogleda ljudskih sol« Simon Rudmaš v listu »Slovenska Bčela«: »Učiteljem ljudskih sol na Koroškem« več denarnih nagrad za uspešno delovanje. - Iz dotičnega oglasa povzamemo: »Tih do sedaj imenovanih daril zamorejo deležni postati vsi učitelji na Koroškem, naj so na nemški ali na slovenski strani. Le samo to je treba, da to kar sem zgoraj rekel: ucenci znajo v svojem mater-skem jeziku, to je v tistem, v kterim se v cerkvi pridiga in keršanski navk derzi Unih dvesto rajnišev sem namenil na povzdigo svojega mavrskega jezika oberniti. Sto rajnišev se bode razdelilo med tiste slovenske delian-tije, v katerih bodem, kedar prejisko-vat pridem, vidil in našel, da so učiteljske skupčine po vilji in ukazi visokega ministerstva najlepše uravnane in da učitelji, naj bodo duhovnega ali svetnega stana, najboljšo voljo imajo, sami sebe omikovati in izobraževati S tim denarjem se imajo knjige in časopisi, posebno slovenski nakupiti.
Polovico poslednih sto rajnišev odločim za deset daril in sicer dva po deset rajn., tri po pet rajn. ino pet po tri rajniše. Ta darila imajo prijeti tisti učenci latinskih šol v Celovcu, kteri na koncu šolskega Jeta, ali kedar iz slovenskega nauka stopijo, kaki lep so-stavek v slovenskem jeziku napisati znajo, zraven pa tudi književno-ilirski jezik zastopiti in kirilico berejo in ni-sejo.
Druga polovica tih sto rajnišev se bode ravno ta'-0 razdelila med tukaj-bne šolske pripravnil e možkega ali ženskega spola, kateri na koncu šolskega leta ali kedar iz pripravništva stopijo, vse to kar je v vsakdanjem življenju potreba, postavim; liste, izpiske itd. v slovenskem jeziku pisati, in (iste slovenske umetelne (tehničke) besede posebno lepo vpotrebovati znajo, katerih se mora učitelj poslužiti, kedar svoje učence keršanski navk, slovensko slovnico, pisati in iz glave rajtati uči.«
Na strani 62 (II. tečaj) pa poroča »Slovenska Bčela« o zaključku šolskega leta v Celovcu: »Latinske šo!e v Celovcu štejejo 286 učeneov, med njimi
se je 150 učencev slovenski jezik učilo, 95 rojenih Slovencev in 55 rojenih Nemcev, in vsi tako pridno in dobro, da med svimi nobeden ni Jobil slabe klase. Učil je slovenski naš slavni Anton Janežič; in ko je on bil na Dunaj odšel, so naš premilostljivi gospod knezoškof dovoliti blagovolili, cla sta ga gg. bogoslovca IV. leta, Zumper in Ferčnik, nadomestovala. — Naši častiti bravci bodo se še spomnili na darila, ki so jih naš ljubljeni šolski svetovavec, gospod Rudmaš, obljubili tistim dijakom, kateri na koncu šolskega leta kak lep sostavek v ilirskem jeziku napravijo in kirilico berejo in pišejo. 12 učencev se je za to skušno. ki se je posebaj deržala, oglasilo. Sostavek, ki ga je gospod Zumper za nalogo povedal: što je slavjanska vzajemnost? je li potrebna? i kako ju čemo doseči, so nekateri s kirilico napisali, vsi pa izverstno sostavili. Ilirska slovnica in ilirske pripovesti so šle kot bi rezal in Vukov »Novi savet«, ki ga prej nobeni učenec ni videl, so nekteri tako gladko in lepo čitali in poslovenili, ko bi bili rodjeni Rusi ili Srbi. Razdelili so gospod Rudmaš osem daril: dva po deset fl., tri po pet fl. in tri po tri fl. srebra v dvajsc ,-ah in lepih inošnicah. Veseli se mati Slava, ki tako pridne in iskrene sinove šteješ!
Poslanec Jaklič in tovariši so v včerajšnji seji kranjskega deželnega zbora stavili naslednjo interpelacijo.
V krošnjarskem zakonu z leta 1852 stoji v § 7. izrečno, da se izdajajo do-zvolnice za izvrševanje krošnjarske obrti za dobo enega leta in da se potem na prošnjo veljavnost dozvolnic zopet podaljša.
C. kr. okrajno glavarstvo v Kočevju pa pri izdajanju dozvolnic za izvrševanje krošnjarske obrti postopa cisto samovoljno. Izdaje namreč take dozvolnice samo za pol leta, dasi morajo krošnjarji plačati davek takoj za celo leto. Neprilike imajo krošnjarji tudi zaradi tega, ker postopa c. kr. okrajno glavarstvo pri reševanju prošenj za podaljšanje veljavnosti dozvolnic silno počasno in zanikrno. Po eden do dva meseca pretečeta, predno dobi krošnjar na svojo prošnjo tudi odgovor. Krošnjar, ki svoji prošnji navadno tudi dozvolnico priloži, ima večkrat sitnosti, ker se ne more izkazati z dozvolnico, zaradi tega se krošnjarjem godi krivica in trpe dostikrat občutno škodo.
Švedov pot v 3!*bo.
Pripoveduje Lea Fatur.
Do neba kipeče gorovje Norvežke, kako vas ljubi Norvežan! Dolge večere ostre zime razburja kri svojih otrok z povestmi o bojih, ki so se bili pod ne-pristopnimi prirodnimi mejami drage domovine in omenja posebno rad kako Je pokazal Alf Stavenger zemlje lačnim Švedom pot v nebo. — Švedska in Nor-vežka, ljubosumna soseda, sta si segala rada v lase. Leta 1612. so se zvezali Švedi s Škoti in napadli Norvežko. Radi bi se bili polastili dežele, pa branili so do neba kipeči mejniki, branila so budna norveška srca. — Pozne jeseni so se izkrcali Škoti na zahodnem nor-vežkem obrežju, da bi se združili s švedsko vojsko. Po ozki »soteski, ki je edina pot v Norvežko, so se pomikali — v globinah doline Golbran so prežali nanje norvežki kmeti in pobili švedske vojake do zadnjega moža.
Nič niso vedeli o tem Švedi. Da pridejo pričakovani zavezniki čim preje in varneje k njim, jim jo poslal glavni Poveljnik naproti izbranih junakov tristo, cvet švedske vojske. Ko so našli v
Vprašamo gosp. dež. predsednika:
1.	Ali hoče ukreniti vse potrebno, da bo c. kr. okrajno glavarstvo v Ko-čevj u izdajalo dozvolnice za izvrševanje krošnjarske obrti za celo leto kakor stoji v zakonu?
2.	Kaj namerava ukreniti, da bo c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevju v bodoče poleg drugih prošenj tudi prošnje krošnjarjev za podaljšanje veljavnih dozvolnic hitreje reševalo.
Napredek katoltfanstva na Ruskem.
Ob svojem času so pisali listi, da je ruski razkolniški duhovnik (staroobre-dec) Susalev prestopil v katoliško cerkev. Zdaj pa poroča glasilo staroobred-cev ali razkolnikov, »Cerkev«, ki izhaja v Peterburgu, podrobnosti o napredku katolicizma med razkolniško sekto. Kakor znano, se imenujejo razkolniki ali staroobredci oni Rusi, ki se ne marajo pokoriti vladajoči ruski pravoslavni cerkvi, ampak so se od nje odcepili in se drže bolj starih navad in obredov. Njihovo število znaša mnogo milijonov, so delavni in pošteni ljudje in žive največ na severu Rusije in v manj obljudenih gubernijah, kamor so se umaknili, ker jih je ruska vlada grozovito preganjala.
Glavno vlogo pri propagandi med razkolniki igra — tako pripoveduje gori navedeni list — lvovski rusinski me-tropolit grof Szeptycki. Svoje delovanje je začel že leta 1904. Najprej je šel osebno v Belokrinico v Bukovini, kjer je stopil v zvezo s tamošnjim razkolni-škim škofom. Potem je stopil v dogovore s papežem Pijem X., ter je prosil, da bi jim pripoznal veljavnost razkol-mske duhovščine. Njegovo prizadevanje je imelo popolen uspeh. V Rimu niso pripoznali samo, da je pri razkolni-kih veljavno duhovniško posvečenje, ampak so tudi dovolili, da smejo razkolniški duhovniki, ki prestopijo h katoliški cerkvi, obdržati svoj vzhodni cerkveni obred. Proti temu odloku pravi »Cerkev«, »ni v Rimu nikdo protestiral, niti kardinali, niti vzhodni pa-trijarhi, niti zahodni«.
Na podlagi tega odloka je prestopil razkolniški duhovnik Susalev h kato-ličanstvu in metropolit Szeptycki ga je poslal v Peterburg, kjer je ustanovil katoliško občino iz spreobrnjenih razkolnikov. Ta cerkvena občina ima svojo cerkev v Polozowi ulici v oddelku mesta, ki se imenuje Peterburskaja
dolini Golbran samo trupla zaveznikov Škotov, so razumeli da ne opravi svedska vojska ničesar proti Norvežanom, katere branijo poleg lege njih gorate zemlje, junaštvo njenih sinov. 1 remišljeva.je svoj, po porazu Škotov izpremenjen položaj, so prišli Švedi do drznega sklepa: Norvežani zbirajo vojsko na jugu, kjer stoji Šved. Severno, z visokim snegom pokrito gorovje ostane gotovo brez obrambe. Kaj ko bi se napotili Švedi preko gora in prišli tako sovražniku za hrbet? V vasi ob meji, pri rudenski soteski, dobijo vodnika in potem hajd v nevarnost, v boj' Kak ponos in radost jim bo polnil dušo, ko bodo oni vzrok švedske zmage, maščevalci pobitega zaveznika! S takim sklepom prikoračijo junaki pod sotesko Pruden, ki je na glasu, da je Švedom nesrečonosna. »Naj pa prinese enkrat Norvežanom nesrečo,« se je smejal Erich Dalvin, vojvoda drznih vojakov, ko so se ustavili na švedski meji v vasi pod sotesko. V vojski je čas drag. Vojvoda so je ustavil pri vaškem prvaku gostilničarju Svynu in zahteval vodnika za pot preko gora. Gori jim je treba še nocoj, sicer pove kak Norvežan o njihovem prihodu in jih doleti usoda ubitih Škotov. Toda zaman jc iskal Svyne vodnika. Irbe Lidcns edin mož, ki bi bil zmožen voditi voja-
ke varno po nevarni poti, je bil že iz vasi — bi prišel šele drugi dan. Mnogo vaščanov je bilo sicer že preko mejnih gora, toda nikdo njih ni zaupal sam sebi toliko, da bi prepeljal vojake sigurno preko grozečih velikanov.
»Za vraga!« se je jezil Dalvin v Svynovi pivnici, nizki, umazani sobi, »ne kaže druzega kot ostati tu črez noč. A ti, Svyne mi boš odgovoren če prej de kak norveški klatež gore in vzbudi tam sove in čuke. Gorje tebi, Svyne!«
»Hudiman ti!« se udari gostilničar po kolenu, »da nisem mislil na to . . . Saj sedi v kuhinji Alf Stavenger, ki pozna gore bolj kot svojo torbo. Njemu je res preklicano malo treba, da poleti tja gor. Ob noči in dnevu najde on pot. Pošten, odkrit fant je to, živi od lova in hodi na dvor bogatega Skjalda pod rydalom — ker ima Skjald lepo hčer, veste,« pomežikne Svyne vojvodu. »No lepo Cmlen snubi bogati Ilarald iz rjuhe in Alf bo potegnil krajša sla-mico. Morebiti je že. Vso noč sedi pri ognjišču, strmi v plamen, ne pregovori, izliva kozarec za kozarcem vase «
»Pokliči ga!« ukaže Dalvin — Švedski vojvoda jc- udaril po hrastovi mizi. ko je zagledal norvežkega mladeniča. »Za vraga!« je vskliknil, »tako lepega fanta nisem videl svoj živ dan Ilej lovec, škoda te jc, da ne nosiš vo-
jaške suknje — škoda, da moraš biti nocoj naš jetnik.«
Alf Stavenger je stresel plave lase raz ramen in napel prezirno ustni, kot bi hotel reči: »Kdo bo zapiral in ustavljal sina gora.« Pa močno se je začudil Svyne, ko izpregovori Alf nemarno: »Nccoj ali vedno — meni je vse eno«.
»Oho! Že vem, po čem je mast,« reče Svyne. »Cmlinin oče te je užalil.«
»Ne imenuj brezdušneža,« zarohni Alf in si odpenja usnjalo kratko suknjo, kot da ga hoče zadušiti jeza. »Zapodili so me sramotno,« je vzklikal jezno, ne meneč se za vojvodo in tolkel po mizi. »Zal bo Skjaldu, da ni dal lovcu Alfu svoje hčere. Pri Bogu! Z grozo bodo imenovali Norvežani moje ime... Ilarald, tresi se! Nikdar ne ob-jameš Cmlene. Ha, kaj storim? Vi hočete v gore, Šved? Maščujte me — jaz vas popeljem še to noč preko Tydela! Maščujte me in jutri bote onostran belih vrhov, ki se vam posmehujejo zdaj 7. nebosklona.«
?Ti> Alf?!« se začudi Svyne. »Bog s teboj — ne hotel bi nositi tvoje glave.« Pljunil je pred mladeniča. Dalvin je bil vesel, da je dobil takega vodnika, vendar je motril sočutno mladeniča. Le strašna bolest je mogla skloniti Norvežana, da služi sovražniku domovine. Svyne pogleduje dvomeče Alfa. Kaj, Ca
storona, kjer se redno vrši služba božja.
Tako se je katoličanstvo vedno bolj širilo med razkolniki. Ker je pa ruska pravoslavna duhovščina razkol-nikom silno sovražna, so ti pričeli dvomiti, ako je Rim zanje res tako obziren in jim je dal tolike pravico. Radi tega so se obrnili pismeno na metropolita Szeptyckega, ki jim je odgovoril s pismom, datovanem z dnem sv. Dimitrija leta 1909, v katerem naznanja, da je vse to resnično. List »Cerkev« prinaša odgovor metropolita Szeplyckega dobesedno.
V taboru ruskih nacijonalistov je ta napredek katolicizma med staro-obredci povzročil veliko razburjenje. »Novoje Vrerrfja« n. pr. napada besno lvovskega metropolita Szeptyckega:
»Premalo mu je bilo — piše — pismene propagande na Ruskem; preoblečen v svetno obleko, je prepotoval vse razkolniške župnije Vitebske guber-nije, — ter je povsod pripovedoval, kako naklonjena jim je rimska cerkev, čisto drugače, kakor pa ruska pravoslavna duhovščina.
Zares — to ni cerkven dostojanstvenik, ampak nek proteus sedi na metropolitanski stolici v Lvovu. V boju s pravoslavjem mu je vsako sredstvo dobro. Veliko je že dosegel. — Dovolj samo, da spomnimo na velehradski shod »za združenje cerkev«, kjer je predsedoval obdan od cele vrste izobraženih ruskih ljudi, katere je spreobrnil na katoličanstvo. Zdaj pa naj še kdo gre na praznik v unijatsko ceritev v Peterburgu pri Polozovi ulici. Lanskega leta je po njegovem prizadevanju pi-ešel na katoličanstvo sivi knez Biesielskij-Bielozierskij, kar je povzročilo v naši uradni cerkvi veliko pohujšanje. Toda zelotni pristaši pravo-slavja so se tolažili, da se ruska aristokracija nagiba h katolicizmu samo radi tega, ker je papizem bolj aristo-kratičen v primeri z demokratično rusko cerkvijo. Kazali so na take slučaje kakor: Gagarina, Martynova i. dr. Tako so se pomirili, toda ni se pomirila katoliška propaganda na Ruskem in metro-polit Szeptycki ne odpočiva na pridobljenih lavorikah. Posvečuje nove pravoslavne duhovnike (Tolstoja, Syroje-dova i. dr.), pridobiva nove pristaše, kakor profesorja Sipjagina, čegar sin je že dovršil duhovno semenišče v Rimu in je bil v Rimu posvečen; dalje je spreobrnil duhovnika Verigina, predstojnika pravoslavne cerkve v Niceji, profesorja V. N. Zagubina, ki namerava izdajati časnik, ki bo služil katoliški propagandi med pravoslavnimi Rusi in staroobredci. Za to skupino katoliških Rusov je že izšla molitvena knjiga pod naslovom »Gospodu po-molimsja«. Povsod je čutiti roko metropolita grofa Szeptyckega.«
Anarhisti na Rnnskeni.
Iz Bukarešta se nam poroča dne 11. t. m.: Napad na ministrskega predsednika Bratianu je obrnil pozornost vsega inozemstva na Rumunsko, v kateri je že več let široko razpredena anarhistovska organizacija. Gotovo je še marsikomu v spominu, da so v letih 1899 in 1900 izvršili bolgarski anarhisti v rumunskih mestih več političnih umorov, ki naj bi bili prehod k velikemu revolucionarnemu načrtu. Tudi proti kralju Karolu se je takrat nameraval napad. Ko se je potem izkazalo,
da so kolovodje vsega tega gibanja v Sofiji, je nastala resna nevarnost vojske med Rumunsko in Bolgarijo, ki se je pa odvrnila le vsled posredovanja dunajskega kabineta. Že takrat je bilo jasno, da je anarhistovsko gibanje v Rumunski bilo v inozemskih rokah in ko se je zopet pojavilo čez osem let to gibanje, so je zopet opazilo inozemske roke in inozemski denar. Pred štirimi leti nastali kmečki nemiri, pri katerih so s početka sodelovali anarhisti, so zavzeli drugo smer, ki se je obrnila proti židovskim najemnikom. To so hoteli sicer anarhisti prepučiti, vsled česar je najnovejše gibanje naperjeno proti krščanskim veleposestnikom in kraljestvu. Glavna voditelja sta Reich-mann in Rakovsky, židovska revolucionarja iz Rusije, ki razširjata liuj-skajoče letake in imata svoje zavetje pri zelo razširjenem listu »Adeverul«. Napadalec, ki je poizkušal umoriti ministrskega predsednika, je bil orodje teh revolucionarjev, kot se je dognalo. Ve se tudi, da so bile tudi druge številne osebe najete za atentat, dalje je tudi policija dognala, da se je že ob priliki obiska avstrijskega prestolonaslednika nameraval nek atentat. Tedanje načrte je preprečilo samo to, da je policija aretovala več sumljivih oseb in izgnala Rakovskega. Glavni namen vsega tega gibanja pa je seveda ta, da se prisili rumunsko vlado in parlament, da spremenita svoje stališče glede na židovsko vprašanje. Ker je pa za to premalo upanja, se hoče privesti Rumunsko do splošnega prevrata. Ko je bila proklamirana aneksija Bosne, so ravno isti anarhistovski elementi povzročili protiavstrijske izjave in deloma tudi poulične demonstracije in nemire, medtem ko sedaj hujskajo proti vladi in dinastiji, ker je vnovič postala Rumunska odvisna od Avstrije, kakor pravijo. Gotovo pa kažejo ti dogodki, da gotove sovražne oblasti hočejo s pomočjo rumunskih revolucionarjev ustvariti zunanje zapletljaje.
Bielogllne skupine v firanjskem deželnem muzeiu ¥ Ljubiiani.
V zadnjih letin se je pojavila v pri-rodopisju sploh biologična metoda. Vpeljala se je z velikim uspehom v šole, pa tudi v muzeje. Prirodopisne zbirke v obče občinstvo zelo zanimajo, vendar gre nekako mrtvo mimo omar, v katerih co razstavljene v »lepih vojaških vrstah« različne živali in okost-nice. Korake pa pospeši mimo omar, ki so napolnjene s školjkami, hrošči ali rudninami. Kljub temu se pa nahaja v teh zbirkah često mnogo dragocenih vrst, ki so stale velike vsote denarja.
Vse drugače pa vplivajo na občinstvo biologične skupine, ki predočujejo nazorno zanimive pojave iz življenja posameznih živali. Občins.vo rado po-stoji pred njimi in jih opazuje. Nikakor ni potrebno, da bi nam te skupine kazale celo življenje ene živali ali pa. celo, da bi bilo razstavljeno vse živalstvo v skupinah — ne — to bi bilo preveč utrudljivo in dolgočasno za gledalce — izgubilo bi učinek, ki ga ima sicer v majhnem številu. Seveda mora biti biologična skupina kolikor mogoče natančno izvršena. Naloga muzejskih zbirk ni samo podati obiskovalcem kolikor največ znanja, one jih morajo tudi vzgajati k samostojnemu premišljevanju in opazovanju narave.
Prva večja skupina se je začela razstavljati v kranjskem deželnem muzeju leta 1908 pod naslovom »Živalsko kretanje«. Razstavljena sta dose-daj dva oddelka te skupine, in sicer: »Kretanje sesalcev« in »Kretanje ptic«. Premikanje na kopnem, v vodi ali v zraku je v tesni zvezi z razvojem celega živalskega telesa. Vzemimo ožjo skupino vretenčarjev-sesalce. Normalno rašično okostje sesalca ima drugo obliko, ako se mora kakor mačka plaziti za svojim plenom. Postava je podaljšana, telo je gibko, noge nizke, splošno rečeno: ves ustroj kaže, da je razvit za plazenje. Popolnoma druga je pa oblika zveri, ki si v skoku vlovi svojo žrtev: močne noge podpirajo hrbtenico, ki je krajša in močnejša kakor pri prvih. Pri poljskem zajcu ali veverici nam takoj pokažeta način gibanja zadnji dve, močno razviti nogi, ki se na nje opira žival pri skoku. Istotako so iz ptičje skupine vzeti zastopniki za glavne ptičje kretnje: letanje, tekanje in plavanje. — Ta skupina se letošnje leto nadaljuje.
V letu 1909 sta se razstavili v kranjskem deželnem muzeju dve veliki biologični skupini: »Divje koze na paši« in »Divji petelin spomladi«.
Divje koze žive v družbah po naših planinah. Na paši so zelo oprezne in postavljajo vedno varuha, ki jim v nevarnosti zabrlizne in jih tako opozori na nevarnost. Tozadevna skupina nam kaže sledeči prizor: Na strmi pečini stoji star kozel na straži — v majhni gorski kotlini se paseta med skalovjem brezskrbno koza in kozlič. — Divje koze za to skupino je daroval gospod dr. Karol baron Born iz Sv. Katarine pri Tržiču.
Skupina divjega petelina nam predočuje snubljenje te naše največje in zelo zanimive gozdne kure. Živi naj-rajše v samotnem iglovju — pazi se glasno pojoč spomladi — poje vedno zgodaj zjutraj na drevesu — vrat stegne naprej — krovno perje na glavi in vratu naščepiri, peruti pobesi, rep postavi v kolo — pod drevesom se nahajajo kokoši — mnogokrat je na enem mestu več petelinov, posebno skušajo mladi petelini odvzeti in izneveriti starcem družice. — Divje peteline za to skupino sta darovala g. iur. Ivo Tavčar iz Ljubljane in g. A. Mejač iz Komende.
tir. Gv. S.
h rifmlške doline.
r Po Ribnici se širijo vesti, da namerava odstopiti ves občinski odbor v celoti. To pa na inicijativo našega gospoda župana samega — Kakor slišimo, jih boli kritika, ker uvidevajo, da se ne morejo poboljšati. In krona vsem nerodnostim in nerednostim je sedaj še ovadba državnega pravdništva, oziroma žandarmerijska ovadba zavoljo zadnjih nesreč Prav je! Kdor je kriv, naj le gre! Trg In sploh cela občina je sita tega gospodarstva. — Zadnjikrat so se dali naši zavedni kmečki možje zapeljati od brezvestnih liberalnih pod-repnikov, seveda če smemo to imenovati »zapeljati«. Vsega je bil kriv le nesrečni in neumni razdor in pa trmoglavost nekaterih. Kmetje so se že zdavnaj med seboj pobotali in zravnali vsa nasprotstva in se dobro zavedajo, pri kateri stranki so vedno sodelovali in bodo tudi v prihodnje. Treba je le še bitke, katere že komaj čakajo. Tedaj se izkaže, v katerem taboru je naša
I ribniška dolina, pred vsem še naša ribniška občina.
r V Ribnici so bili začeli govoriti, da je zadnjič ponesrečenega Franca Kluna, vulgo Matevžlja, tedaj, ko je padel čez podrto ograjo pod škarpo, zadela kap. — Nekateri so celo prerokovali, da bi ga bila prav gotovo še ta večer, ko so sedeli z njim v gostilni pri Miklovih. Seveda so to govorili še-le drugega dne po nesreči. Pred vsem je to prav živahno in prepričevalno zatrjeval naš dični trški podoče Fi\ PirKer; in pri vsej nesreči je le ta sreča, da je bil zraven trški oče Marko Burgar. Zdravniško spričevalo in pa sodnijska obdukcija pa je jasno dokazala, da jo imel pokojni razbito lobanjo in bil poškodovan na drobu. Radovedni smo, če bo vdova pokojnega nastopila sod-nijsko pot proti trškemu gospodarstvu in zahtevala njej pripadajočo odškodnino po ponesrečenem možu.
r Iz Ribnice. Most čez Bistrico so začeli popravljal* in odpravljati nedo-statke, ki so povzročili smrt dveh oseb. Prvega, kjer se je ponesrečila Marijana Drobnič so zaplankali in zaprli, a pri drugem so danes postavili ograjo. Škoda, da le prepozno! Dveh mrtvih žrtev ne bodo sklicali k življenju. — Kaj je pa s tretjim mostom pri cerkvi in njegovo ograjo? Ne vedo li ribniški očetje, da bi bil tudi ondi kmalu utonil Franc Gorše iz Mlake, da ga ni rešil neki posestnik iz Jurjevice?
r Pri Ribnici v Goriči vasi je pri mostu podrta mostnica. Je li to znano slavnemu načelstvu cestnega odbora? Radovedni smo, na čegave stroške se bo to popravilo. Škodo je napravil načelnikov hlapec. Naj gleda torej g. načelnik, da kmalu popravi, da ne bo tudi tukaj kakšne nesreče! — Sploh bi si u soj ali opozoriti okrajni cestni odbor na nedostatke pri cesti iz Ribnice do Male Hrvače. Zakaj se ne postavijo pri cesti ograje? V slučaju povodnji bi tudi tukaj lahko kdo utonil. Napravite vendar tudi tukaj ograje, kakor ste jo tam pri »konfinu« pri oni dolini, kjer se je ponesrečilo lansko leto nekaj Ko-čevarjev! Ali morda tudi tukaj čakate nesreče?
r Za Ribnico pri kolodvoru je nastanjena sedaj c. kr. žandarmerija. Ni čuda, da ne vidi čez policijsko uro odprtih gostilen. — In prepovedane igre se igrajo kakor nikjer drugje. Naj res postane Ribnica drugi Monte Carlo? Žandarmerija naj vendar nadzira red in policijsko uro.
Ali ste pridobili ,.Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte npliv dobrega dnevnika in agitirajte poviod za nove naročnike!
PREPIR ZA MANDŽURSKO ŽELEZNICO.
Zedinjene države Severne Amerike so stavile predlog, da se mandžurska železnica nevtralizira. Predlog je vzbudil na Japonskem in Ruskem veliko nevoljo; obe državi se čutiti žaljeni na svojem ugledu in pravicah. Zlasti japonska vlada ne skriva, da je pripravljena smatrati za vojno napoved, ako bi se nevtraliziranje hotelo proti njeni volji izvesti. Združene države pa na drugi strani groze z zgradbo konkurenčnih prog.
hoče voditi Švede v zasedo? »To bo grozna pot,« odmajuje z glavo Dalvin, »lune ni in predno pridete črez Naero-eja, bo gluha noč.«
»Kaj noč! Kaj je nam noč!« se je smejal prevzetno mlad vojak, ki je stopil v pivnico. »Mi se ne bojimo vaših škrlji in grebenov, če bi držali tudi naravnost v nebo. Med skalami smo preživeli vse svoje dni, zato nam pravijo pri nas clonebesni skakalci. Mi skače-mo na take vrhove — priskačemo v nebo.«
»Molči!« je velel Dalvin vojaku in rekel odločno Alfu: »Zaupam ti, Norvežan! Ranjen ponos in zaničevana ljubezen povzročita čestokrat, da prestopi prevarani k sovražniku lastne domovine. Čuj, mladenič! Mi te maščujemo — ti pa ostani v naših vrstah. In če nočeš — bogato plačilo li omogoči stopiti pred Skjalda — Alf, prijatelj zmagovitega Šveda, bo dobrodošel zet trmastemu Skjaldu, veruj mi.«
Silneje je zaplamenelo Alfovo oko. »Maščujem se,« je škripal z zobmi. »A zdaj ni čas govorjenja. Zberite svoje vojake, vsak naj vzamo svoje smuči s seboj, nekaj kruha in žganja na dolgo pot.«
Naporna jc pot v strme visočine. Mrzel veter ti brije nasproti, sneg ti blišči pred očmi, gorske pticc ti na-
znanjajo nesrečo, začuden se ustavi vitkorogi jelen: kam gre tristo oboroženih švedskih junakov, kam jih vodi sin teh gor&, lovec Alf Stavenger? O, Alf, ti rdi mladeniško lice sramote nad podlim činom, ali jeze nad Skjaldom? Ti obešaš glavo, Alf — ti si ne upaš pogledati v obraz gor&, ne v obraz Švedov, katere vodiš v pogubo. Ustavi se, Alf, na nesrečni poti . . .
Pa Alf se vzpenja naprej, pogleda včasih občudovaje tovariše, ki skačejo res tako vztrajno in veselo po težavni poti, kot da gredo res v nebesa. In tudi Švedi gledajo mladega vodnika s pogledom priznanja. Resnično, on jih popelje k slavi. Nikdar ne bi prevladal Šved inače norvežkega gorovja, grča-vega ljudstva. — Na belem vrhu gore Nacroe se ustavi Alf. Tmina se je spuščala naglo. Alf je velel vojakom, da si privežejo smuči in si nalomijo vej od smrek, ki stoje temne in žalostne med skalami. Razlagal je Švedom, da nastopi zdaj nevarna pot ob brezdanjih breznih. Stopiš, kreneš le malo v stran — letiš, se razletiš, izgineš . . . Zdaj se odkrije Švedu čudež Norvežke: Soteske ozke in dolge, strme in zdrslo. Yr r.jih se vije kurja steza navzgor, navzdol, po ozkem grebenu goni. Drug za drugim moraš stopati po taki stezi, le zdrav, pogumen potnik naj se predrzno
nanjo. Brezno za breznom preži na potnika. Nad brezni kroži veliki orel puščav — iz njih vstajajo orjaške pošasti. Kamenček zdrkne, skala se odvali... Grmenje iz nižin, čudni ostri glasovi v višini gluše potnika, mrzel veter mu jemlje vid. —
»Strašna pot,« je rekel Dalvin, »je pred nami, a zanesljiv vodnik nas popelje srečno preko nje. Le naprej, Alf, naprej vojaki, da dospemo čim preje na bojišče.«
»Naprej!« se je zasmejal čudno Alf in drgnil smrekovo vejo ob skalo. Baklja je zagorela in oblila z rdečim plamenom njegov obraz. Dalvin ga pogleda, zastane: To ni več jezni zavrženi snubec, to ni drzni lovec, to je človek, ki se boji nečesa — človek, ki se pripravlja na zločin. Vest peče Norvežana .. . »Alf, misli na svoje maščevanje . . .«
Vseh tristo mož je prižgalo svojo bakljo, smrekovo vejo. Nemi, neustrašni stoje pred vodnikom. »Kaj ti je, Alf Stavenger? Ne boj se! Junaki smo, vajeni nevarnih poti . . .«
Zagrljeno izpregovori vodnik: »Prižgali ste svoje baklje. Naj vam svetijo k sreči . . . Najnevarnejši pot je pred vami. Zdaj izkusile usodo tistih, ki hočejo podjarmiti Norvežko. Zdoj vam je prilika dana, du pokažete,
da ste vredni imena skakalcev. Skačite do nebes slave! Hitro — drug za drugim. Kdor zaostaja, je izgubljen, ovinek, greben mu zakrije tovariše.«
Plešejo duhovi po klancih Naer-oeja,? Zdaj se zasveti vrsta plamenov v višini, zdaj v dolu. Na smučih drče vojaki kot blisek po soteskah, mimo ovinkov. Dogorele veje mečejo v prepade, si prižigajo nove. Noč jim zakriva nevaniosti, ki preže na desni in levi, ostri veter gor& jim daje krila.
Nevarnejša in ožja postaja steza. Dober, skrben vodnik si Alf, večkrat se ozreš, šteješ z očmi leteče zvezde. Da, ti slede vsi? Vsi Alf, še nikdo se ni ponesrečil, dober vodnik si. Pa zakaj si tako bled, Alf? Te je pogladila mrzla roka gorskega gospodarja, ti je poslala Morana svojega sla? »Brez strahu, Alf! Vsi ti sledimo, vsi! Vodi nas do nebes zmage — pridobi sebi nebesa ljubezni. Naprej!«
»Naprej, praviš, Šved?« se ustavi za hip Alf. »Grozna je ta pot — a rekel si naprej!« Alf zakliče tako glasno, da ga sliši poslednji mož — zavihti bakljo, zdrči ... Z vriskom polete Švedi za njim. No slutijo, da hitijo v smrt, no vedo, da se je iztreznil Norvežan v mrzlem vetru svojih gora, dn ga. pečo zdaj vest, boli v dušo njih poguba...
Tristo mož, tristo junakov zaupa
Tedenski pregled.
Državni zbor bo zopet sklican na dan 10. februarja.
Deželni zbor kranjski deluje v tem času v odsekih. 11. januarja in li. jan. je imel javne seje, v katerih so se sklepi odsekovi potrdili in sprejeli. Na vrsti so bili proračuni za razne oddelke. Stavili so se samostojni predlogi proti odiranju kmetov po graških preskuševalcih mleka. Dr. šusteršič je stavil predlog o volivni dolžnosti za državni in deželni zbor. Posvetoval seje odsek za povzdigo živinoreje in ukrenil mnogo koristnega za povzdigo živinoreje. Ustanoviti se mora živinorejski svet, ki bo skrbel za povzdigo živinoreje, prešičoreje, ovčereje in ko zoreje itd.
Zaradi gozda Podmolnikom, o katerem so liberalci nagromadili toliko laži na hrbet deželnemu odboru oziroma dr. Lampetu, je prišlo v razprave v zbornici. Dr. Tavčar in Triller sta preklicala in priznala, da se je Lampetu godila krivica.
Kranjski liberalci uganjajo sedaj na eni strani grozovito gonjo zoper spremembo ljubljanskega mestnega štatuta, na drugi strani ga pa hvalijo, da je tak, kakor ga je sklenila S. L. S., najbolj pravičen. Prihodnji teden pride ta občinski red v zbornici na vrsto.
Dolenjski krščanski železničarji so imeli prvi svoj shod v Zatičini. Za svoje delavce vseh strok so se krepko potegnili.
Zadružna zveza je priredila knjigovodski tečaj v Št. Petru na Krasu.
Novo Katol. slov. izobraževalno društvo se je ustanovilo na Uncu.
V	Ljubljani so podrli siavni Hribarjev vodomet.
Domobranski polk v Ljubljani dobi v kratkem svojo godbo na pihala brez bobna.
Na Igu se je po petih letih in štirih mesecih vršila volitev župana. Izvoljen je župan S. L. S. in tudi štirje svetovalci.
V	Zagrebu je nek urar iznašel aparat, po katerem bo vsako trčenje vlakov nemogoče.
V	Pulju so se vršile občinske volitve. Socialni demokratje niso šli z delavsko stranko, ampak z laško liberalno. Pokazale so pa volitve, da Pulj ni laško mesto, ampak da je toliko Slovencev in Hrvatov, da bodo morali z njimi resno računati.
Na Ogrskem se Lukaču ni posrečilo sestaviti nove vlade. Zato je cesar imenoval Khuen Hedervaryja za ministrskega predsednika, ki bo z železno roko naredil red.
Na Hrvaškem je nadškof Stadler sklical ugledne može, da se začne kaka enotna organizacija.
Na Agleškem se vrše volitve in se gre zato, ali bo še obstala gosposka zbornica ali pa bo za vedno padla.
V	Štajerskem deželnem zboru je dr. Kukovec nastopil proti biri duhovnikov in cerkovnikov.
Goriški deželni zbor je sprejel načrt za regulacijo Soče. Proračun znaša 10 milijonov kron.
Japonska zopet napade Rusijo. Nenadoma se hoče polastiti Vladivostoka.
V	Rablju na Koroškem se je po-greznila v zemljo bolnica. Zdravnik in strežniško osobje je mrtvo.
Umrl je v Ljubljani prelat Jožef Smrekar.
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 16. jan., druga po razgl. Gospodovem: Ime Jezusovo.
Ponedeljek, 17. jan.: Anton, pušč.; Sulpicij, škof.
Torek, 18. jan.: Sv. Petra stol v Rimu, Priska.
Sreda, 19. jan.: Kanut, kralj; Marija in Marta.
Četrtek, 20. jan.: Fabijan in Bcšt-jan, Majurad, opat.
Petek, 21. jan.: Neža, devica. Sobota, 22. jan.: Vincencij, muč., Anastazij.
vanj . . . Dal jim je besedo, da jih popelje varno preko gord, s sočutjem so poslušali njegovo bol ... A teli tristo mož nosi njegovi domovini okove. Nikdar si ne osvoji Šved v odkritem boju Norvežke — zahrbtni napad bi pač uničil hrabro norvežko vojsko. Alf Stavenger! kliče veter — Alf Stavenger, izdajalec! Tako bi pela pesem po vsej Norvežki, vse čase, njegovo kleto ime... Ne, ne! Minila je hipna jeza, draga kot Vedno je domovina, drage so te svobodne gore, ob katerih se ustavlja tuja moč. Srečna bodi Cmlen! Alf Stavenger bo podil vse dni zver gozda, podil spomin na teh tristo mož od sebe. Skoda junakov, da umro tako! Pa zakaj hočejo nositi nemir v te drage, tihe gore . . . Bog sam je odločil Alfa za varuha visočin. Da je bil Irbe Lidens doma, peljal bi bil res Švede v deželo a on, Alf Stavenger, izpolni Švedom dano besedo in reši Norvežko. Rekel je, da bo Skjaldu žal, da mu ni dal svoje hčere, in res bo to. Rekel je, da hite ob tej stezi oni, ki hočejo podjarmiti Norvežko, svoji usodi nasproti, obljubil jim je, da bodo spali nocoj tostran mejnih Ford, obljubil je, da se proslavi z groznim činom po vsej Norvežki . . .
Na Naeroju konča steza nakrat ob r'u, ki štrli daleč v prazen zrak, nad krasnim breznom. Tako tesno je treba stopiti ob robu, previdnosti in moči je
Deželni zbor kranfski.
XIX. SEJA DEŽELNEGA ZBORA KRANJSKEGA.
Popoldne po četrti uri se seja nadaljuje. V razpravi je predlog poslanca Barbota o napravi pristave za izr?jo mlade živine na Gorenjskem. Besedo ima
POSLANEC DEMŠAR,
ki izvaja:
Predlog, ki je v razpravi, bi obsegal en del načrta za važno akcijo, ki se bo pri sedanjih ugodnih razmerah lepo razvila in dobro izvršila v korist povzdige naše živinoreje, čc se napravi dober začetek. Ne bom trdil, da nima predlog gospoda poročevalca finančnega odseka nekaj dobrega na sebi, zlasti če se presoja iz stališča velikega agrarca, ki hoče kar mogoče hitro iz-rediti veliko število bikov. Ce imam pa pred očmi naše razmere in našega kmeta, ki upa od izreje bikov dobiti največ zaslužka pri živinoreji, se s tem predlogom ne morem strinjati. Že v preteklem letu sem pri debati o zboljšanju pašnikov podal nekaj želja in zahtev za povzdigo živinoreje in slednjič predlagal neko vsoto za spioino povzdigo, ki se je za polovico reducirala. Vendar se mi zdi, da so bile moje zahteve v primeri s tem predlogom zelo skromne. Mi imamo na Dolenjskem kmetijsko šolo na Grmu. Ta šola je bila in je še precejšno breme deželi. Vendar moramo sedaj s to šolo računati. Tam se učijo mladeniči praktičnega kmetijstva in je dobro, da se napravijo poskušnje z izrejo govedi, bodisi krav ali bikov. Ce ni zadosti pašnikov, ki so zato . potrebni, treba bo take prostore dobiti, kjer se bo živina pasla ali sprehajala, naj se že napravijo ij*,travnikov, senoželi aii njiv.
Ser smo s to šolo imeli slabe skušnje, vem, da za Gorenjsko ali Notranj-sko ni kmalu misliti na tako šolo, ki je združena z velikimi stroški. Za izrejo živine se pa dd nekaj doseči s tem, da se subvencijonirajo vzorni hlevi in postajališča za prešiče. To bi bilo združeno z malimi stroški. Ce se izpelje ta predlog, bi dežela morala nakupiti svet za visoke vsote. Gotovo je, ua bi ne bil nikdo tako nepreviden, da bi cial deželi svet po ceni. Treba bi bilo zidati druge hleve, najeti za 50 glav živine poslov in delavcev, ki bi jih bilo mogoče dobiti le za visoko plačo. Naš kmet s svojo družino le veliko ceneje lahko izreja živino. Jaz dvomim, da bi dežela oziroma deželni odbor mogel biti dober živinorejec. Mi smo v zadnjem času tu potrdili, da dežela ne more biti lesorejec z gozdom 30 oralov, kar je pa veliko lažje kot biti živinorejec. Po nameravanem predlogu bi morala dežela nakupiti 50 mladih bi-
treba, treba jasne glave, da se prejde mimo te ovire, ovije okrog grozečega ogla. To mesto je bil izbral Alf v pogubo Švedov. Tu se strmoglavijo drug za drugim, če jih ne opozori poprej na nevarnost. Ubijejo se, izginejo v brez-danjem žrelu . . . Škoda junakov! V taki mučni misli je bil pogledal Alf nazaj. Blizo je smrt, in oni ne slutijo, ne vedo . . . Dalvinova vspodbudna beseda je opomnila Alfa, da ni časa k oklevanju. S klicem: »Naprej!« se zaleti, zdrči in vrže svojo bakljo v brezno. Ravno ob pogubnem rtu ... In tako močno se je zaletel, da bi bil padel skoraj sam za bakljo — brez sape, z grozno bijočim srcem, se je tiščal za rtom, široko odprtih oči je strmel v bližajoče se baklje . . . kot nanizane zvezde lete ... A zdaj . . . Nečloveški krik pretrese zrak, vzbudi grozo noči . . . Baklja za bakljo zamre v tmini — izgine . . . Nobeden od tristo mož se ni mogel ustaviti, se rešiti.
Brez zavesti se zgrudi Alf na nevarnem mestu. Vsaka žila je trepetala v njem, ko se je zavedel, divje je plesalo v možganih. In vsa leta svojega življenja ni pozabil Alf Stavenger smrtnega krika Švedov, ki so se bili zaupali njegovemu vodstvu. Noč in dan je slišal tisti krik, je videl, kako je ugašala baklja za bakljo v breznu . .*.
kov. Takih bikov bi v deželi sami ne mogla dobiti. Treba bi bilo iti ponje izven dežele v zgornje alpske kraje in jih kupiti za drag denar. 3 tem bi pa pravzaprav delala konkurenco našim živinorejcem. Mi moramo gledati, da ostane denar v deželi in da bo od lega naš kmet kaj imel. Gospod poročevalec je sam rekel, da so najlepšo premije za živinorejce, če svojo živino drago prodajo. Mi te težavne naloge ne moremo naložiti sedaj na ramena deželnega odbora. Prej, ko se bo izdelal za to akcijo podrobni načrt, bo treba deželnemu odboru poklicati praktičnih kmetovalcev iz dežele k posvetovanju. Gledati bo na to, da se izognemo po-znejim opravičenim pritožbam in da no bo potem treba jahati starega konja kritika, ko že ne bo več dosti pomagalo. Vsi vemo. da je prepozna kritika samo kazen ali svarilo za napake. Iz navedenih tehtnih pomislekov predlagam: Deželni zbor skleni: Predlog finančnega odseka naj se odstopi deželnemu odboru, ki naj to vprašanje temeljito preuči in o tem deželnemu zboru poroča.
Pri glasovanju obvelja Demšarjev predlog.
OBČINSKA CESTA VELIKE BRUS-NICE-GABRJE.
Poslanec Piber predlaga v imenu upravnega odseka:
Prošnja županstva občine Brusnice, da se uvrsti med okrajne ceste občinska cesta Velike Brusnice-Gabrje, se odstopi deželnemu odboru, da z ozirom na važnost te cestne proge zasliši okrajni-cestni odbor novomeški in v prihodnjem zasedanju predloži dotični zakonski načrt v končno sklepanje. — Obvelja.
USTANOVITEV KMETIJSKIH ŠOL ZA GORENJSKO IN NOTRANJSKO.
O samostalnem predlogu poslanca Ravnikarja in tovarišev glede na ustanovitev kmetijskih šol za Gorenjsko in Notranjsko predlaga v imenu upravnega odseka poslanec Piber:
Deželnemu odboru se naroča, da proučuje, v koliko bi bilo mogoče ustanoviti kmetijske šole tudi na Gorenjskem in Notranjskem. Dokler pa se to ne more izvršiti, naj se ozira pri podelitvi deželni podpor ali ustanov za obisk zimskih šolskih tečajev na deželni šoli grmski na prosilce iz Gorenjske in Notranjske.
O KMETIJSKI ŠOLI NA GORENJ. SKEM. Poročevalec Piber
povdarja v svojem govoru, da je pobg živinoreje velikega pomena za Gorenjsko sadjarstvo in gozdarstvo. Naši kmetje bi imeli lepše dohodke, ako bi znali izkoriščati vse panoge kmetijstva. Za stanovsko izobrazbo je prepotrebna kmetijska strokovna šola za Gorenjsko. Z našim lesom po Gorenjskem kupčujejo večinoma tujci, Italijani. Marsikateri naš kmetič dostikrat ne zna preceniti vrednosti svojega gozda, kar mu ni zameriti, ker so ni nikjer učil. Na visoki stopnji je na Gorenjskem čebeloreja in goreniska čebela slovi daleč po svetu. Toda tudi glede čebeloreje bi mogla gorenjska kmetijska šola veliko koristiti. Na Grmu se ne morejo učiti tudi planšarstva, saj na Dolenjskem ni planin. Tudi iz tega ozira je potrebno, da se osnuje na Gorenjskem kmetijska šola. Deželni od-
Tku, zdej sm se pa spet enkrat vr-gu na glonc. Murde um kermo zdej Še bi ušeč, ke sm pulberan, kokr preh, ke sm biu kusmat. In kdu me je tku zrih-tu? Kaj praute? I gespud ubčinsk svetnk Franketa me je pulizu, de sm se kar svetu pu glau, kokr gespuda fajmeštra Brceta škorni, ke se je zadne čase začeu tud neki bi ofrten nost, ud-kar je urganiziru cela Dulejnska, No-trajnska na pu. Gurejnska pa kulkr se je dal, kokr je men sam pravu.
In za kua sem se pustu tku zrih-tat? Predpust je tle in ke sm se že na-
bor naj to vprašanje proučuje in poroča deželnemu zboru. — Predlog se sprejme soglasno.
O USTANOVITVI ŽIVINOZDRAVNI-
ŠKEGA MESTA ZA TRNOVO.
Poročevalec Piber
priporoča predlog, naj se pri nameščanju živinozclravnika ozira na iiir-sko-bistriški okraj. Poslanec Ravnikar pripomni k živinozdravniskemu vprašanju na Kranjskem, da imajo na Niž jem Avstrijskem to zadevo vzorno urejeno. Izreka željo, da bi dež. odbor proučeval vprašanje možnosti, da se nastavi v vsakem sodnem okraju na Kranjskem živinozdravnika. — Odsekov predlog se sprejme soglasno.
Tečaji za odrasle ljudi.
Za to se predlaga 1000 kron. Triller želi višjo podporo. Ravnikar, naj se zviša na 2000 kron. Vsa zadeva se vrne na predlog posl. dr. Kreka finančnemu odseku.
POKONČAVANJE VRAN IN SRAK.
O prošnji županstev Prevoje, Lu-kovica, Krtina, Rafolče in Sp. Koseze za ustanovitev zakona glede pokonča-vanja vran in srak predlaga poslanec Hladnik:
»Upravni odsek te prošnje ne more priporočiti, ker s premijami za pokon-čavanje škodljivih ptic bi bil deželni zaklad prehudo zadet. Občine naj same kaj store glede polcončavanja teh škodljivk. Da se bode dobilo za to potrebno dovoljenje, je poskrbljeno v novem lovskem zakonu.«
Na predlog dr. Krekov se prošnja županstev Prevoje, Lukovice, Krtine, Rafolce in Sp. Koseze odstopi deželnemu odboru z naročilom, da obvesti prosilke, da je že rešena z zborničnim sklepom glede na nagrade za pokonča-vanje škodljivk in s postavnim »načrtom o lovski postavi. Pouče naj se prosilke glede na pokončavanje Škodljivk.
ŠOLSKI DONESEK OD NEPREMIČNE IMOVINE.
O poročilu deželnega odbora z načrtom zakona o šolskem donesku od nepremične imovine, ležeče na Kranjskem, a spadajoče k zapuščini, razpravljam zunaj Kranjske predlaga za upravni odsek poslanec dr. Tavčar: »Zakonski načrt, kakor je sprejet v de-želnozborski prilogi 21 ex 1902 se dobesedno in nespremenjen predlaga v odobritev visokemu deželnemu zboru,
PONIŽAVA KLANCA NA DEŽELNI CESTI RIBNICA-SODRAŽICA.
Z ozirom na samostojen predlog poslancev Bartola, Jakliča, dr. Pegana in tovarišev glede ponižave klanca na deželni cesti Ribnica - Sodražica pri vasi Vinice, eventuelno da se cesta preloži, predlaga za upravni odsek poslanec Jaklič: »Deželnemu odboru se naroča, da se zaradi znižanja, eventualno preložitve klanca pri Vinici na deželni cesti Sodražica - Ribnica dogovori s cestnim odborom ribniškega okraja in o uspehu poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju.«
Brez razprave obveljata oba pred-stoječa predloga.
ZA BELOKRANJSKO ŽELEZNICO.
Razprave o samostalnem predlogu poslanca Matjašiča in tovarišev, ki zahteva takojšnjo revizijo trase in ki poziva c. kr. železniško ministrstvo, so se
veliču fantuskega ruguvilejna, b pa rad spuznou kašna fletna punca, ke b mela tud kej pinka v šparkas, al pa kašna taka služba, de b lohka h birt-šoft kej zraven dala. Zatu sm s pustu mal ksiht gespud Franketat staušat. Kuštal me je tku mal.
»Kua uš tu!« m je reku gespud Franketa, ke sm mu vrgu na tist kam-nitn pudl ena kronca. »Kar sprau ja spet. Ti prideš lohka zmeri, kedr te uja kucine kej šenerale, h men, pa te um zrihtu, de uja mele punce več dupada-jejne nad taba. In zastojn te um zrihtu.«
»Kuku pridem pa jest du tega, de me uja uni tlela zasstojn pulberal in lase meštral?« sm ga prašu, ke se m je ta prjaznast use glih mal frdehtik zdela, ke kokr vem, še samga gespuda žepana nečo zastojn pulberat.
»Nč nej se t nekar tu na fržmaga,« m je reku na glas upriča ush drugeh gespudu; še gespud dohtar Žerjou je sedou notr iz portihlnam pud brada in en ksel mu je tiste zeksarje, ke mu ud ušes dol mahaja, neki krtaču in iz ena trepetlinuva smola šmiru. »Nč s iz tega na stur! Tista kronca t u že na kašn druh plat prou pršla. Le uzem ja in sprau!«
Ke jest le nism tou spraut kronce, me je pa pucuku za rukau in me uleku
udeležili poleg poslanca Jakliča tudi J poslanci Dular, Vlšnikar, Zupančič, Matjašič in dr. Šusteršič. Predlog je soglasno obveljal.
Glede na samostalni predlog poslanca Matjašiča in tovarišev glede zgradbe belokranjske železnice od Novega mesta preko Metlike do Karlovca predlaga poslanec Jaklič:
C. kr. železniško ministrstvo se pozove:
1.	da se sedaj, ko je izvršena revizija trase za belokranjsko železnico, takoj odloči za primerno traso, ki bi najbolj koristila prebivalstvu kranjske dežele;
2.	c. kr. železniško ministrstvo se poživlja, da z zgradbo belokranjske železnice takoj prične.
Poslanec Dular pozdravlja, da se namerava zavzeti za prepotrebno belokranjsko žcJeznico deželni zbor. Ljudstvo v Beli Krajini je ogorčeno, ker vlada ni držaia obljube, da bo železnica že tekla leta 1910. Veliki promet v Beli Krajini že sam utemeljuje nujno potrebo belokranjske železnice, ki naj se začne graditi v najkrajšem času.
Posl. Višnikar pravi, da je bilo največ krivo zavlačevanje viade glede zgradbe te železnice, ker se je izdelalo preveč projektov celo takih, ki nikakor ne morejo priti v poštev. Odločilni faktorji na Kranjskem so o tej železnici edini in za žel. ministrstvo je najlažje to, ako se odloči za ono črto, za katero je večina. — Nato govori tudi o tej železnici Zupančič.
Poslanec Matjašič
govori o potrebi te železnice. Naredi naj se menjevalni kolodvor v Meiliki, da se ne bo ves promet na Hrvaškem, temveč na Kranjskem vršil. Ako bi bil menjevalni kolodvor v Metliki, bi bilo to velikega pomena za Belo Krajino. Opozarja na to dejstvo, ker bi imela dobiček Kranjska, ne pa ogrska državna polovica.
Dr. šusteršič
naglasa, da so storili poslanci S. L. S. tako v državnem zboru kakor osebno za omogočenje te železnice več kot svojo dolžnost. Ne bili bi tako hitro pred odločitvijo, ko ne bi bili poslanci S. L. S. zastavili vse svoje moči za njeno izvršitev.
Govornik naglaša, da deželni zbor ni za to tu, da se izjavlja za eno ali drugo lokalno traso. Napravil bi se s tem le nevaren prejudic. Na zav'ače-vanje zgradbe te proge so res vplivali kranjski spori, a vlada se jih je hlastno oprijela, ker z ene strani ni ogrska vlada izpolnila svoje obveze, na drugi strani je pa izdal finančni minister denar, ki ga je dobil po zado'žnicah, v druge namene. Upam, da zdaj dobi denar zanjo, ko delajo dolgove v veliko.
Gangl
predlaga, naj se oškodovancem v lariji po zadnji povodnji dovoli deželna podpora 6000 kron. Nujnost predloga se soglasno sprejme in se predlog odkaže finančnemu odseku.
Nato zaključi glavar sejo ob pol 7. uri zvečer. Prihodnjo sejo bo deželni glavar naznanil pismeno.
I Ako še niste, 8 J pošljite naročnino! J
ke za en pisan fernk in m začeu na ušesa šeptat:
»Le tih hod, Pepe, pa kronca ub-drž. Sej t ja na pestim zastojn. Sej mende še veš, kulkat s mou iz njana že fret tkula pr Fajmeštre, al pa 11 kašn druh štari, kedr s mbiu mal bi fidel. Veš, men gre vin prec u glava, ke sm bil navajen na pumade in druge dišave, pol sm pa mal sitn in tekat sm ti zmeri prou pršou.«
»No, če čja, da se uva na ta viža uglihala, se ga pa žiher usak večer na-cukaja; jest um že gledu, de na uja pr Fajmeštre kerkat tam zaspal, kamr b druh rad, kedr jm je treba. Če uja pa glih zaspal, jh um pa že zbudu, tku de uva za pulberajne kvit. Ampak en groš za tringelt, al pa za tista žauba, ke sa me pu glau iz no namazal, pa morja uzet, ke tu pa spet nečem, de b mel zavle mene kašna škoda,« in iz velika muja sm ga prpravu du tega, dc je uzeu groš ud mene.
»Tku, zdej pa zdrau ustanite ge-spudi usi skp,« sm reku, pa se nube-den še zmenu ni zame, ke sm šou, sam gespud dohtar Žerjou je neki zagudr-nou, pa na vem, al m je nou let vošu, al m je reku u uh me piš. Tku neki je blu in tist se je vidi, de mu je pršlu tu ud srca.
Kumi stopm iz pulberarije in ja
Cerkveni letopis.
c Kanonična vizitacija in birmo-vanje v ljubljanski škofiji v letu 1910.
Kanonična vizitacija in birmovanje bo letos v nekaterih župnijah ljubljanske okolice in vseh župnijah dekanije kamniške, loške in cerkniške. -- 1. Dekanija ljubljanske okolice. 1. Št. Vid v nedeljo, 10. aprila. — 2. Polje v nedeljo, 24. aprila. — 3. Rudnik v torek, 26. aprila. — 4. Ježica v sredo, 27. aprila. — 5. Črnuče v četrtek, 28. aprila. — 6. Št. Jakob v petek, 29. aprila. — 7. Sostro v nedeljo, 1 maja. — 8. Sv. Katarina v soboto,
16.	julija. — 9. Preska v nedeljo, 17. julija. — 10. Šmartin v nedeljo, 24. julija.
—	11. Sora v nedeljo, 7. avgusta. —
2.	Dekanija Kamnik. — 12. Kamnik na vnebohod, 5. maja. — 13. Sela v petek, 6. maja. — 14. Vranja peč v soboto, 7. maja. — 15. Šmartin v nedeljo, 8. maja.
—	16. Motnik v ponedeljek, 9. maja. —
17.	Špitalič v torek, 10. maja. — 18. Zg. Tuhinj v sredo, 11. maja. — 19. Nevlje v četrtek, 12. maja. — 20. Mekinje v petek, 13. maja. — 21. Vodice v četrtek, 19. maja. — 22. Komenda v nedeljo, 22. maja. — 23. Tunice v ponedeljek, 23. maja. — 24. Stranje v torek, 24. maja.
—	25. Gozd v sredo, 25. maja. — 26. Trzin v soboto, 28. maja. —- 27. Mengeš v nedeljo in ponedeljek, 29. in 30. maja.
—	28. Radomlje v torek, 31. maja. — 29. Ilomec v sredo, 1. junija. — 30. Rova v četrtek, 2. junija. — 31. Dob v petek,
3.	junija. — 32. Domžale v nedeljo, 31. julija. —- 3. Dekanija Loka. 33. Stara Loka v nedeljo, 5. junija. —- 34. Št. Lenart v ponedeljek, 6. junija. — 35. Bu-kovščica v torek, 7. junija. — 36. Zab-nica v sredo, 8. junija. — 37. Reteče v četrtek, 9. junija. — 38. Škofja Loka v nedeljo, 19. junija. — 39. Trata v ponedeljek, 20. junija. — 40. Lučine v torek,
21.	junija. — 41. Stara Oselica v sredo,
22.	junija. — 42. Nova Oselica v četrtek, 23. junija. — 43. Leskovica v petek, 24. junija. — 44. Poljane v soboto in nedeljo, 25. in 26. junija. — 45. Javorje v ponedeljek, 27. junija. — 46. Selca v torek in sredo, 28. in 29. junija. — 47. Dražgoše v četrtek, 30. junija. — 48. Zalilog v petek, 1. julija. — 49. Sorica v soboto in nedeljo, 2. in 3. julija. — 50. Železniki v ponedeljek, 4. julija. —
4.	Dekanija Cerknica. 51. Cerknica v nedeljo, 2. oktobra. — 52. Begunje v ponedeljek, 3. oktobra. — 53. Št. Vid v torek, 4. oktobra. — 54. Grahovo v sredo, 5. oktobra. — 55. Sv. Trojica v četrtek, 6. oktobra. — 56. Bloke v petek, 7. oktobra. — £7. Babnopolje v soboto, 8. oktobra. — 58. Stari trg v nedeljo in ponedeljek, 9. in 10. oktobra. — 59. Unec v torek, 11. oktobra. — 60. Planina v sredo, 12. oktobra.
lesenilke novice.
j Občni zbor kat. del. političnega društva za Gorenjsko se je izvršil preteklo nedeljo v najlepšem redu. Shodov je društvo priredilo v preteklem letu toliko, da mu moramo priznati najživahnejše delovanje. Da so ti shodi za mnogo povzdignili zavednost našega delavstva, je samoposebi umljivo. Društvu želimo tudi v tekočem leti vsaj toliko krasnih uspehov.
j Političen shod. Ob priliki občnega zbora je imelo politično društvo tudi dobro obiskan shod, na katerem je poročal g. državni poslanec Gostinčar.
j Delavsko strokovno društvo. Isto nedeljo je imelo strokovno društvo
zavijem ukul vogla du tiste štacune, ke u enmo rešet kufe žgeja, pa zagledam na tleh ena ženska torbca, kokr maja pu navad ženske šnajctihlne not. spraulene; mejhn naprej pa ena saj ud uzad še precej fletna frajla.
»Holt, tula je pa en dobr cahn, sm s mislu, pubrau tista torbca in steku za frajla:
»Nej na zamer ja, frajla; gvišn sa uni zgubi ta la torbca!« sm reku kulkr mugoče frajndleh, ke sm prteku du ne.
»Oh, sej res! Hvala lepa, de sa bli tku prjazn,« m je rekla in se m tku sladku nasmehlala, de me je kar pu-grel ukul srca, kokr ješkega žepana gespuda Vilfana tista »rožca« pu osem-šterdeset.
»Frajla, a b jh žiher mejhen pu-spremu, do se uva tkula kej fletnga pu-guvurla, ke sa tku frajndleh iz mana?« sm prašu frajla in stopu zraven ne na ta leva plat, kokr 3e šika.
»Oh, Buh na przaden! Tistga pa že ne! Za božja vola, kar hitr nej se zge-beja, de naj kašn pulcaj na vid!«
»Ni mugoče! Kua pa ma pulcaj iz mana? Jest sm puštena duša, uni, kokr jm že iz ksihta berem, pa tud.«
»Tu je use glih! Ampak jest sm za pelomtarca na rotuže in rotuškem pe-Jomtarcam je ud zdej za naprej bi štrenk prepuvedan iz kašnmo fantam
občni zbor. S poročilom o delovanju tega društva smo bili vsestransko zadovoljni. Noj bi bili prišli nekateri socialni demokrati poslušat to poročilo. Koliko so v preteklem letu rjuli po svojem »Napreju« zoper to društvo, da ničesar ne dela, da spi, da postopa krivično. Prepričali smo se, da vsa socialno-demokraška organizacija ni storila od-daleč toliko dobrega, kakor je storilo samo to društvo. Do istega prepričanja je prišlo tudi mnogo takih delavcev, ki so doslej gledali to društvo bolj od strani; zato se jih je pa ob tej priliki lepo število na novo vpisalo v pre-koristno društvo. Delavci, le skupaj! Čim več nas bo. tem lažje bodo potrebni dobivali podporo. Sociji bi pa seveda radi tam želi, kjer ne sejejo, in dobivali podporo , kjer ne plačujejo prispevkov. Da to ne gre, je vsakemu pametnemu Človeku jasno.
j Glasbena šola. Ker smo mi o tvorili glasbeno šolo na Jesenicah, so morali seveda tudi liberalci pricapljati za nami, in učitelj Pibrovec že naznanja v »Slovenskem Domu« otvoritev sokol-ske glasbene šole. Pri nas je poduk brezplačen. Pibrovec pa pravi, da bodo v njegovi šoli »mesečni prispevki zelo skromni«. Tudi mi vemo, da Pibrovec ne bo učil brezplačno, pa tudi to vemo, da bodo gotovo »mesečni prispevki zelo skromni«, pa bo skromna tudi šola in skromni tudi uspehi!
j »Mladost« se imenuje »drama«, ki so jo preteklo nedeljo uprizorili sokoli s tujimi priveski. O tem pohujšlji-vem pamfletu bomo še govorili. Kaj je bila ta »drama«, se vidi že iz tega, ker se je celo sokolom zdela prekosmata, da so dali na lepake tiskati: »otrokom vstop zabranjen«. Kljub temu pa so tudi otroci imeli dostop, in ko smo enega vprašali, kako je prišel notri, se je odrezal: »Da sem le zeksar pokazal, pa so me pustili!« Torej o tem še govorimo !
j Predstavo priredi jutri v nedeljo zvečer »Katoliško delavsko društvo na Jesenicah« v dvorani »Delavskega Doma« na Savi. Vprizorilo se bo poleg »Kovačevega študenta«, burke s petjem v treh dejanjih, še pet zelo šaljivih prizorov, prav primernih za predpust. Pred in med presledki svira društveni orkester. Kdor se hoče enkrat prav pošteno nasmejati, naj ne zamudi te prireditve.
Idrijske novice.
i Konzorcij za železnico Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija je imel v četrtek dne 13. t. m. v prostorih kmetijske družbe sejo. Dasi je bilo vreme skrajno neugodno, prišli so zastopniki iz raznih županstev. Člani idrijskega konzorcija so se podali na pot pol ure prej kakor navadno, a kljub temu so pri erari-čnem vozu prvi vlak zamudili. Brzo-javili so iz Logatca, naj se na nje počaka do brzovlaka, in člani so bili res tako uljudni, da šo počakali. Predmet razgovora je bil dopis železničnega ministrstva, v katerem pravi, da je po karti in po specijelhem izvedencu, inženirju iz železniškega ministrstva, vso progo ter nekaj pre-arugacno in radi vojaških razmer, katerim bi ta železnica v prvi vrsti radi sedanjih napetih razmer z Italijo služila, nasvetovalo izpremembe. Po tej spomenici bi bila proga iz Ljubljane do Sv. Lucije dolga 93-9 km ter bi bila za 25 km krajša, kakor državna proga
guvort al pa ukul hodet, kokr pa psm brez torbe ukul letat. Pse šintar puluvi in jh ukul prnese, če jh narajma, ro-tuške pejomtarce pa prec iz službe spo-kaja, če se na ta viža pregrešeja.«
»Tu je pa use glih čudn! Kdu pa je tu na rotuže gor prpravu? Al je rotuškem pejomtarjem tud prepuvedan iz frajlam guvort in ukul hodet?« sm vs začuden u en sap izprašvou frajla, ke je tku žalastn glava pu stran nagnila, ke m je tu prpoudvala, kokr kašn caj-zlc, če mu kunopla u grle ubteči.
»O ne! Rotušk pejomtari pa žiher pučneja kar čja in žiher plaušaja iz de-kletem, de se kar kadi, pa jm nubedn žou besede na u reku!«
»Kuku pa je tu?«
»Ta ta nova pustava vela sam za žensk spol.«
»Aha, zdej sa se m šele uči udprle! Zatu pa tudi Zancek tku merka na soja kuzlca, de se na kašna taka viža na pregreši čez ta nova rotuška pustava, de ja iz rotuža na ekspederaja. Če je tku, naj pa zdrau ustaneja, frajla. in pa na soja torba nej bi merkaja: de na prldeja spot u kašna skušnava. Tam'a ud Figaberta že škil en pulcaj preke nama; zatu pa kar hitr narazen, de jh na u znpisu. Jest nečem bt uržah, de b služba zgubi. Z Bugam!«
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
Ljubljana - Jesenice - Sv. Lucija. Torej precej ugodno stanje, ker alpinska železnica radi tunelov težko že sedanji promet preskrbuje. A proga bi imela precej težkoč. Treba bi bila 16 tunelov v dolgosti 7-5 km, 14 viaduktov, dolgih skupno 1250 metrov. Ker se po gorskem obronku večinoma izpeljuje, bode dala precej sitnosti inženirjem. Oni sicer radi sprejmo taka dela, ker so zanje silno interesantna, ker tu lahko pokažejo svojo spretnost in izurjenost, a v denarnem oziru to ravno ugodno ne vpliva. Zato bi za popolno izpeljavo stal kilometer povprečno 518.600 kron in vsa akcija bi stala 44-8 milijonov kron. Poročilo končava, da bi bila železnica precej draga, v tehničnem oziru delala dokaj sitnosti, a ni neizpeljiva. — Na to poročilo in na dogovor, katerega so imeli naši državni poslanci z železni-čnim ministrom Wrbo, se je sklenilo poslati posebno deputacijo k vojnemu ministru, da še on iz strategičnih ozi-rov tirja to progo, za katero se tako zelo zanimajo občine Dobrova, Polhov gradeč, Horjulj, Sv. Jošt, Ziri, Idrija in goriška stran, ki je že na deželne stroške izvršila vse podrobne načrte. Ker pa naš konzorcij ne spravi toliko tisočakov skupaj, okoli 30.000 K, da bi sam izvedel vsa inženirska dela, zato bode deputacija v zvezi z našimi državnimi poslanci se potezala, da bi železnično in vojno ministrstvo prevzelo podrobno trasiranje proge in potem tudi izvršilo vso zgradbo. Koliko se bode doseglo, so bode svoječasno objavilo, da bodo inte-resirani krogi vedno poučeni, v kakem položaju se nahaja vsa zadeva.
Goriški deželni zbor.
Včeraj je bila sedma seja goriške-ga deželnega zbora.
Po prečitanju došlih vlog, večinoma prošnje za podpore, se je prešlo k dnevnemu redu.
Dovolilo se je izvanredni nadaljni prispevek 6000 K za protimaiarično akcijo; nadalje 500 K za popravo ceste od Logaršč do Ponikevske ceste; 1000K podpore za zgrajeni občinski vodovod v Plužnah; 1000 K za zgradbo ceste Ponikve-Trušno-Bača.
Odobrili so se izplačani zneski: 1000 K obnovljenega prispevka, dovoljenega občini Biljana za zgradbo ceste Biljana-Križ; 1500 K za zgradbo vodovoda pri Jevščekih; 500 K za brambna dela ob Ausi; 500 K podpore dijaku Venceslavu Smrekar za obisk kiparskega in slikarskega oddelka tehnika Strelitz v Mecklenburgu.
Razni drugi predlogi so se odstopili odsekom.
Tako se je na primer izročil finančnemu odseku predlog o premembi lovskega zakona, tičoč se povišanja lovr ske takse od 6 na 8 kron na leto.
Posl. Meizlik (laška ljudska stranka) je predlagal, naj se cel lovski zakon izpremeni.
Nato je posl. Fon izjavil, da mu je ta predlog simpatičen, a da si on pridrži pravico, predlagati še tekom tega zasedanja nov zakonski načrt lovskega zakona, ki bi se potem izročil pravnemu odseku v pretresovanje.
Sprejela se je nujnost predloga glede ustanovljenja od vlade že obljubljene osrednje mehanične delavnice državnih železnic.
Sprejela se je tudi nujnost prošnje občine Ročinj za podporo za poškodovanja po uimah. Ravnotako se je sprejela prošnja raznih kraških občin za popravo ceste iz Renč na Kras.
Cestnemu odboru v Tržiču sta se dovolili dve podpori v skupnem znesku 1800 K za popravo nekih cest.
Po končanem dnevnem redu je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za torek, 18. t. m., ob 5. uri popoludne.
Društva.
— Vrhnika. Kršč. soc. izobraževalno društvo je priredilo 9. januarja zanimivo javno predavanje. Pred mno-gobrojnim občinstvom je predaval g. profesor Fran Pengov o pogubonosuem učinkovanju alkohola. Že itak inte-resantno predavanje je postalo še vab-Ijivejše po slikah, ki jih je proizvajal g. dr. Prešeren s pomočjo borovniškega skioptikona. Ljudstvo vedno bolj vz-ljublja podučne shode v »Društvenem domu«. — Trinajstletni šolar, o Čigar tatvini je pred par dnevi poročal »Slovenec«, je bil sojen dne 7. januarja. £ ozirom na njegovo mladost mu jo prisodilo sodišče šest tednov zapora. Ves čas preiskovalnega zapora je vedno priznaval tatvino, jo znal na'ai.čno opisati v podrobnostih, a priznali ni hotel, kam jo je dal. Pač je z najrazličnejšimi farbarijami skušal »potegniti« gosposko, a izkazalo se Je vedno vse kot laž. Stvar je res zagonetna.
OBSOJENI RUSKI ČASTNIKI ZARADI PONEVERJENJA.
V Kazanu se je končala 13. t. m pred vojnim sodiščem razprava o ob toženih ruskih častnikih, ki so poneve-rili velike vsote denarja v vojni upravi. Proces je trajal tri tedne. Bilo je deset obtožencev, med njimi dva podpolkovnika in osem drugih častnikov. Vsi obtoženci so bili obsojeni. Izgubili so vse častniške časti in pravice do vseh redov in odlikovanj. Oddali jih bodo v kazensko poboljševalnico. Poleg tega se bo od njih sodnijsko iztirjalo 170.000 rubljev v dobro kroni. — To je bil prvi javni proces te vrste. Nastal je vsled revizije senatorja Garina ter je pokazal ostudno sliko o podkupovanju in goljufijah, ki so jih povzročili višji in nižji uradniki v kazenski razpravi. Vojaško sodišče je obtožence strogo obsodilo, kar gotovo ne bo ostalo brez uspeha za rusko vojno upravo.
Dnevne novice.
-f 30.000 članov šteje »Slovenska krščansko - socialna zveza« na Kranjskem. Pač velika armada zavednih delavcev na vseh poljih krščanske pro-svete! Statistiko predavanja in drugo objavimo prihodnjič.
-f Sapo smo zaprli »Naroda« gle de volivne reforme za Ljubljano tako, da je čudovito naglo umolknil. Glasilo liberalno-nemške zveze se ne upa niti ene same besedice več črhniti o »narodnem izdajavstvu« in podobnih lepih rečeh, tudi s proporčnim sistemom kot takim so liberalci popolnoma zadovoljni, ko smo jim dokazali, da so ga sami proglasili za idealnega. Z eno stvarjo pa si le še pomagajo naprej: pravijo namreč, da bo po novem volivnem i'edu v občinskem svetu ostala liberalna večina, kar pa se tiče deželnega zbora, da bo morala S. L. S. konsekventno tudi zanj vpeljati sčasoma proporčni sistem in to da bo pomenilo konec nad-vladju prokletih klerikalcev. Jako slab je ta račun. Ali bo po proporcu v občinskem svetu ljubljanskem še napredna večina, to je strašno veliko vprašanje in o tem bomo najlažje govorili takrat, ko bodo končane volitve za občinski svet po novem načrtu. Kar pa zadeva deželni zbor, bo prišlo svoje dni do vprašanja, ali se izpelje splošna, enaka in direktna volivna pravica ali pa morebiti enaka in proporčna obenem. Najbrže se bo zgodilo prvo in v tem slučaju liberalci najbrže še enega mandata ne bodo dobili. Ampak mi nismo preroki, zato pa denimo, da se bo upeljal za deželni zbor proporc. Liberalci bodo tudi v tem slučaju ostali na dilci. Izginilo bo 10 nemških veleposestniških mandatov, liberalci pa bodo komaj tri ali štiri mandate rešili, kar ni težko zračunati. Liberalci so namreč v deželi tako neznatna manjšina, da jih naši glasovi tudi po proporcu čisto zadušijo. Nam je sicer vseeno, ampak kot olikani in humanitete vajeni ljudje liberalcem svetujemo, naj bodo le s sedanjim volivnim redom za deželni zbor zadovoljni, ker po tem redu se jim je iz usmiljenja dalo saj polovico mandatov več, kakor jim gre. Dr. Tavčar kot generalni inšpektor »Naroda« naj pa svojim urednikom pove, naj preveč ne zabavljajo zoper sedanji volivni red, pri katerem je on tako vneto sodeloval in si izprosil od naših poslancev za svojo razbito stranko toliko nezasluženih mandatov.
+ Zlata resnica. Včerajšnji »Slovenski Narod« navaja izrek g. Frana pl. Šukljeta iz leta 1877., v katerem je povedano, da ljudje izpreminjajo svoja načela ali vsled duševne plitvosti in površnosti, ali pa vsled podlosti in ne-moralnosti. — Načela je bistveno iz-premenila sedanja napredna, nekdaj narodna stranka. Leta 1894. je ta stranka soglasno na svojem najimenitnejšem shodu proglasila kot načelo, da »katoliška vera bodi temelj razvoju slovenskega naroda«. Včerajšnji »Slovenski Narod« pa pripoveduje, da je bil v Žireh neki svobodomislec pokopan brez duhovna in brez zvonjenja, ker je sam tako želel, da se pokoplje brez nepotrebnih verskih ceremonij. »Narod« pravi, da je bil to prvi pametni pogrebni sprevod, da je bila to najlepša manifestacija napredne misli v Žireh, da je tam še dosti močna armada samostojnih ljudi, ki se nočejo in se tudi ne bodo klanjali kakemu cerkvenemu slugi, ki meni, da bo vse spravil pod svoje okrilje. »Narod« še dalje poje, da je bil Pogreb v Žireh krasen, da jih je mnogo sklenilo, da nočejo pri pogrebu imeti duhovnika — nebodigatreba, da ti samostojni ljudje zaupajo več razumu, kakor pa popu in njegovim čarovnijam. Podpisan je pod dopisom Napred-njak. Tako daleč od katoliških načel Je tedaj danes zabredla napredna stranka! »Višji nadzornik« pri glasilu
te stranke nima nič besede, ko to glasilo potuhnjeno vprašuje: »Čemu nas je zapustil g. Fran pl. Šuklje?« čemu neki? Zato, ker ste izpremenili načela! In prav Vam veljajo Šukljejeve besede, da se je to zgodilo, ali vsled duševne plitvosti in površnosti, ali pa vsled podlosti in nemoralnosti.
H- To so narodnjakil Poziv poslanca Rybafa, naj se ohrani na Dunaju solidarnost med Jugoslovani, je močno spekel liberalce, zlasti pa celjski »Dnevnik«. Liberalci imajo namreč glede te točke zelo slabo vest in če bi bilo šlo po njihovem, ne bi bilo ne »Narodne Zveze«, ne »Slovanske Unije«. Saj so tako po »Narodu« kakor po »Dnevniku« stranke v »Slovanski Uniji«, zlasti pa poslance S. L. S. in češke agrarce vedno napadali in jim celo žugali z dunajsko ulico. Ravno »Dnevnik« in »Narod« sta vneto delala, da se »Narodna Zveza« razbije in sta priobčevala tozadevne članke. Oba lista sta se prav takrat, ko je »Unija« bila v najhujšem boju z vlado, za vlado potegovala in iz-vestni ljudje so venomer zahrbtno in-trigirali, da bi »Slovansko Unijo« razklali in so zato od vlade pričakovali darila v obliki zlatoobšitih hlač. Dr. Rybaf je imel čisto prav, da je naglašal potrebo solidarnosti in mi smo takoj izjavili, da se s tem strinjamo. Naj se vse pozabi — za obračun je namreč še vedno čas — in Jugoslovani naj stopijo kot ena skupina pred vlado, ker zdaj se gre za velike stvari. Toda liberalci tega nečejo. »Narodni Dnevnik« 14. t. m. se namreč v uvodnem članku obrača zoper dr. Rybafa in izvaja, da solidarnosti Jugoslovanov ni treba! Liberalci da nočejo biti skupaj s »klerikalci«, čujte, zakaj? — ker na Kranjskem »preganjajo« liberalce in hočejo ljubljanski volivni red reformirati! Kaj je Jugoslovanom mar, kako mi sami upravljamo svojo hišo? V Kranjski smo mi gospodarji. Solidarnosti na Dunaju je pa krvavo treba, liberalci pa se drznejo to tajiti, ker jim ni za stvar, ampak le za tistih par oseb, ki jih zastopajo! Takih »narodnjakov« je zadosti za vsakim plotom.
+ Boj zoper pohujšljivce! Kakor so bili Sokoli pri razširjanju umazane zelene brošure prvi, tako tudi zdaj pohujšujejo dalje mladino. Res strašno globoko je padlo slovensko sokolstvo, kojega ustanovitelji so postavili na so-kolski program nravno krepost in treznost slovanske mladine! Zadnjič so jeseniški Sokoli priredili znano vlaču-garsko igro Maks Halberjevo: »Mladost« na Jesenicah in so puščali k predstavi tudi šolske otroke. Zdaj pa naj človek pomisli, kakšni diletanti so to že samonasebi smradljivo igra igrali, pa si lahko predstavlja, kake nežne rožice so stresali po odru! Za to služijo torej dandanašnji slovenski Sokoli, da predstavljajo na deželi igrokaze, ki so vsled svoje pohujšljive vsebine in tendence celo na mnogih mestnih odrih od oblasti prepovedani! Slovenski sta-riši povzemajo iz tega koristen nauk, da bodo svoje otroke še bolj kakor zdaj varovali pred Sokoli, kjer se jim le spridijo. Krščanski stariši priporočajo svojim sinovom, da vstopajo v Orla in se naročajo na »Mladost«, ki blaži mla-deniška srca in jih vzgaja za nravnost. Kdor je kristjan in Slovenec, ta se daleč ogiba sokolstva!
+ Vodovod Mošnje-Brezje. Depu-tacija občinskega zastopa mošenjske-ga, obstoječa iz župana Resmana in občinskih svetovalcev Gabrijelčiča in Pristavca, je izročila v deželnem dvorcu dr. Lampetu kot častnemu občanu mošenjskemu umetniško izdelano diplomo. Zupan Resman je v svojem nagovoru omenil, da je le po izrednem prizadevanju deželnega odbornika dr. Lampeta prišlo do izvršitve tega vodovoda in da se je delo izvršilo v vsestransko zadovoljnost ljudstva, ki ne more prehvaliti te dobrodejne naprave. Dr. Lampe je odgovoril, da je zastopstvo občine Mošnje v dobrih rokah, kar se je dokazalo pri izvršitvi vodovoda, tako da si lahko šteje v čast biti mo-šenjski občan. Težave so bile pač izpo-četka velike in premagati je bilo treba odpor proti napravi vodovoda, a z združeno močjo smo dosegli lep uspeh. Rešiti bo treba šo za občino Mošnje važno cestno vprašanje in vprašanje savskih mostov, ki je že v tiru.
+ Germanizacija na jugu. Iz Pulja se nam piše: Ker je vse na delu, da se jug čim preje germanizira, ne smejo seveda pri tem zaostati tudi državni uslužbenci. Zato se je ustanovilo društvo nemških državnih uslužbencev za Primorsko s sedežem v Trstu. Predsedstvo v Trstu je že vzelo pravila na znanje. Slovenci in Hrvati, ganite se, dokler je še čas!
— »Lovec«. Slovensko lovsko društvo naznanja: V drugi polovici tekočega meseca izide prva številka slo-
venskega lovskega lista. Ime mu bo »Lovec«. List bo izhajal po enkrat na mesec in bo stal za celo leto šest kron. Člani »Slovenskega lovskega društva« dobivali ga bodo brezplačno.
—	Sneg na Goriškem. V noči od srede na četrtek je zapadlo na hribih v goriški okolici mnogo snega. To je prvi sneg v letošnji zimi.
—■ Penkalov areoplan. Zagrebški inžener Penkala, iznajditelj Penkala-svinčnika, je dovršil aeroplan lastnega sestava. Penkalov letalni stroj je bi-plan s Chauvierovim krilnim vijakom, ki ga je uporabil tudiBleriot pri svojem poletu čez Morski rokav. Samo ta vijak, ki je sedaj razstavljen v Zagrebu, stane nad 700 K, a cel aeroplan pa cenijo na 75.000 K. Penkala že gradi lopo na vojaškem vežbališču in bo meseca marca pričel s poizkušnjami; njegove nade na uspeh so neomajne. Tudi strokovnjaki, ki so na glasu, prerokujejo Penkalovem aeroplanu veliko bodočnost.
—	Gosp. dr. Milan Amruš, župan zagrebški, je pristopil kot ustanovitelj k »Matici Slovenski«.
—	Goriški deželni šolski svet bode imel v torek sejo.
—	C. kr. pletarska šola v Radovljici naznanja, da bo v kratkem praznih nekaj vajenških mest, ker dovrši več učencev svojo učno dobo. Stariši, ki hočejo dati svoje sinove učit se pletar-stva, se opozarjajo, da lahko zglase takoj vstop svojih sinov. Pouk traja dve leti; vendar se pa sprejemajo učenci tudi na krajšo dobo učenja, da lahko pridobe najglavnejše pojme o pletar-stvu. Pogoj za vstop je dopolnjeno 12. starostno leto. Omenjamo, da je v Radovljici tudi obrtno - nadaljevalna šola, kamor pletarski vajenci lahko zahajajo. — Krajevni odbor te pletarske šole je obenem pripravljen preskrbeti vnanjim vajencem prav ceno stanovanje in hrano; priden učenec pa lahko zasluži že po preteku prvih dveh mesecev 4 do 6 K tedensko, a pozneje razmeroma več. — Na ta zavod opozarjamo še prav posebno vsa predsedništva »društev za varstvo in oskrbo sirot« ši-rom Kranjske. — Potrebna pojasnila dajeta L. Fatik, vodja c. kr. pletarske šole v Radovljici ali pa tajnik krajevnega odbora Iv. Šega.
—	Tatvine na zagrebški realni gimnaziji. Svoj čas smo poročali o tej stvari in sta bila kot krivca osumljena dijaka Engel in Kamenar. Proti njima bi se bila imela vršiti glavna razprava 14. t. m. Medtem pa je Engelov zagovornik prosil, da se razprava na nedoločen čas preloži in obtožencu dovoli med tem časom položiti zrelostno izkušnjo, da bi ne izgubil pravice do enoletnega prostovoljstva. Prošnji dr. Schicka se je v polnem obsegu ugodilo z ozirom na olajševalno okolnost, da dijaka baje nista kradla iz koristolov-stva, marveč iz želje po znanju.
—	Prememba posesti. Thurn-sko grajščino v Preddvoru je kupil od g. Janko Urbančič-a gosp. deželnovladni svetnik Oton pl. Detela, bivši c, kr. okrajni glavar v Radovljici. S tem smo prav zadovoljni, da je prišla ta grajšči-na zopet v slovenske roke, saj je velika nevarnost, da bo zdajpazdaj Nemec objel vse naše gorovje. Od Kokre doli sili milijonar Gilbert Fuchs, od Tržiča semkaj milijonar baron Born.
—	Obrambno društvo za založnike časnikov je doseglo lep uspeh s tem, da je preprečilo pred Božičem izdano novo poštno odredbo, glasom katere bi se morala plačevati za takozvane dvojne številke tudi dvojna poštnina. Zaslugo na tem uspehu ima edino dobra organizacija in vedna čuječnost navedenega društva.
—	Slovensko društvo na Reki. V
soboto, dne 15. t. m., je zopet zaupni sestanek pripravljalnega odbora za slovensko društvo. Ta sestanek bo zato zelo važen, ker se bodo obravnavale stvari, ki zadnjič niso mogle priti na dnevni red. Slovensko društvo bo začelo v najkrajšem času delovati.
—- Velikanski pontonski samotež-nik si je nabavila naša vojna mornarica. Ta samotežnik zamore vzdigniti 250.000 kg in je eden največjih te vrste na svetu. Rabil se bo ta velikan največ pri rešilnih akcijah.
—	Predavanje dr, Ilešiča v Zagrebu. V sredo, dne 12. t. m., je predaval v veliki dvorani mestne posvetovalnice v Zagrebu predsednik »Slovenske Matice« profesor dr. Fran Ilešič o Napoleonu in njegovi Iliriji. Dvorana je bila polna občinstva, ki je pozdravilo dr. Ilešiča, ko je vstopil, z burnim klicanjem in ploskanjem. Župan dr. Amruš ga je pozdravil in dejal, da jo uverjen, da je Ilešiča privedla v Zagreb ljubo-zen do Hrvatov. Dr. Ilešič je govoril eno in tričetrt ure. Ko je končal, so mu poslušalci zopet burno ploskali. Po predavanju se jc vršil na čast dr. Ile-
ši5u v hotelu »Treh gavranov« banket,
na katerem se je izreklo več napitnic slovenskemu in hrvaškemu narodu.
—	Dva Kobaridca — zaprta v Vidmu. Na Laškem imajo sedaj novo postavo, ki prepoveduje nositi nože, ki so daljši ko 4 cm. Naši ljudje tega ne vedo, kakor tudi nista vedela za to novo laško postavo Anton in Andrej Ku-rinčič s Kobariškega, ki so ju vsled tega zaprli. Sedaj sta že na prostem. Svarilo drugim!
—	Laški tihotapci pred sodiščem. V Vidmu na Laškem pride pred sodišče 15 tihotapcev, ki so pri Robiču na Kobariškem vtihotapili v Italijo iz Avstrije velike množine sladkorja in drugega blaga.
—	Shod sodalitatis Ssmi. Cordls Jesu za novomeški dekanat bo v sredo, dne 19. t. m., v novomeški proštiji.
—	Narodna umetnost v Dalmaciji. S prizadevanjem dunajske pisateljice Bruck - Auffenberg se ustanove v Za-dru, Splitu, Dubrovniku in Kotoru posebni odbori za pospeševanje narodne umetnosti vseh vrst domače industrije. Za vse te c ibore se kasneje osnuje de-, želna zveza in po njej muzej za narod-i no dalmatinsko umetnost.
—	Slov. kat. izobraževalno društvo v Radovljici priredi v nedeljo dne 16. januarja, ob 7. uri zvečer v hotelu »Bastel« predpustno veselico. Pred-stavljala se bode petdejanska čarobna burka »Repoštev, duh v Krkonoških gorah, ali: vsega je enkrat konec«. Po igri prosta zabava, pri kateri igra društveni tamburaški zbor. K najobilnejši udeležbi vabi odbor.
—	Iz ljudskošolske službe. Deželni šolski svet je dovolil ustanovitev osmega razreda na zasebni ljudski šoli v Mekinjah, okraj Kamnik; na znanje je tudi vzel izstop dozdanjih učiteljic Marije Lončarič, Pavle Bergant, Marije Kastelic in s. Kajetane Grajzar in vstop novih učiteljic Ljudmile Omejc, Marije Tramte, Marije Rus in s. Anzel-me Rodič.
—	Razprodaja manufakturnega blaga v Kranju iz trgovine I. Krenner, bo v ponedeljek 17. t. m. ob deveti uri dopoldne. Na to razprodajo opozarjamo cenjene trgovce.
—	C. kr. okrajni šolski syet v Črnomlju. Knezoškofijski ordinarijat je na mesto za župnika v Postojni imenovanega dekana v Semiču Matija Erzar-ja imenoval kot uda okrajnega šolskega sveta v Črnomlju Jurija Koniga, župnika na Vinici.
—	Razpisane nagrade. Za leto 1910 je razpisanih šest Franc Metelkovih denarnih nagrad po 80 K 41 h in tri denarne nagrade iz premoženja bivšega vrtnarskega društva po 72 K 16 h za ljudskošolske učitelje, ki se pečajo z vrtnarstvom, poučevanjem kmetijstva in oskrbovanjem šolskih vrtov. Prošnje potom okrajnih šolskih svetov do dne 15. svečana t. 1.
SLOVENSKI SVATJE, ŽENINI IN NEVESTE! Spominjajte se pri veselih ženit o-vanjih narodno - obrambnega sklada. Darujte ženitovanjski narodni dar. Pošiljajte darove na naslov: Slovenska krščansko - socialna zveza (odsek narodno obrambo) v Ljubljani.
s Zadružni tečaj v Mariboru. »Zadružna zveza« v Ljubljani že več let sem prireja zimske zadružne, teden dni trajajoče tečaje. Tretji taki tečaj se je vršil od 10. do 16. januarja t. 1. v Mariboru in se ga je redno udeleževalo čez 50 mož in mladeničev. Bila je na tem tečaju res pestra slika pravega smisla zadružništva. Možje in fantje, poleg kmeta duhovnik, zraven kmečkega fanta dijak visokošolec, vsi tako prijazni in zaupni eden z .drugim, kob bi bili že leta in leta skupaj, in ne šele samo par dni. Vodil je ta celotedenski tečaj znani strokovnjak na zadružnem, polju, gospod nadrevizor Vlado Puše-njak, katerega boelo vsi udeleženci ohranili v najlepšem spominu. Zraven, teoretičnega posojilniškega knjigovodstva so bila redno vsak dan tudi predavanja iz raznih panog kmetijsiva. Tako so si udeleženci pridobili zelo mnogo naukov na tem tečaju, katere vse naj vestno uporabljajo pri zavodih, katerih člani ali odborniki so. Tako se bo širila zadružna misel vedno bolj in bolj in tako se bo tudi zboljšalo gospodarsko stanje našega naroda.
š Poročil se bo prihodnjo sredo, dne 19. januarja, vrli prvoboritelj šent-iljskih Slovencev g. Fr. Žcbot z gospi-co Mi.ciko Ivrenovo, voditeljico šentilj-ske dekliške zveze in hišno poscstnico v Mariboru. Poroka se vrši v šentiPski cerkvi Poročal bo nevestin brat č. g. Fran Kren, kaplan pri Sv. Antonu v SI. goricah. Bog daj najobilnejšo srečo 1
š V začasni pokoj je stopil zaradi srčne hibe in skrajne živčne bolezni č. g. Anton Pinter, prvi kaplan pri Sv. Petru blizu Radgone. Da bi se mu zboljšalo!
š Nov odvetnik v Celja. Državni in deželni poslanec dr. Ivan Benkovič se je te dni preselil iz Brežic v Celje in otvoril odvetniško pisarno v hotelu Teršek »pri belem volu« v Graški ulici.
š Ormož. Naš vsenemški »purger-maister« je postal velik prijatelj Slovencev. V svoji trgovini ima dvojezične blagajniške liste. To je sicer zelo lepo, toda noben pameten in zaveden Slovenec ne bo šel k temu zagrizencu kupit, ker ve, da je ta dvojezičnost le vada za kaline. Saj imamo dovolj slovenskih trgovcev.
š Kdo je bolj zvit. V Ivanjskem vrhu blizu Gornje Radgone je bila organizirana tatinska družba (brez pravil), ki je na drobno in debelo kradla meso in špeh. Vso robo so shranjevali pri eni zraven udeleženih rodbin, ki je seveda imela vsled tega mastne večere. Toda ni se dolgo veselila okusnega mesa. Nje ostali tatinski tovariši so ji ga ukradli. Tako je bilo to meso in špeh že dvakrat ukradeno. Kot tretja nezgoda pri tem pa pride gornjerad-gonska sodnija, ki je za celo stvar izvedela.
š Celjsko nemštvo. Po Celju se govori, da so znanega urednika »vahtar-ce«, Ballogha, spodili, ker mnogi nemški trgovci in obrtniki niso bili zadovoljni z njegovim netenjem večnih hujskanj in pretepov. — Nemško zagrizeni pilar v Gnberju, Anton Seebacher, menda slovenskega denarja ne sovraži tako, kot slovenski jezik, ker bi potem najbrž ne vozil svojih pil na sejme v Mozirje, Konjice itd.
š Vinarskim pristavom v X. činov-nem razredu je imenovan pri graški namestniji Jakob Žnidarič, dosedaj potovalni učitelj v Voloski.
š Oechsov stolec se giblje. Lastni somišljeniki nemški trgovci v Celju so zadali Oechsu hud udarec. Ker jim njegovo ravnanje pri okrajni bolniški blagajni že dolgo časa ni ugajalo, sledili so slovenskemu trgovstvu, ki se je borilo za ustanovitev svoje bolniške blagajne, katere pa vlada iz strahu za bolniško blagajno ni dovolila, ter ustanovili svojo lastno gremijalno bolniško blagajno, s čemur izgubi Oechs veliko število članov in se bodo s tem tudi njegovi dohodki krčili. — Je že prav tako, naj si bratci tudi enkrat med seboj posežejo v lase.
š Sodne skrivnosti. Pred kratkim smo opročali o napadu s kamenjem na mariborski magistrat, ki ga je izvršil 60-letni delavec Jožef Goriup. Mož je namreč hotel neko denarno podporo; ker pa se mu ista ni hotela podeliti, je začel pisarno obmetavati od zunaj s kamenjem. Okrožno sodišče mu je za to ljubeznivo dejanje prisodilo 15 mesecev strogega zapora. — Zima je tu. Treba je tople obleke in obutala, ker drugače se človek ne upa pokazati v svet. Tega prepričanja je bil tudi delavec Franc Weingerl. Ker je hotel na cen način priti do najpotrebnejše obleke, je Antonu Poliču na Ranči ukradel nove čevlje, Francu Štravsu zimsko suknjo in Antoniji Zelenka zopet ene čevlje. Pri zadnji je pomotoma vzel tudi žepno uro z verižico. Ker pa ta način pridobivanja lastnine v naši državi dosedaj še ni pripoznan, zato ga je mariborsko okrožno sodišče obsodilo v šest mesecev boljšega, to se pravi, strogega zapora. Obleko je moral sicer vrniti, toda to mu ne stori nič hudega, ker sedaj je tako na toplo spravljen, ko pa pride iz ječe, pa ne rabi več zimske obleke.
š Ni za javnost. Kaprol Narodne Stranke dr. Božič, ki je zadnjo nedeljo delal v Vuzmetincih reklamo za vinarsko zadrugo, je dejal med drugim, da pravil ne bo razlagal, ker niso za javnost. Zato pa tudi k tej zadrugi ni hotel nikdo pristopiti. Kajti mačke v žak-lju pač nikdo ne bo kupoval od dr. Božiča.
loro&e novice.
k Občinska volivna reforma na Koroškem. V Celovcu se je posvetoval od deželnega zbora izvoljeni odsek za spremembo občinskega reda in občinskega volivnega reda. Sklenilo se je: nameravana reforma se napravi ločeno za mesta in za občine na deželi. Volivna pravica sc da tudi tistim, ki je dozdaj niso imeli in se v to svrho ustvari takozvana splošna kurija, v mestih pa IV. volivni razred. Volivna pravica častnih občanov se odpravi. V novi splošni kuriji (oziroma v mestih v IV. vol. razredu) volijo tudi še vsi volivci ostalih volivnih razredov. Vprašanje o volivni pravici žensk se odgodi, ker so mnenja prerazlična. Določi se, da ima volivno pravico lc oni, ki je tri
leta v občini prebival. Volivci se razde-le v posamezne volivne razrede na'podlagi skupnega davka, in sicer prva '/« v I, druga in tretja v II. in ostale tri šestine v III. vol. razredu. Inteligenčni volivci so razdele v posamezne razrede, župniki so v I, kaplani, nadučitelji, doktorji itd. v II, ljudskošolski učitelji in učiteljice v III. volivnem razredu. Volivna doba se je določila na šest let.
k Katastrofa v Rablju. Na mestu nesreče v Rablju, kjer se je pogreznila rudniška bolnišnica in pokopala s seboj sedem oseb, dela noč in dan 200 rudarjev, ki se menjavajo. Tri električne obločnice, vsaka po tisoč sveč svetlobe, svetijo po noči pri delu. Vodo so iz kotline že večinoma izsesali. Zemljo odkopavajo ob robu kotline, kakor tudi v kotlini sami. Ko bodo dobili električno dvigalo za prst, se bo delalo z vso mogočo hitrico, da se bo moglo čimprej dospoti do ponesrečencev. Ker se zemlja v pobočju kotline ruši še naprej, se je podrla tudi lesena bajta, ki je stala poleg kotline.
k Grajščino Gornje Trušnje pri Ve-likovcu sta dosedanja lastnika, gg. Fajdiga in Bartol prodala gospodu Juliju Karglu iz Moravske. Imenovani je jako priljubljen ter konservativen značaj ter bodo našli tamošnji Slovenci v njem dobrega prijatelja.
k Hotel Trafcesinger v Celovcu, ki ga je imel nekaj časa v najemu gospod Szoboslay, je prevzela posestnica hotela, gospa Marija Trabesinger, zopet v lastno režijo.
k Občinski odbor beljaški je sklenil, izplačevati odstopivšemu županu Frideriku Scholzu, ki je županoval Beljaku celih 22 let, do njegove smrti Častno darilo letnih tritisoč kron.
HnMjansRe novice.
SHOD LJUBLJANSKIH ABSTINEN-: :	TOV	: :
in njih prijateljev v ponedeljek, 17. januarja ob pol osmih zvečer v dvorani S. K. S. Z. (Union). ——o--
Na vseh krajih dežele se že giblje, — Ljubljana pa še -vedno po stari navadi plava v alkoholu naprej. Pametni preprosti ljudje imajo in kažejo mnogo več smisla za to prepotrebno gibanje; le »razumnišfvo« ga ne more razumeti in ga hoče še vedno bagatelizirati.
Pridite, da preženemo to ljubljansko meglo, ki puhti iz alkohola! Pridite vsi abstinentje in tisti, ki se nam kočete pridružiti, oziroma ki z nami simpatizirate!
Povabljeni tudi gospodje poslanci!
Društvo »Abstinent«.
lj Javno predavanje v S. K. S. Z.,
bo zopet prihodnji torek točno ob pol osmi uri zvečer. Predaval bo č. g. kanonik Jan. Sušnik o Halleyjevem kometu, ki se sedaj bliža naši zemlji. Predavanje se vrši v dvorani S. K. S. Z. (hiša stavbinske družbe »Union«). Vstop vsakemu prost.
lj Katoliško politično delavsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 16. t. m, ob 10. uri dopoldne v prostorih S. K. S. Z. shod. Poroča dr. Lampe o političnem položaju. Somišljeniki, . pridite vsi! Odbor.
lj Liberalne resolucije. Iz meščan-sih krogov prejeli smo sledeč dopis: V »Slovenskem Narodu« sem čital, da je deželni poslanec g. dr. Oražen izročil dež.zborskemu predsedstvu vse resolucije, ki so bile sklenjene na zadnjih liberalnih shodih v Ljubljani. Naperjene so te resolucije v prvi vrsti proti volivni preosnovi v Ljubljani. »Slovenski Narod« kriči, da je to krepak odpor ljubljanskega meščanstva, da se boclo gotovo merodajni krogi na to ozirali in ne potrdili v dež. zboru dotične zakone in preosnove. Kakšni pa so bili v resnici ti shodi? Trideset do sedemdeset ljudi z liberalnimi govorniki vred tvorilo jc to — kakor imenuje »SI. Narod« — »ogromno meščanstvo«. In kakšno je bilo to meščanstvo? Ali niso te liberalne shodke posetile vedno enoiniste znane osebo kakor: Predovič in njegov sin s par njemu odvisnih mesarjev, Bolčev Pepe, mizar Primožič, potem znani Bajžel, nekaj magistratnih uradnikov in še par oseb takega kalibra. Kratko rečeno, na vseh shodih so se skoraj videle ene in iste osebe, ki so menj ali več odvisne od sedanjega gospodarstva na ljubljanskem magistratu. Veliko vlogo so igrali mestna vaga na klavnici, razno vožnje, od par mogotcev odvisni ljudje, tisti, ki bi zopet radi prišli v komodne službe k magistratu itd. Že sedaj imate pri mestnem magistratu skorej več ljudi, ki so vstvarjeni bolj za nadzorstvo, nego za delo. Vso to,
zlasti pa mestno gospodarstvo pri našem magistratu upije po reformi volivnega reda. Priobčili ste v »Slovencu« v zadnjem času več stvari, katere so osvetile naše občinsko, zlasti župana Hribarja magistratno gospodarstvo. Vprašam, ali ni zadnji čas, da pride v občinski svet opozicija, katera bo tam večino kontrolirala? Res je, da se lahko kritikuje v časopisju, ali kaj pomaga, ko gospodje na magistratu delajo po svoje. Zatorej je zadnji čas, da dobimo občinsko volivno reformo, zadnji čas je, da pride opozicija v občinski svet, da razni gospodje ne bodo nastopali kakor kaki — paše.
lj še enkrat Oražnova kupčija. Ker so o tej kupčiji mnogi jako slabo pod-učeni ter mislijo, da je vse Aurovo posestvo bilo prodano za tristo tisoč K, hočemo malo natančneje posvetiti v to zadevo, da bo vsakemu jasno, kako izborno kupčijo je napravil Oražen, ki je takorekoč postal kar črez noč bogatin. Pivovarniška družba »Union«, kupila je namreč le koncesijo Aurove pivovarne, Oražen se je le odpovedal na-daljnemu kuhanju piva v svoji pivovarni v Wolfovi ulici št. 12, tako da mu je ostala ne le lepa hiša v tej ulici, temveč tudi vsa poleg te hiše na dolgem dvorišču se raztezajoča razna poslopja, katera prav malo, z neznatnimi stroški primerno v delavnice in stanovanja adaptirana bodo nesla Oražnu še prav lepe stalne letne dohodke. To pa še ni vse; k Aurovemu posestvu spada tudi »Zeleni hrib« z lepo hišo in velikim vrtom, za gostilno jako pripravno, potem sladarna in lepi hlevi, poleg tega tudi še precej obširna zemljišča; vse to je Oražnu ostalo, le sladarno si je izgovorila omenjena družba »Union«. Za Rakovnikom sta pa tudi dva velika bajar-ja, iz katerih je dobival na stotine voz ledu, tudi ta dva bajarja bosta ostala lastnina Oražnova, ki bo vsako leto tu dobival za led lepe stotake. Trdimo dalje: Vsakemu Ljubljančanu je znano lepo zemljišče, obširno posestvo »Friš-lcovec«, ki ga je Oražen razdelil na več parcel, od katerih je že nekaj prodal, posebno Južni železnici, za katere jo gotovo dobil nad petdeset tisoč in sicer lansko leto; za ostale parcele, katerih cena bo leto za letom rasla, bo dobil Oražen še jako lepe številne stotake. Od tega obširnega posestva pridržala si je družba »Union« le ondi se nahajajoče ledenice, a vse drugo je ostalo v lasti Oražnovi. Kdo ne pozna lepo posestvo na Dunajski cesti ob desni roki malo pred topničarsko vojašnico, last Auerjevih dedičev, kakor se glasi napis na hiši? Tudi to je Oražnu ostalo. Ker se bo naše mesto v tej smeri gotovo še znatno razširilo, ni dvoma, de bo to posestvo v malih letih imelo najmanj dvakratno sedanjo ceno. Ne bomo se motili, ako trdimo, da je vse Oražnu po prodaji še ostalo imetje med brati že zdaj vredno čez dvestotisoč do tristo-tisoč kron. in to brez vsega dolga. Vsak kdor to celo zadevo pozna, mora se čuditi, da je Oražen na oduren način zavrnil J. Aurovo pravično zahtevo ter obenem tudi pozabil na svoječasno obljubo.
lj Narodnjaštvo v besedah in v dejanju. Dr. Oražen rad otepa okoli sebe z narodnimi besedami. Včeraj je v deželnem zboru govoril o dvojezičnem napisu v prisilni delavnici, ki ga prejšnja liberalna večina ni odpravila, sam je pa svojo izborno kupčijo z Nemci v »Laibacher Zeitung« javljal v nemškem in slovenskem jeziku, pa tudi je srce tega vzornega slovenskega sokolskega staroste ostalo popolnoma hladno, ko je bilo brezpogojno izročeno njegovo delavstvo Nemcem. O tem gostobesednem narodnjaku se nam še nekaj poroča, kar mu gotovo med slovenskim so-kolstvom vnovič pridobi narodno slavo. Leta 1905. je gospod Jurij Auer sklenil pogodbo z Družbo sv. Cirila in Metoda, glasom katere se je zavezal plačevati ti družbi po deset vinarjev od vsakega hektolitra. Dr. Oražen je kot družabnik podjetja protestiral proti temu in spravil gospoda Aura radi tega celo pred razsodišče, češ cla je podjetje oškodoval. Ne glede na to, da je vsled te pogodbe družba delala vspeš-no reklamo za podjetje, prihranila bi si pivovarna letno precejšen znesek za reklamo, družba bi pa imela lep stalen dohodek 1000 K na leto. To je narodnjak dr. Oražen preprečil družbi in ji v poravnavo plačal enkrat za vselej nekaj za obrambni sklad. Kadar bo dr. Oražen zopet odpiral svoja »narodna« usta, mu bomo še marsikaj povedali. Slovenskemu Sokolu, kojega telovad-ski načelnik se je še nedavno na Silve-strovo širokoustil, kako edinole Sokoli varjejo slovenski narod, na njegovem starosti, vzoru značajnosti in čiste nesebičnosti, prav prisrčno čestitamo!
lj Slovenska pivovarna je gotova stvar! Kupčija kranjskih gostilničar-
skih zadrug z mengiško pivovarno je
porfektna. V kratkem bo pričela delovati mengiška pivovarna kot pivovarna kranjskih gostilničarskih zadrug.
lj »Med veselimi Pudml«. Letošnja velika predpustnica »Ljubljane« se vrši tudi letos, kakor običajno, na SveČ-nico, dne 2. februarja, v veliki dvorani »Uniona«. Letos se vrši ta prireditev, ki pomenja vsako leto Ljubljančanom parolo za najboljšo zabavo, pod naslovom »Med veselimi ljudmi«, ter je pomnožen odbor na delu, da bo prireditev res v vsakem oziru odgovarjala naslovu, in sicer po dekoracijah in v vseh podrobnostih. Prireditev bo tem bolj ^animiva, ker je občinstvu vsled naslova prireditve prosto, ako pride v navadni promenadni obleki, kostumirano ali maskovano. Med odmorom bo aranžiran velik humorističen varijotš s sodelovanjem priznanih umetnikov. Po- ~ sameznosti slede, za danes bodi s tem občinstvo opozorjeno, naj se pripravi, da pohiti dne 2. februarja na veselo zbirališče v »Union«.
lj Slovensko deželno gledališče. Danes, v sobto, se igra za n e p a r-abo-nente izvrstna angleška komedija »Se-bastijan, veliki knez georgijski«, ki ja pri premijeri zbujala mnogo smeha ter je žela v časopisih najboljše kritike. Opozarjamo na to duhovito, napetega dejanja bogato in frapantno se razvijajočo komedijo veleuglednega angleškega modernega komedijografa. Režijo ima g. H. Nučič, ki igra glavno vlogo v družbi ge. Bukšekove, gdč. Wintrove, gdč. Kandlerove, g. Danila, g. Verov-ška, g. Povheta in g. Bukška. — V nedeljo sta dve predstavi: popoldne za ljudstvo in mladino igra s petjem »Revček Andrej ček«, zvečer pa kot de-but g. operetnega pevca Karla Motejla opereta »Umetniška kri«, in to za p a r-abonente.
lj Društvo državnih pogodbenih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani vabi na zabavni večer, ki so vrši danes v soboto, 15. prosinca 1910 v salonu Meščanske pivnice (Hafner) v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina 50 vinarjev za osebo. — Spored: 1. FuČik: »Koračnica Gladijatorijev«, glasovir, igra tov. Adanič. 2. »Barceuse«, fantazija za violinsko solo s spremi j evan jem glaso-virja, igrata tov. Šabec in Adanič. 3. a) Dr. G. Ipavec: »Savska«, b) dr. G. Ipavec: »Planinska roža«, čvetero-speva, tov. Jež, Stegnar, Štancar, Sever. 4. Fall: Valček iz opere »Ločena žena« in »Dolarska princeza«, Adanič. 5. »V čolničku«, dvospev za tenor in bariton solo, pojeta Jež in Štancar. 6. »Zani-lcarna deteljica«, pevski komičen tro-spev. 7. Supee: »Veseloigra«, ouver-tura, glasovir Adanič. 8. Vilhar: »Mornar«, samospev s spremljevanjem gla-sovirja, poje tov. Sever. 9. a) V. Klaič: »Svračanje«, b) A. Hajdrih: »Pri oknu sva molče slonela«, čveterospeva, tov. Jež, Stegnar, Štancar, Sever. 10. I. S. Bach: »Ave Marija«, fantazija za violino in flavto s spremi j. glasovir j a, Šabec, Stegnar, Adanič. 11. »Oslova to-varšija«, komičen nastop s petjem in spremljevanjem glasovirja. 12. Supee: »Lahka konjenica«, ouvertura, glasovir, igra tov. Adanič. — V kleti vinska pokušnja z domačo godbo. — K mno-gobrojni udeležbi vljudno vabi odbor.
lj Poročil se je v sredo v trnovski cerkvi gosp. Ivan Lavrič, uradnik »Katoliške Bukvarne« in znani bivši pevovodja slovnoznanega zbora podčastnikov polka št. 17, z gospodično J o-sipino R o n n e r-jevo, hišno posest-nico in organistinjo v Ljubljani. Naše najiskrenejše čestitke!
lj Nekaj podatkov o poslovanju mestnega policijskega urada v letu 1909. V preteklem letu je bilo v mestnem policijskem uradu izdanih 434 izpričeval o lepem vedenju, 315 orožnih listov, 105 spremnic za orožje in raz-streljivo, 479 delavskih in 28 poselskih knjižic, 293 potnih listov in potnih pravic, 18 potnih izkaznic, 295 domovnic ter 232 raličnih drugih potrdil. Z bla-gotvorno vožnjo se je domov odpravilo 122 oseb; v hiralnico se je oddalo 115 hiralcev, v domovno občino pa je bilo odgnanih 1423 oseb. Vnanjim revežem je bilo napravljenih 240 nakaznic za brezplačno dobavo zdravil, domačim pa 960. Izdalo se je tudi 1600 nakazil za brezplačne kopeli. V 189 slučajih pa _ dobili tuji, mimo potujoči reveži primerne denarne podpore. Za godbo je bilo izdanih 1230 licenc in za podaljšanje policijske ure 2084 dovolil.
lj Opozarjamo na veselico tobačnega delavstva, ki bo v soboto, dne 29. t. m, v veliki dvorani »Uniona«. Vršo se obširno priprave, da bo priredba res velezabavna. Tudi naša inteligenca naj takrat pohiti med naše pošteno slovensko delavstvo!
lj Musica saera. Jutri na god presv, Imena Jezusovega se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo v stolnici sledeče:
Missa in laudem et adorationem Ss. Nominis Jesu, zl. Ign. Mitterer, Gra-duale »Salvos fac nos«, zl. Ant. Foer-ster, ofertorij »Confitebor«, zl. P. Utto Kornmiiller.
lj Mestno drsališče pod Tivolljem otvorilo se je z današnjim dnem. Cene za drsanje so iste, kakor lani. Letne vstopnice se dobivajo pri mestni bla-gajnici in pri hišniku na drsališču, dnevne vstopnice pa pri blagajnici na drsališču.
lj Z nožem ranjeni umrl. K tej ponedeljkovi notici, da je bil Martin Po-lonšek v Tržiču z nožem težko ranjen, se nam še poroča, da je Polonšek tretji dan v tukajšnji bolnišnici umrl.
lj Občinski svet ljubljanski ima izredno sejo v torek 18. jan. ob 5. pop. Na vrsto prideta med drugim poročili: o dopisu županovem glede zasaditve in uredbe novega pokopališča pri sv. Križu in pa samostalni predlog občinskega svetovalca dr. Josipa Pippenbacherja glede ustanovitve državne realne gimnazije tipa A v Ljubljani.
lj Umrli so: Na Karolinški cesti št. 3, zasebnica Marija Rakar, stara 72 let. — Umrla je zasebnica Marija Janežič, stara 92 let.
EDISONOVA PREROKOVANJA ZA BODOČNOST.
Iz New Yorka se poroča, da je Edison zašel med preroke in je izjavil, kako bo na svetu izgledalo čez 200 let po njegovem mnenju. Ljudje se bodo polastili še v veliko večji meri kot doslej vseh moči zemlje in zraka ter bodo ustvarili čudeže na polju tehnike. Življenjske potrebščine bodo tako cene, da si bo mogel navaden delavec privoščiti razkošnosti, kakršne si more dovoliti dandanes le bogatin, ki ima letno 800 tisoč mark dohodkov. Edison ne veruje samo, da bo imelo človeštvo velike koristi od radija, ljudje bodo uporabili tudi vulkane v svojo korist. Dandanes tavamo še v temi in smo kljub raznim uspehom šele v začetku. Sedaj smo ljudje še zelonevedni. Ne vemo, kaj je teža, kakšna je narava gorkote, luči in elektricitete, četudi se vsega tega nekoliko poslužujemo. Velikanski razvoj se bo moral zgoditi v naših možganih, da se bomo mogli povzdigniti do resnične višine napredka. Edison pravi, da bo obleka tako cena, da bo lahko vsaka ženska zadostila zahtevam mode. Iz žaganja bodo delali umetno svilo, ki bo lepša od naravne in se bo tudi bolj svetlikala. V petdesetih letih bodo črvi sviloprejci popolnoma nepotrebni, kakor je postal indijski indigo, namesto katerega se sedaj rabi indigo ki se izdeluje v laboratorijih.
Telefonska in brzojavna poročila.
GROF KHUEN HEDERVARY IN PROTI NJEMU ZDRUŽENE MAŽARSKE STRANKE.
Budimpešta, 15. januarja. Na vsak način odpotuje danes grof Khuen He-dervary na Dunaj, da predloži vladarju listo novega ministrstva tudi če bi ministrstvo še ne bi bilo popolno in bi ministrstvo moral pozneje izpopolniti. Med obema strankama iz leta 1848. se vrše že pogajanja za združitev. Polonyi danes prinese Košutu Justhov odgovor, nakar se bodo pogajanja zvečer nadaljevala. Ljudska stranka se je obrnila na obe stranki leta 1848 in na ustavno stranko, naj se vse stranke združijo v združeno opozicijo proti Khuenu. Ustavna stranka se obnaša rezervirano, ostale stranke se pa skoro gotovo združijo in bo že prvi sprejem novega ministrstva v ogrski zbornici zelo buren.
MED VISOKIMI KROGI.
Bruselj, 15. januarja. Danes jo bruseljska banka pričela izplačevati prin-cezinji Lujizi in grofici Lonyay zapuščino njihovega očeta, umrlega kralja, v znesku 18 milijonov frankov. Prince-zinja Lujiza pa dobi v gotovini sedaj izplačanih le 5 milijonov lir, od katerih so dobili 3 milijoni dolžniki, 2 milijona je pa zasegel po svojem odvetniku bivši soprog Lujizin princ Filip Koburšik, ker mu je Lujiza pri ločitvi pismeno izjavila, da ima pravico, kadar ona kaj podeduje, zaseči toliko, kolikor je on zanjo plačal dolgov. Radi tega je princezinja Lujjza sedaj zopet navezana na — kredit.
UPORNI ČASTNIKI NA ŠPANSKEM.
Madrid, 15. januarja. Uporno gibanje med tukajšnjimi častniki se nadaljuje. Ostro postopanje vlade, je raa-nifestante le še bolj razburilo. Ker so včeraj v častniški kazini zopet pripravljali upore, je vlada na kraljev ukaz Častniško kazino zaprlo. Aretacije častnikov se nadaljujejo. Vlada pošilja aretirane častnike v daljne trdnjave.
ZBLIŽAN JE AVSTRO - OGRSKE S SRBIJO.
Belgrad, 15. januarja. Ob priliki
včerajšnjega pravoslavnega novega leta piše »Samouprava« o potrebi zbliža-nja med Avstro - Ogrsko in Srbijo, ker imata obe državi koristi od prijateljskih odnošajev.
RAZPUŠČENA SOCIALNO - DEMOKRATKA MLADINSKA ORGANIZACIJA V BEROLINU.
Berolin, 15. januarja. Policija je razpustila soc. demokraško mladinsko organizacijo za Berolin in okolico, ker je politično društvo in hoče organizo-vati mladino pod 18 let starosti, kar je razvidno iz društvenih pravil.
50.000 MARK PONEVERIL.
Berolin, 15. januarja. Pred par tednike zginil bančni uradnik Kurt Ziehe iz Charlottenburga, ne da bi o čem obvestil svoje sorodnike. Sedaj se poroča, da je njegov beg v zvezi z velikimi poneverjenji. V teku petih let je pone-veril 500.000 mark.
KMALU BOMO IMELI PERUTNICE!
Berolin, 15. januarja. Gustav pl. Lilienthal je predaval v klubu aviati-kov, da je konstruiral letalni aparat, ki omogočuje leteti človeku s porabo lastne sile in moči brez motorja. Izjavil je, da bo v kratkem izpopolnil svoj aparat, s katerim, da je imel že izvrstne uspehe in da bo mogoče s tem aparatom ljudem letati s pomočjo perutnic.
SILNA ZIMA V AMERIKI.
New York, 15. januarja. V Zedinje-nih državah ameriških je silna zima od Tihega do Atlanskega oceana, od mehikanskega zaliva do Kanade je vse zmrznjeno, povsod so silne množine snega, ki so podrle vse brzojavne in telefonske zveze. Promet je popolnoma ustavljen. Tudi na velikih rekah je promet nemogoč. Strahoviti viharji so napravili silna opustošenja. Vlaki so obtičali v snegu.
VOJSKA MED RUSIJO IN AVSTRIJO?
A. Stolypin, brat ruskega ministrskega predsednika, priobčuje v Nov. Vremja« za nas popolnoma nepričakovano vest. Sumniči se v tem članku Avstrijo, da namerava povzročiti raz-por z Rusijo. Med vrsticami pa se more citati, da se gre v tem članku v prvi vrsti za poziv Rusiji, naj bo vedno strogo pripravljena na vojsko. Da vlada v Rusiji tudi ta misel, je razvidno že iz ukaza, ki ga je izdal car pretekli teden, naj se namreč ustanovi štab, ki naj ima nalogo skrbeti za to, da bo ruska vojska vedno za boj pripravljena. Gališki listi tudi poročajo, da zbira Rusija na ruski-gališki meji vojaške čete. Ista poročila trdijo, da jo največ ruskih vojaških čet osredotočenih nasproti trdnjavam Przemysl-Jaroslav.
Kašljajoče osebe opozarjamo na
oglas o Thymomel scillae, to je preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
r
Zahvala.
Podpisana si dovoljuje tem pofom 13-ra^iti najtoplejšo zahvalo 30 vse čestitke in doJ^a3e prijaznosti, ljube3niin naklonjenosti, ki so ji došli ob njeni samostanski petdesetletnici.	135
U Ljubljani, dne it. januarja t5JO.
Jeremija Jfeidrich,
provincijalna prednica.
TliZiMC OtfiTNJB.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 15. januarja.
Pšenica za april 1910.....14-30
Pšenica za okt. 1910.....1196
Rž za april 1910.......9'95
Oves za april 1910......7 66
Koruza za maj 1910......6 74
Efektiv: zdržno.
Pozor!
Opozarjam tem potom vsakogar, naj mojemu sinu Jankotu Končanu na moje ime ne da ne denarja ne kake druge vrednosti, ker 118 jaz zanj nisem plačnik. l-i
Franc Končan
ključavničar v Domžalah.
Poštena
prodajalka
izurjena tudi v naročanju blaga, dobi službo. Primerna hrana in stanovanje prosto. Plača mesečno K 30. Oglasi sc sprejemajo do 22. 115	januarja 1910.	3-1
Konsumno društvo
na Toplicah (Dolenjsko).
Zahvala.
138
NajiskrenejSo zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obisk in tolažbo med boleznijo naSega nepozabnega soproga, očeta, brata in strica pospoda
Leopolda /Irmiča
nadučitelja in vodje III. m. d. Ij. S.
Zahvaljujemo se tudi vsem da-rovateljem krasnih vencev in preč. duhovščini. Posebno zahvalo pa še izrekamo pevskemu zboru učiteljiščni-kov za ganljivo petje nagrobnic in njega vodji g. F. Maroltu. Najtoplejša zahvala za zadnje spremstvo velerodnemu županu g. Iv. Hribarju, g. vladnemu svetniku in ravnatelju )unowiczu, vsem veleč. gg. učiteljem in profesorjem, ter vsem mnogoštevilnim spremljevalcem rajnega k večnemu počitku.
LJubljana, dne 15. januarja 1910.
Žalujoča rodbina
flrmič.
|Domače
if gaggn
slovenske tvrdke
•■»»■.....iC=aC=sa=s3B(
Posojilnic«.
Kmetska posojilnica JffJK:
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta it. 18.
Ljudska posojilnica Moilf!"Z\tcest7^ Yzajemno pafenn^a?ruitV0,K°neresn! tre 19
Razne tvrdke.
Jager Toni» tffiovina ročnih del, Židovske uL 5.
Kollmaon Fait?a porce,ana ,n s,eklenine
In«sin Knšmprl Prva jugoslovanska tvor-uuaijj rvUMUCU nica drož priporoča svoje izborne droži (kvas).
zraven ro-
Lekarna Trnkoczy vl0vi^lian,'
Mf»nr»incfP»r T., trgovina s špec. blagom In IVACUClIlgCI delikatesami. Sv. Petra cesta
St. 37. in 42.
106
Zahvala.
i-i
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bridke nenadomestljive izgube naše nepozabne matere, gospe
Mariie Rožic BI 7nrprFranc'trsovinazmeš-bla9°ni'manufak-'
H	turo' Potreb-za šivilje. Sv. Martina c. 23.
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo tolažilo in spremstvo na poslednjem potu.
Posebno zahvalo izrekamo še prečastiti duhovščini, dalje vsem gospodom pevcem »Slov. kat. iz~ obraž. društva« v Moravčah, ki so zapeli pred hišo žalosti in na grobu tolažilni pesmi žalostinki; končno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili predrago ranjco na zadnji poti. Bog povrni!
Viševek pri Moravčah, 15. jan. 1910.
Za žalujoče brate in sestro: dr. Valentin Rožič.
Obrtno pomožno društY0 K.Tnitre
Prictnn Filip, slikar za napise, črke In grbe, rilMUU Prešernova ul. 50.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
7nrPC Franc> trgovina z meSanim blagom 1 Ct jn m0k0i Sv> Petra cesta 2i.
Zibert A-* ..na)v®e'® zaloga čevljev domaČega iz-
delka, Prešernove ulice.
116
-fWtm
Vabilo
na

123
Preklic.
Jaz podpisani Ivan Farabosco, stavbni mojster v Tržiču-Bistrici preklicujem vse tiste žaljive besede, s katerimi sem povsem neosnovano obkladal dne 12. grudna 1909 v gostilni g. Jakopa Zupana v Retnjah g. Franceta Poljanec, posestnika v Sebenjah št. 24 ter ž njimi ob jednem žalil čast njegovega pokojnega očeta. Obžalujem te svoje žalitve ter zahvaljujem g. Franceta Poljanec, da mi je na mojo prošnjo odpustil in odnehal od kazenske pravde.
Ivan Farabosco.
Išče se dober • i •
občni zbor
Posojilnice v Mariboru, reqistrovane zadruge z omejenim poroštvom,
kateri se bo vršil
v nedeljo, dne 23. prosinca 1910 ob Z url popoldne v zadružni pisarni v Mariboru.
s sledečim sporedom:
1.	poročilo ravnateljstva;
2.	poročilo nadzorništva;
3.	sklepanje o uporabi čistega dobička;
4.	volitev dveh članov ravnateljstva;
5.	čitanje revizijskega zapisnika;
6.	razni predlogi.
Maribor dne 13. prosinca 1910.
_Ravnateljstvo.
m.
Zenithena ponudba.
Jako premožen, boljši 40teten fant brez kmetije, išče zavoljo osamljenja kaj premožno gospodično ali boljšo dekle do 30 let staro, vdova nI izključena. Zadeva je nujna. Tajnost zagotovljena. Ponudbe s sliko in drugo na upravništvo venca pod šifro ,3000'.
Plača ugodna. Gašper Šturm, mizarski mojster, Selca 20.
Služba
je izpraznjena in se lahko hitro nastopi v Timenici, p. Škofji dvor blizu Celovca.
Prosilci naj bi znali kako rokodelstvo. Pogoji ugodni.	117 6—1
Župnijski nrad sv. Jurja v Timenici,
11. januarjal910.
Poslano.
Spodaj podpisana preklicujem svojo žalitev zoper g. L. Gradišarja, hiš. posestnika na Karlovski cesti št. 6, in izjavljam, da je neresnična.
V Ljubljani, 14. prosinca 1910.
_Josipina Zupančič.
OZNANILO.
Semenj bode v Sežani 24. januarja v ponedeljek po sv. Antonu.
Županstvo v Sežani, dne 11. januarja 1910.
F. Stolfa, župan.
Opr. Ste v. E 431/9 2
Dražbeni oklic.
122
Vsled sklepa z dne 15. decembra 1909 opravilna številka E 431/9 se proda	2 r
dne 17. januarja 1910 dopoldne ob 9 uri v Kranju štev. 132
na javni dražbi:
različno manufakturno blago
Reči se sinejo ogledati dne 17. januarja 1910 v času med 8 iu 9 uro dopoldne v Kranju štev. 132.
C. kr. okrajna sodnija Kranj, oddelek 111.,
dne 15. decembra 1909.
Književnost
* »Kovačev študent«, za ljudske odre uglasbil Vinko Vodopivec, libreto spisal Ivan Kovačič. Pod tem naslovom je izšla ravnokar v založbi »Katoliške Bultvarne« v Ljubljani šaljiva spevoigra v treh dejanjih, ki je prirejena deloma za solospeve, deloma za moški zbor in je popolnoma umerjena močem pevskih zborov, s katerimi razpolagajo naši ljudski odri. Besedilo za to spevoigro, ki bo povzročila, kjerkoli se bo uprizarjala, brezdvomno mnogo vese-losti in smeha, se nahaja tudi že v 5. in 6. zvezku »Zbirke ljudskih iger«, ki izhaja v istem založništvu. — Ljudski odri, ki imajo na razpolago par pevcev, ne morejo dobiti za predpust ugodnejšega gradiva, kakor je ta lahko upri-zorljiva igra, v kateri nastopi samo: Kovač Vlecimeh (bas), Meta, njegova žena (sopran), Janez, njun sin (bariton), Žan, poštni sel (tenor), Janezovi sošolci: Krok, Zejko, Mucek. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Cena 3 K 20 vin.
Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Janez Zabukovec, župnik. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Druga izdaja. Cena vezani knjigi 1 K 40 vin.
Cerkev je vedno priporočala in dušnim pastirjem nalagala, da skrbijo za zadostni pouk za zaročence in zakonske, dandanes pa je taka knjiga tembolj na mestu, čim bolj se majejo temelji srečnega zakonskega življenja. Izmed naših bogoslovnih mesečnikov je eden opozarjal na spretno obravnavo kočljive tvarine glede na pouk otrokov, drugi pa nasvetoval duhovnim pastirjem, naj imajo nekaj več izvodov Zabukovčevega »Pouka« vedno na razpolago, da jih dajo zaročencem, ki naj iz te knjige črpajo, kar jim je za novi stan potrebno. Naj bi torej romala knjižica v vsako slovensko hišo, da bode povsodi učila, kako se pripraviti za resnobni zakonski stan, kako izpolnjevati njega težke dolžnosti. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in velja s poštnino vred 1 K 50 vin.
Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. oktobra 1896, št. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi določbami c. kr. upr. sodišča in raznimi vzorci. Uredil Valentin 2un. Cena 1 K 20 vin., s poštnino 1 K 30 vin.
Pri setavljanju osebno-davčne napovedi, ki se mora v teku meseca januarja predložiti davčni oblasti, bo ta4 knjiga vsakomur izborno služila. Olajšala bo delo in prihranila s svojimi praktičnimi navodili marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomur so znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katerih v napovedi ne upošteva in zato ni deležen gotovih olajšav. — Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
OB RAZPRAVI PROTI BOROWSKI.
V ponedeljek se je v Krakovu pričela sodnijska razprava proti Janini Borowski, ki je obdolžena, da je umorila dr. Lewickega. Neki krakovski dnevnik opisuje tako-le položaj pred razpravo:
Ob 9. uri zjutraj so pričeli razdajati vstopnice za ženske na galerijo k razpravi Borowske. Ves Kazimir (judovski del Krakova) ali pravzaprav vse prebivalke njegove so se že ob 8. uri zjutraj odpravile po vstopnice. Pred sodno palačo se je zbrala ogromna množica žensk, ki so se s silo prerivale do vrat sodišča, da bi prišle kolikor mogoče hitro v čakalnico. Množica je kmalu tako narastla, da je predsednik sodišča moral poklicati policijo, ki je naredila clolg špalir pred vhodom, skozi katerega so morale iti kandida-tinje za vstopnice za to senzacijno razpravo.
Na hodniku se je sukalo med raznobarvnimi mozaiki ženskih oblek in ogromnih klobukov nekaj policijskih agentov, ki so morali na bolj uljuden način, kakor to delajo navadno sinovi vojnega boga, zadrževati valove ljudstva in vzdrževati red.
Cez nekaj časa se je slednjič prikazal pred množico žensk predsednik Pogorclski. Ker je število vstopnic na
galerije omejeno, nI moglo biti govora o tem, da bi jih dobile vse navzoče ženske. Predsednik Pogorclski je torej naredil na originalen način.
Z bistrim svojim očesom pogleda v množico... Po senzaciji koprneča ženska srca zatrepečejo ... Marsikatera dama je sladko pogledala na starega in golobučega predsednika, da bi ga zase pridobila... in dobila vstopnico k razpravi. In izgledalo je, da kolikor bolj sladko kakšna kandidatinja pogleda na predsednika, toliko hitreje je dobila vstopnico. Kakor stroga sodba je marsikateri izmed navzočih dam zvenela beseda predsednikova: »Gospa, nate« — ali drugi »Gospa, je ne dam«.
Začeli so se dogajati škandalični prizori. Na žensko, ki je dobila vstopnico, so se vrgle druge, kakor razjarjene levinje, ji iztrgale vstopnico, jo trgale, teple po zemlji. Med dvema ženskama je prišlo do pravcatega pretepa. Strgale so si klobuke z glave, razvihra-le lase. Slednjič je morala posredovati policija.
Ko je pa število vstopnic pričelo pohajati v rokah predsednika, so se ženske vrgle nanj, tako da je moral v lastno obrambo poklicati na pomoč policijo.
Davno že ni bilo več vstopnic, a dolge vrste žensk so še stale in čakale. Slednjič so se na povelje policije počasi, počasi začele razhajati. Tako je z našimi ženskami. Ob 12. opoludne so začeli izdajati vstopnice časnikarjem in moškim. Spet strašanska gnječa, toda vendar veliko mirnejše, kakor je pa bila ženska množica.
Prednost so imeli časnikarji. Bilo jih je okrog 40. a kako čudne postave so med njimi in Bog ve izza kakšnih plank prihajajo ... Prvi je bil na las podoben kakšnemu kazimirskemu jud-ku, postavi se pred predsednika in reče: »Jaz sem sotrudnik amerikan-skega ,New-York Heralda'.«
»Česa?« vpraša predsednik.
»Amerikanskega dnevnika.«
»Amerika in Afrika naj nas v ... pišejo,« reče predsednik odločno in pokaže časnikarju vrata.
Na 40 časnikarjev jih je kakšnih 15 odšlo z dolgim nosom, med njimi tudi nekaj dopisnikov dunajskih listov.
Hočeš — nočeš, so časnikarji odšli.
Potem so se ponovile škandalične orgije, prizori moških množic, ki so nič manj kakor ženske se borili za vstopnice.
Ob 12. opoludne so poklicali še 50 policajev. Hoteli so ž njimi narediti drugi špalir. Tocla prizadevanje policijskega komisarja dr. Stična je bilo dolgo časa brezvspešno.
Množice so se prerivale, se mešale med policijo, grozile in zmerjale.
Šele po dolgem prizadevanju se je posrečilo narediti drugi špalir in potem so se začele izdajati vstopnice in ponovili so se prejšnji škandali.
Mernika nestrpnost.
Gremijalna bolniška blagajna v Celju.
Ker naša vlada slovenskemu trgov-stvu za Spodnje Štajersko, oziroma trgovskemu društvu ni dovolila, to so dobili od namestnije v Gradcu nemški, oziroma nemškutarski trgovci potom gremija, v katerem so prisilno tudi slovenski trgovci. Dovolila se jim je ustanovitev gremijalne bolniške blagajne in so se dne 13. t. m. vršile volitve v odbor v vrtnem salonu pri »Zamorcu«. Volitev so se udeležili tudi slovenski trgovski nastavljenci moškega in ženskega spola, kakor tudi sluge, uslužbe-ni pri osebah, ki spadajo v gremij. Upalo se je, da bodo Nemci vsaj toliko pravični, da, ako že hočejo v svojo bolniško blagajno siliti vse v področje grernija spadajoče osobje in sluge, dali tudi Slovencem eno tretjino mest v odboru. Na tozadevno vprašanje, ako se hoče vpoštevati 'tudi slovenske nastav-Ijence in ako je Nemcem na skupnem delovanju, jc sicer sklicatelj Kukowetz (kmetje, ki kupujejo pri Lahiču, ga poznajo pod imenom Kukovec), da se bode o stvari odločilo, vendar so zagnali vsi navzoči, tudi taki za volitev neopravičeni, trušča in pobijali predlog, predno je bilo o tem sploh glasovanje, posebno sc je še v to čutil poklicanega
neki Costa, ki našim kmetom prav rad prodaja svojo, oziroma svojega nečaka »žajfo«. Rekel je, da se ne sme pripustiti, da bi so društvo poslovenilo, da se vidi, kako se je v Ljubljani pri trg. bolniškem društvu zgodilo, ko so dobili Slovenci večino in se od Nemcev nabrani denar sedaj porablja. Na to mu je zavrnil g. Jagodič, da stvar sploh ne spada tu sem, ker nismo prišli politizirati, ampak se gre tu za res strogo stanovske zadeve, kakor pa je vse kazalo, je Nemcem za politiko in nadvlado. Ako je pa Costa član ljubljanskega trgovskega bolniškega društva in ako potrebuje podpore, jo bo dobil vedno, čeravno je odbor v slovenskih rokah in nima torej niti najmanjšega povoda o tem govoriti. K temu so tudi nekateri pametneji Nemci pritrdili. — Predsednik je trdil, da se je izvolitev njihovih kandidatov izvršila enoglasno. Proti temu so Slovenci ugovarjali. Kukovec je konfuzno trdil, da ni bilo protipredloga, potem je za zopet izjavljal, da ne da protipredloga sploh na glasovanje, ker je bil prvi predlog sprejet. — Slovence so s »Heil«-klici na-hrulili in to vpitje vedno in vedno ponavljali in s tem pokazali, da s celjskimi nasprotniki tudi v strogo stanovskih zadevah ni mogoče skupnega delovanja. Vprašati se pa moramo le, zakaj se potem vabi Slovence k zborova-jam in volitvam, ko sc jim skoraj niti liesede ne da in zakaj se silijo Slovenci v to bolniško blagajno, v katere odbor se jim niti zastopnikov ne pripusti? — Pač poznamo nemško nadvlado povsod, tam pa, kjer Nemci slučajno niso v večini, pa vpijejo po časopisju, da se jim krivica godi, in to tudi posnema v vsakem oziru celjsko nemško trgov-stvo, ki se pa ima za svoj obstoj edino le zahvaliti slovenskim grošem. Nekateri udeleženci s slovenske strani so se jezili nad takim postopanjem Nemcev, toda naj bodo vsi pomirjeni, v Celju smo enakega postopanja že tako navajeni, da nas to ne sme razburjati.
Zaščitna znamka ..Sidro" ■ L
Llnimenf. Capsic! comp. it.
r.
2733
Nadomestek za SMro-Pain-ExpelIer
je splošno priznano kot izvrstno bol bla-znjoče in odvodno mazilo pri prehlajenju itd.; cena 80 v., K 1"40 in K 2-— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko ,.Sidro" potem se je gotovo prejel or. izdelek.
Dr. Ricnterjeva leta pri ..zlatem levu" v Pragi
Elizabetna cesta štev. 5 nova.


w

Ženitna ponudba.
Organist in pevovodja, 32 let star, samec, službujoč na veliki župniji z zelo dobro plačo, se želi v svrho ženitve seznaniti zgo-spico iz dobre in poštene krščanske rodbine v starosti 20 do 30 let, neomadeževa-nega življenja, ki naj bi bila dobro izvežbana pevka-sopranistinja, če ne drugače tudi al-tistinja, izvežbana šivilja in kuharica, ter varčna gospodinja. Želeti je, da bi imela, ako mogoče, precejšnjo doto in vsaj nekaj premoženja. Le edino resne ponudbe s sliko naj se blagovolijo doposlati pod naslovom: Ženitna ponudba P. S. št. 222 na upravništvo »Slovenca«. Tajnost strogo zajamčena.
58 3-1
irr^-ACVJl jjjt Kr? f kJlj firf I k^JThri ILUHL
VHmeriko in Kanado
zložna,
vo^a s cunard Line
cena in varna
H 511 52
Bližnji odhod:
iz Trsta, domaČega pristanišča: Saxonla, 23. febr. Pannonia, 1. marca, Carpathia, 6. marca 1910. Iz Liverpoola: Lusitruia, največji in najlepši parnik, 26. febr., 19. marca, 9. aprila, 7. in 28. maja, 18. junija 1910, Mauretania, 29. jan., 19. febr., 12. marca 2. in 30. aprila, 21. maja, 11. junija 1910. Pojasnila in vožne karte pri HndreJ Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Proti katarom
sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti > i vratnih oteklinah zdrav, uifko priporočana je	3« 12 11.
■Ikaliina bMtaa
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Giessiiubi Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Prospekti sastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah t jestvinami n vinom.
Zalogo pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	114 62—49
se najbolje priporočajo vsakemu ki išče štedilno in zanesljivo dobro kurilo Dobivajo se le pri J. Paulinu, Nova ul. 3 v Ljubljani. 3725 1
Stanovanje
s tremi sobami se odda s februarskim terminom mirni stranki. — Naslov pove 133	uprava lista.
Iščem
čevljarskega pomočnika
za trajno delo in dobro plačilo.
136	Mat. Stražar
čevljarski mojster, Domžale št. 50
S
Mlad trgovski poslovodja
vojaščine prost, s K 4000-— kavcije, išče stalne službe kakega priv. uradnika. Ponudbe pod ,Kontorist' na upravo tega lista.
Zaradi pomanjkanja časa, se želim seznaniti s simpatično, zdravo, krepko in izobraženo gospico, ali vdovo brez otrok. Premoženje postranska stvar. Sem v starosti 40 let, samec, čedne unajnosti, posestnik in trgovec z večjim premoženjem.
Oziralo se bode samo na ponudbe s polnim naslovom in sliko, katera naj se blagovolijo vposlati pod .Dobrosrčna' na upravo lista do 25. t, m. Za tajnost se jamči.
tlnc 11)1)9: zlata holaina. najvišja odlika.
MAGDEBURG
Podružnica Dunaj
Dunaj III., Rm Heumarkt Nr. 21.
Premikalni in stalni patentovani
LOKOMOBILI
na nasičen par in vroči par
od 10 —800 konjskih sil. Gospodarski, trpežni in zanesljivi obratni stroji za vse Indusf. in poljedelske obrate.
llosedai izdelanih nad t>50.(tu» IP. !>.
P. n. gostov ne zadovoljite samo z okusnimi jedili in dobrimi, pristnimi pijačami, sem spada tudi, da jih v današnjem modernem času z razvedrilom in zabavo navežete na hišo.
Ali kako naj se to ukrene, da ne bo prevelikih stroškov? Kupite si kakršnokoli moderno glasbo, ki se z avtomatičnim metanjem denarja vanjo izplača sama, n. pr. električen klavir, orchestrion z mandolinami, godbo na lok itd., ki se dobivajo že od 800 K naprej. Predno pa kaj kupite, je pa priporočati, da se natančno informirate, katera firma Vam lahko to najbolje dobavi. Pri tej priliki se tudi jaz priporočam najtopleje.	__«,.«--	„ . . .
---------------— dobautteli godbenifa auiatnatav, eteh- |	Koloavorska
uiiCa Ši. 26.
3386
SIMON KRIETETZ.
triCiiiGi giasouirjeu, orchesirionao šid.,
■mu
m

§jjjT fcsr" Izvolite pisati po vzorce!
V. J. Havliček a bratr ti?mmm §
izvozna ivrdha priporoča ianenesa in modnoda blasa v različnih vrstah. Plesno blago, opreme za neveste.
Damast, kanafas, Haulfčkouo platno, namizne In kanlne garniture, brisače, žepni rubci itd.
Modno blago. Sukno. Cefirl.
Vzorci franko. — Dobite najboljše.
1 kos HavlICkovo tkanine „KvStu5e" 23 m za K 16'-
1...... 16 m za K 10 50.
Zavoj s 40 m letnih In zimskih okusno odbranih ostankov za 18 K franko po povzet,u,
Samo pri nas pristno!
108
Vabilo
na
redni občni zbor
»Prvega ljubljanskega delavskega konsumnega društva, vpisane zadruge z omejeno zavezo"
ki se bo vršil
na Svetnico dne 2. februarja 1910 ob 4 uri popoldne v prostorih »Slovenske krščanske socijalne zveze" v pritličju Uniona, vbod Frančiškanske ulice
po sledečem dnevnem redu:
1.	poročilo odbora;
2.	odobrenje letnih računov;
3.	branje revizijskega zapisnika;
4.	sprememba pravil;
5.	volitev odbora in nadzorstva;
6.	raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
K občnemu zboru imajo dostop samo člani, oziroma članice, ne pa tudi njih rodbinski udje.
M
S
O
nv '•* J s*-k.■:-»■''
ar ' ' . \ 5-j c/>3
•- Nfsiaižs^^dr' %


ms&M1.
tovarna dežnikov
LMana, Mestni trg 15.
želode hapllice
s podobo
Ikle Matere
eitHcuvj
kot varstveno znamko, zato zvane Marijaceljske želodčeno kapljice, so najboljše, skozi 30 let preizkušeno sredstvo proti motenju v prebavi vseh vrst, gorečici, zaprtju, glavobolu in težkočam v želodcu, tvoritvi
želodčne kisline itd. Dobi se v lekarnah za ceno K —'80 in K Razpošilja na deželo lekarnar C. Bradi) Dunaj I., Fleisdi-12-1 markt štev. 2/462. 3118 6 steklenic za K 5.—, 3 dvojne steklenice za K 4*50 franko. Pazite na varstveno znamko s podobo Marijaceljske Matere Božje, rudeč ovitek in podpis

Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. BEPIC,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
Sode
več vrst, velike in majhne, stare - - - in nove —
ma naprolaj J. Bug-jaai], solar3!ti majiier,
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5.
2957 3-1
0000000)010000)00)00 Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene -
Lud. Černe
juvelir, trgovec z urami in očali ter zapriseženi sodnijski cenilec.
Ljubljana, Woli»a ulica štev. 3.
oooooooooooooooo
Gospodarsko društvo
Bermu, pošla Pazin, (Istra),
posreduje brezplačno pri prodaji
svojih udov. Cena je nizka. Vino Vlila je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 1)
POSTELJNO VLAGO

Odstranitev tako] Starost In spol se noznanl Poiasnlto zastonj. Zavod „Hesculap", Regens-burg, Bavarsko.	28 30—1
nI. S s- S
J
Najcenejše in najbolj učinkujoče
odvajalno sredstvo
Filipa Neusteina poslaiene odvajalne krogllice
(Neusteinove Elizabetne krogljice).
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih Škodljivih primesi, vpo-rabljajo se z na|ve£jim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri CisteCe; nobeno zara-vilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo	3006 nO—l
izvor premnogih bolezni. Radi poslajene oblike jih radi uživajo tudi otroci.
Skatljlca s 15 krogljlcaml stane 30 vln.,.ovo| z 8 Skatljic., torej 120 kroglilc, stane le 2 K. Če se poSlJe napre) K 2*45, se poSl|e franko 1 ovoji
il@llW - SVarllO! j^nS?.0 Zahf^vaj\ePTFHipa "nIu-stelna odvajalne krogljice*. Pristne le, Ce nosi vsaka Skatlja in navodilo naSo zakonito Varstveno znamko v rudeCe-Črnem tisku .Sv. Leopold" in podpis .Filip Neu-Steln, Apotheke". NaSe trgovsko sodnij. zavar. embalaže morajo imeti naSo tvrdko
Filipa Neusteina lekarna ,prl sv.Leopoldu'
|i	Dunaj I., Plankengasse 6.
Zaloga v Ljubljani: Rihard Sušnik, lekarnar, in v več drugih lekarnah.
Stev. 21.
Razglas.
Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se vrši od 15. aprila do 15. julija 1, 1.
I. del strokovnega kurza za izobrazbo učiteljev risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Drugi, tudi trimesečni del kurza se bode nadaljeval leta 1912. Prošnje za vzprejem je vložiti potom šolskega vodstva neposredno pri podpisanem ravnateljstvu.
Izven Ljubljane zaposleni udeležniki dobč od c. kr. ministrstva za javna dela podporo v znesku 180 K.
Tečaj je v prvi vrsti namenjen učiteljem, ki že delujejo na obrtnih nadaljevalnih šolali. V kurz se sprejme največ 20 udeležnikov. Natančnejša pojasnila daje podpisano ravnateljstvo.
Ravnateljstvo c. K. umetno-obrtne strokovne iole.




Usolam se slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da otvorlm na
Zagotavljam svoje cenjenc odjemalce točne postrežbe, kakor tudi glede velike izbere in solidnosti blaga. — Za sedanji čas priporočam p. n. društvom za predpustne veselice razne koti-ljone, serpentine, korijandoii i. t. d. — Cene za vse blago vsikdar najnižje. — V nadi, da me bode slavno občinstvo podpiralo z obilnim obiskom, priporočam se
z odličnim spoštovanjem
120 3-1
Oglej si že nekoliko rabljeni 130 3—1
. TiCHR
t govta s papirjem in galanterijo. LMana, Sv. Petri cesta 26
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
losip Vidmar v Ljubljani
Pred Škofijo $1.19. SlarilrSSU Prešernova ulica št. 4.
3436 Popravila točno in ceno. 52 1
sposoben za novo in staro delo črevljarskega obrta, katero prodam prav po nizki ceni. Prodajalec stroja nahaja se v Kranju Pungrat št. 32.
131 za zidanje ima naprodaj lastnik 2—1
Jožef Kolman na Bledu.
Spiritovi sodi
od finega špirita od 600 do 800 litrov in
vinski hrastovi sodi
močni,
zanesljivi, se dobijo po nizki ceni pri tvrdki
M. Rosner & Co., Ljubljana
295 poleg Koslerjeve pivovarne, (i)
2817 24-1 hrlpavost, katar, zaslc*
zenje, katar v grlu, oslovski in duSljivi kašelj odpravijo zdravil, preizkušene in priporočene
karamele za prsa _	s tremi jelkami.
5500 notarijelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti.
Zavoj 20 in 10 vin., škatljica 60 vin. dobivajo se v Ljubljani-Lekarna pri „Orlu\ Rih. SuSnik, deželna lekarna pri .Mariji Pomagaj" M. Leustek; Ubald pl. Trnkoczu, (j Piccoli. pri „Kroni" A. Bohinc; 1. Gjuričič, Metlika, A. Roblek, Radovljica D. Pire, Idrija, H. Brilll, Litija, E. Burdich, Sk. Loka, H. Roblek, TržiC, K. flndrijanlC in I. Bergmann, Novomesto, K. Šavnik Kranj, j. Močnik, Kamnik, C. Huss, Vipava.
Kaiserjeve
Zimsko blago sts mora prodati S^JMffi
tudi pod osaho ceno.
.Meško sklaiišfe oblek" 0. BERHHTOVIC Ljubljana, mestni trg štev. S.
121 3 1
Stev. 4.
Razglas.
V tekočem letu 1910. so določeni nasledni dnevi za pomočniške preizkušnje:
1.	Sreda, dne 9. marca,
2.	Sreda, dne 1. junija,
3.	Sreda, dne 28. septembra,
4.	Sreda, dne 14. decembra.
Lastnoročno pisane prošnje za pripustitev k izkušnji je vložiti pri podpisani komisiji najpozneje 4 tedne pred določenim rokom, da preostaje dovolj časa za napravo pomočniškega dela
Takso v znesku 6 K je plačati pri trgovski in obrtniški zbornici.
Obrtno oblastvena pretzkuševalna komisija za pomočnike.
119
V Ljubljani, dne 15. januarja 1910.
Predsednik:
Ivan Subic
c. kr. državne obrtne šole ravnatelj.
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 10, II. stop., II. nadstr. (ffledljatova hiša).
91	se pripopoea prečostitl duhovščini za	26 1
Izdeluje eele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakof se glasi naročilo, v svilnatem iti zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno pfevzam®-
v Ljubljani, dne 12. januarja 1910.
98 3-1
— »Turški križ« na selškem odru.
Iz Selc se nam poroča: Ni je zlepa predstave, pri kateri bi bilo združeno to, kar je bilo pri tej. Dr. Krek je spisal to igro nalašč, za selško dolino, kakor je sam povedal pred predstavo, v znak vsojega zanimanja za novo izobraževalno društvo v Selcih in iz hvaležnosti za dušni užitek, ko je videl s kako vnemo, veseljem in obenem z umeva-njem so naša dekleta in naši fantje nastopali v drugih igrah. Vzvišena lepa misel, ohraniti nam in naši mladini veliko in močno ljubezen do našega doma; poleg te resnosti, ki preveva vso igro, pa življenje polno dovtipov in veselje, vse to je napravilo nepopisen vtis na igralce in poslušalce. Igralci so se vživili v svoje vloge in so igrali ka-okr bi šlo zares. Veliko tega življenja jim je pokazal dr. Krek sam, ki je bil večkrat pri skušnjah. Poleg tega so bile pa še vse vloge tako v pravih rokah, da bi težko boljše izbirali. Uršula je nastopala kot prava junakinja, s svojim primerno spreminjajočim glasom je izražala čustva, ki so ji prišla iz srca; Mina je igrala svojo vlogo, da se je moslilo, da je res stara ženica; mogočen je bil nastop Juzuf-paše kot janičarja, obenem pa je mehko izražal spomine na dom in mater; Dihur je znal napraviti pri poslušalcih gnus do vsiljivega, hinavskega protestantov-skega pridigarja; Štrigalica je s svojo živahnostjo vzbudil veliko smeha pa tudi usmiljenja. Skupine so prav mojstrsko kazale življenje. Sploh so vsi Igralci izborno rešili svoje vloge. Bili ho sami domači igralci; stala jih jc marsikaka žrtev, saj so morali nekateri možje hoditi dobro uro daleč k skušnjam. Zato čast vsem! — Pri poslušalcih je tudi napravila igra tak vtis, da se je v vsaki hiši govorilo o tej predstavi. Težko so jo čakali igre, kakor še nobene ne, pa dasi so že videli »Divjega lovca«, »Za pravdo in srce«, »Revčka Andrejčka«, jim vendar te igre niso veliko proti tej igri. Igro je izročil dr. Krek v popolno last Katol. slov. izobra-fcavelnemu društvu v Selcih. (O igri «3ami prinesemo tudi mi od svoje strani oceno. Opomba uredn.)
— Katol. slov. izobraževalno društvo Podbrdo (Goriško) priredi dne 90. t. m. 1910 ob 5. uri popoldne v društvenem prostoru veselico z zanimivim sporedom. Petje: mešan, moški in otroški zbor, deklamacija, dve igri, šaljivi »pust« in srečkanjc.
lj Podružnica I. avstrijskega društva državnih slug v Ljubljani, zahvaljuje se povodom veselice dne 8. t. m. v IJnionu, vsem velecenjenim pokroviteljem za izdatno podporo, slavnemu občinstvu za obilno udeležbo, dalje gg. Mathianu in Herzmansky-ju za okusno dekoracijo ter učitelju g. Selaku za prelepo aranžiranje. Bodi vsem skupaj izražena iskrena zahvala, ker so pripomogli do gmotnega uspeha, ki se bodo uporabil v blagi podporni namen. Dodatno k poročilu pa moramo še omeniti, da so priredbo posetili še tudi gg. dr. Furlan in dr. Majaron.
lj Občni zbor vdovskega in sirotin-£kega pokojninskega zaklada društva edravnikov na Kranjskem se vrši dne 26. januarja ob pol 6. uri popoldne v srebrni dvorani hotela »Union«. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Volitev dveh revizorjev. 3- Slučajnosti.
SLUŽBENA PRAGMATIKA IN ČASOVNO NAPREDOVANJE C. KR. DRŽAVNIH URADNIKOV.
Praga, 15. januarja. Glasilo čeških poštnih uradnikov objavlja v posebni izdaji glavne točke vladne predloge o službeni pragmatiki in o napredovanju v službi. Najvažnejše točke so sledeče: Z ozirom na kvalifikacijo določa § 19., da se bodo ozirali: 1. na strokovno izobrazbo; 2. na umevanje in sposobnost; 3. na pridnost, vestnost in na zaupljivost v službeni uporabi; 4. na sposobnost v občevanju s strankami;
5. na uspehe v službovanju; 6. na obnašanje izven službe in v službi; 7. na sposobnost uradovanja in vodstva uradov. Kvalifikacijsko note so: izvrstno, prav dobro, povoljno, manj povoljno. Po § 26. se uradniku naznani kvalifikacijska nota. Uradnik ima pravico, da zahteva v 14 dneh vpogled v kvalifikacijo, ki se mu mora dovoliti. Če slove nota manj povoljno, ima uradnik pravico, da se proti uradnemu načelniku pritoži. Za povišanje na boljše mesto je potrebno, da je uradnik posebno sposoben, uporaben in zaupljiv. Uradniki z vsaj povoljno noto in z izkušnjami Imajo pravico napredovanja v višjo plačilno mesto v predpisanem času ne glede na to, če je število mest polno, ko so doslužili predpisano dobo. Uradniki »h razdele v štiri skupi nt?) i 1 ji oiut/ft 1* skupina: popolna vseučiliška izobrazba. 2. skupina: srednja šola in en viso-
košolski tečaj, kakor tudi ena državna izkušnja (geometer). 3. skupina: srednja šola. 4. skupina: ljudsko šolo presegajoča izobrazba.
Napredujejo uradniki po sledeči razpredelnici:
Avskultanti, volonterji in prakti-kanti bodo služili, in sicer konceptni 3, sodni 8 in geometri 3 leta. Po 5 letih doseže konceptno osobje X., po 7 letih IX. in po 8 letih VIII. činovni razred. Sodno osobje s popolno visokošolsko izobrazbo prakticira 8 let, IX. činovni razred doseže po 7, VIII. pa po 8 službenih letih. Geometri prakticirajo 3 leta, po 4 letih dosežejo XI., po 6 letih X., po 8 letih pa IX'. činovni razred. Uradno osobje s srednješolsko izobrazbo prakticira 3 leta, XI. činovni razred se doseže po 6, X. po 7 in IX. po 8 letih. Z višjo kakor ljudskošolsko izobrazbo se prakticira 3 leta, XI. činovni razred se doseže po 9 in X. činovni razred po na-daljnih 9 letih.
Razne stvari.
Tobačna režija. Avstrijska tobačna režija je največje podjetje v Avstriji, ki ima 30 tovarn in 7 velikih skladišč, nad 1100 uradnikov in slug in 40.000 delavcev in delavk. Na leto se izdela poldrugo milijardo smodk, šest milijard svaljčic in dva in pol milijona meter-skih stotov tobaka za kaditi. Na leto prejme 270 milijonov kron, med temi 5 milijonov za izvoz. V deželah, kjer raste tobak (v Dalmaciji, južni Tirolski, Galiciji in Bukovini) je več kot 60 tisoč oseb, ki goje tobak in ki zaslužijo ob žetvi okoli 6 milijonov kron. Založnikov je 1000 in tobačnih trafik 70.000. To je seveda velikanski organizem.
Protestantski zgodovinar — katoličan. Protestantski zgodovinar in vse-učiliški profesor dr. pl. Ruville, ki je pred nekaj časa prestopil v katoliško cerkev, je izdal knjigo »Nazaj k Sveti Cerkvi«, ki je vzbudila povsod velikansko zanimanje in ki je doživela v desetih dneh 15 izdaj.
Svoboda vesti na Francoskem. Francoski ministrski predsednik je izdal okrožnico na prefekte, v kateri zabičava, da morajo pri nastavljanju državnih uradnikov strogo gledati na to, ako so prosilci republikanskega mišljenja. Pri komer vstaja najmanjši dvom v tem oziru, ga je treba neizprosno odbiti.
Kolera v Peterburgu. Uradno se razglaša v Peterburgu, da je kolera popolnoma zatrta.
Izgon čeških delavcev iz Pruske Šlezije. Zadnje dni je dobilo mnogo čeških delavcev v Pruski Šleziji izgonske naloge. Med njimi so tudi taki, ki so se ondi vdomačili in poročili z Nemkami.
Proti suženjstvu v Turčiji. V Turčiji je do zadnjih časov cvetela trgovina s sužnji; ne le bivši sultan Abdul Hamid, marveč tudi drugi velikaši so dobivali sužnje obojega spola iz Arabije. Sedaj je izdal sultan Mohamed V. irade, s katerim se najstrožje prepoveduje kupčijo z živimi ljudmi. Značilno je, da ta ukaz niso javno razglasili, marveč je bil dostavljen le tistim, ki se jih tiče. Upati je, da se irade tudi izvede, kajti sedanji režim je le toliko evropski, da smatra suženjstvo za madež v državi.
Ženske, ki jedo srca nezvestih moških. V Rimu je bilo obsojeno neko dekle, ki je iz maščevanja zagnalo svojemu nezvestemu ljubimcu v obraz vi-triol, ki mu je vsa lica sežgal. »Moja ljubosumnost«, je reklo dekle po izvršeni osveti, »je bila tolika, da bi mu najraje snedla srce. Marsikdo bo rekel, da je to pretirana fraza, nepremišljeno izrečena v trenotku razburjenosti. A ni tako! Povedati hočem primero, ko je zapuščena, varana ženska v istini snedla srce nezvestega. Markiza d'Astorga je skuhala svojemu nezvestemu zaročniku srce neke pustolovke, v katero se je strastno zagledal. Pa ni to edini slučaj, temveč je takih še mnogo. Španska pevka Moreno, ki jo je zapustil nek zastavnik, se je grozno osvetila. Nova zaročnica je prejela na svoj godovni dan, ravno opoldne pred kosilom, pismo od zastavnika: »No morem priti k obedu, ker imam vaje. Jej sama, tečno, na moje zdravje!« Ko je pojedla prinešeno kosilo, je dobila drug listek: »Recite mi, ali je bilo tečno meso vašega zaročnika-zastavnika? Rešite me radovednosti v nagrado mojega truda pri kuhanju njegovega mesa. Moreno.« — Znano je, da je Demey-rac, umetnica »Comedie Fran^aise«, ko je zvedela, da se hoče poročiti maršal d'Anese, zaželela razgovarjati so ž njim pred poroko. Zjutraj, ko je nevesta, bogata plemkinja, čakala na maršala, da se odpeljeta k poroki v cerkev, so ribiči izvlekli i» Seine mrtvo truplo maršalovo — z izrezanim srcem. Vse zasledovanje po maršalovem morilcu je
ostalo brezuspešno, šele po mnogih letih, ko je Demeyrac umrla, so našli v njeni pisalni mizi med kupom pisem tudi listek z besedami: »Maršal d'Ane-se mi je hotel odvzeti srce, ko mi ga je že tisočkrat poklonil. Iztrgala sem mu ga, da preprečim njegov zločin. Iztrgala sem mu srce, skuhala in pojedla, da ostane tako vedno moje in samo zame--« — Tako so se znale nekatere ženske strašno maščevati za nezvestobo.
Nesrečna družina. V Csanadpaloti, kjer razsaja davica, je bogatašu Valentinu Blašlco umrlo v enem dnevu vseh pet sinov v starosti od 12 do 19 let. Sta-riša sta zblaznela.
Starost — norost. V Pečuhu se je vsled nesrečne ljubezni obesil 981eten starec, bogataš Makai. Zagledal se je v 161etno punico, ki je bila tako pretkana, da ga je hotela vzeti, a so ji stariši zabranili. Stari norec se je nato v obupu obesil. S tem je gotovo napravil največje veselje svojim dedičem, ki so itak že predolgo morali čakati na njegovo smrt.
Fes je odpravljen v turški vojski. Ker so po splošni vojaški dolžnosti obvezani tudi kristjani fes nositi, fes pa je označba turštva, bo turška armada odslej splošno nosila neke vrste čepico.
—	177.023 Avstrijcev se je leta 1907 izselilo v Ameriko, kakor poroča statistična centralna komisija. Velikanska številka! Čez Trst jih je šlo 8893, večinoma iz Galicije in Dalmacije, čez Reko 1975, čez Hamburg 51.809, čez Bremen 61.389. Rodbin gre menj, več pa poslov, posebno ženskih. Iz Bremena samega je šlo 41.378 oseb kmečkega stanu! Iz Ogrske jih je šlo 5517, iz Bosne 2436. Nasproti letu 1906 se je izselilo v Ameriko iz Avstrije 33.394 oseb več, samo iz Ogrske 10.613 več! Nemcev je izmed teh 40.497, 13.363 Čehov, 59.719 Poljakov, 23.751 Rusinov, 47.125 Hrvatov in Slovencev, 41.815 Slovakov. Avstrija ima takoj za Italijo največ izseljencev; poprečno gre vsako leto v Ameriko 200.000 oseb, iz Nemčije pa samo 40.000, torej petkrat menj.
—	Nemški cesar kroka. Nemški cesar Viljem II. je pač originalen mož. Stori veliko pametnega, pa obenem tudi veliko neumnosti, da se mora z njimi še parlament pečati. Iz zadnjega časa so znane od cesarja sledeče zgodbe: Izjavil je, da je nek doprsni kip, ki ga je profesor Bohde našel nekje v Londonu, delo Leonarda da Vinci, pa se je kmalu izkazalo, da je delo nekega sodobnega Angleža — nato je povabil Viljem k sebi neko igralko iz Pariza, da mu je predavala »o ljubezni« — pred par dnevi pa je povabil v svojo palačo približno 40 umetnikov in učenjakov iz Berolina, pa je z njimi v »Kneipstu-bi« cesarske palače do dveh zjutraj pri pivu in cigarah krokal. Oj ta Viljem!
Milijon lir za Garibaldince. Italijanski parlament je sklenil dne 4. julija 1907 ob stoletnici rojstva Garibal-dija zakon, da se razdeli en milijon lir kot nacionalen dar med prejšne, potrebne Garibaldijeve vojake. Po dveh letih in pol je končala komisija svoje delo in senator Cadolini je poročal, da bo dobil vsak vojak samo 50 lir, ker se je prijavilo nad 28.000 mož, od katerih je zavrnila komisija nad 7000, tako da je ostalo še 20.033 utemeljenih prošenj. Država mora še 1650 lir prispevati. Iz tega se pa da soditi, da je Garibaldi poveljeval v svojih sedmih vojnah okrog 127.000 prostovoljcem, od katerih jih živi sedaj še od 20—30.000.
Čenstohovske dragocenosti najdene. Kakor znano je bila lani popolnoma oropana slavna božjepotna cerkev v Čenstohovem. Sedaj je dobila varšavska policija anonimno pismo, na podlagi katerega je našla oropane zaklade in tucli aretirala one tri roparje, ki so zločin izvršili. Dragocenosti so našli v rjuho zašite na dnu reke Varta.
KOŽNE BOLEZNI
ki jih ni lahko ozdraviti, kakor izpuščaji in otekline, so mnogokrat posledice slabe bolestne krvi.
SC0TT-0VA EMULZIJA
je najboljše sredstvo za pomnoženje in ojače-nje krvi ter premaguje tozadevnih bolečin.
Učinkujoče sestavine, ki so spojene po neprekosnem SCOTT-ovem ravnanju v lahko prebavno emulzijo, so pridobile SC0TT-0VI EMULZIJI na daleč in široko sloves vzor-emulzije in se ista povsod smatra za najboljše sredstvo proti znamko'—Sri- tem boleznim.	2615
^šssssr Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
SCOTT-ovc-	_ , .
ga ravnanja l	Dobi sc v vseh lekarnah.
(F
ne
P. Košak
restavracija, Ljubljana
Prešernova ulica 9 (poleg glavne poste)
priporoča svoja čisto naravna Dina kakor: 6 let starega Lintomerčana.
5 let starega SilPanca (v boteljah), stara kranjska trta, pristen CPlfiek iz slovečih goric »Gadova peč", odlikovan na razstavi v Novem mestu, ter razne druge vrste.
Izborna meščanska kuhinja.

Uspehi potrjujejo
da služi
Thymomel Scillae
pri trdovratnem kašlju otrok in odraslih najboljše.
Stotine zdravniških priznanj.
Prosimo, vprašajte svojega zdravnikal
1 steklenica K 2-20. Po po5tl franko proti napre] pošlljatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej po-šiljatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej poSiljatvi 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRJLGNER-ja lekarni
c. 1. kr. dvor. dobavitelja Praga-III., št. 203.
Dobiva se v vseh lekarnah. Pozor na Ime sredstva, izdelova-telja In varstveno znamko,
Esenca za želodec
izdelek iz flvgsburga pri J. G. Izborno preizkušeno, tek vzbujajoče
in prebavo pospešujoče sredstvo. Brez recepta v vseh lekarnah v steklenicah po K 1'20 in K 2'<K).
Svarilo: Kiesowi
■Zaloge: Ljubljana: Lekarna pri zlat. jelenu, pri zlatem orlu; Celie: lekarna pri Mariji Pomagaj; Maribor: lek. p. Mariji Pomagaj.
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2-80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje KV^t
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega lnlet-nanking-blaga, 1 pernica vel. 180X116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 21; posamezne pernice K 12,14, 16; vzglavnica K 3, K 3-50, K 4. — Pernice 180X140 cm velike K 15, 18, 20: vzglavnica 90X70 ali 80x80 cm K 4'50,5'-, 5-50. Spod. pernica lz gradla 180X116 cm K 13--, 15-- razpošilja proti povzetju poStn. prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
M. Berger v Dešenici St. 1010. CeSki les.
Za neugajajoCe denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o žimnlcah, odejah, prevlekah In vsem drugem F 716 posteljnem blagu zastonj in poŠt. prosto. 52—i
preizkušeno krmilo za pse oseh pasem 50 kg K 23 —
iz tovarne; 5 kg K 3"20
poštnine prosto. Obširne cenike in brošure o drugih krmilih za pse, perutnino, kunce, fazane, srne in drugo divjačino zastonj pri tvrdki:
Henrik polsferer
(patent, tovarna za Fattingerjeve pogafie za pse in krmila za perutnino)
Dunajsko Novomesfo (Wiener-F1eustadt),
Ustanovljeno 1893. — Nad 300 najvišjih odlikovanj. Zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik.
»sami se prepriča
' da je praško domače mazilo v vsakem gospodinjstvu neizogibno potrebno.
2e 40 let se je izkazalo mečllno vlacno mazilo, tako-zvauo praSko domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi In pospeSu|e zaceljenje, KjT HazpoSilja se vsak dan. "tal
t puSIca 70 vin. Proti predplačilu K 3'16 se poSljejo 4 pu-Slce, za K 7#- pa 10 puSic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Pozor na Ime Izdelke, iz-delovatelja, ceno in varstveno znamko Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga 2960 20-1
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri črnem orlu"
Prana, Mala strani, vogal Nerudove ulice št.203.
Zaloge v lekarnah avitro- Ogrske.

»J
ZoEnudraonSka Schuseigerja S2 ?.Sbc5^S2!«a nsfria vsJa <®> 'a ®
N siruriiT i »iiii
pov7roči prijeten hladilen okus v ustih, uniči nastale bakterije, odstrani slab duh, tudi pri kadilcih, je nerridomestlj vo sredstvo zoper zobobol, ker s tinkturo brez primesi vode napoiena bata v bolni zob vložena takoj :-: '	omili bolečino.
Tacitol 2759 1
ne bi smela nobena hiža pogrešati!
Podrobneja navodila daje popis, ki je vsaki steklenici pridejan.
Cena steklenici je i K 60 vin.
Dobi se v lekarnah gospodov: Bohinc Piccoli, Sušnik, TrnkbczH; pri drogistu g. Kancu in vseh večjih prodajalnah.
Naročila od 1 steklenic dalje se razpošiljajo poštnine prosto.
Kdor je siv, izgleda star.
Izborno zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta L Vitek-ov „lmmer|ung", rudečk. rujave in črne barve.
Barva takoj in trpežno, kart. Ki'-. 2. Vitek-ov „Nucln", enojna steklenica K I--. Ti barvili (ta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija
FH. VITEK & Co. PRilGiL igu
Htek-ov ..iDimorjiino" Vitek-ov ..Immerjunp"
Pred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte leVitkove izdelke In odklanj. odločno vse drugo. Dobi se pri: Ant Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana.
I
Edini ugoden nakup
! ostankov
40 metrov cetlra, barhenca, lla-neie. voinine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja frank o po povzetju za 18 ki-on slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
0. J. Haolllek a M
v Podčbradih, Češko.
<* 9
I
NaroČit« takoj t - Priporočilo! Vclee. go-a oratr, Podgbrady. Za-. .	m sprejel z veseljem in ae
mi jc zelo dopadla. Prosim, poiljftc ml šc
■pod V. J. Havliiek dnjo poiiljatcv tem sp
tO metrov ostankov i ..
SpoStovanlcm V. V. Neustya, Uhry, 10,11.
_
Xatert itrhjo 4Subn>. po c*ni in mmeat/UMf potovali ruy \sv ot>rn*p»
nSimon£*dCmetetx**
m Jt}r'ubQani ttbtodvorsk* uiie*2G.
Eiiiiio Pfislen Ualzam
iz lekar. pri nrujelju
l Ttiierru v Pregradi
pr> RonaSkl Slatini
(Postavno zavarovano)
Edino pristen ie z varstveno znamko RED8VHICH.
UCinkujoC pri želodčnih težkoCah, napenjanju, zaslizenju, motenju prebave, kailju, pljučnih
boleznih, prsnln bo'eznlh, hripavosti itd. Cisti zunanje rane, olajSuje bolečine. i2 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika posebna
steklenica K 5" .
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
zanesljivo učinkujoče pri priSCih, ranah, ranltvnh, vnct|u Se tako star m vseli vrst. 2 lončku K 3'bO. NaroČile na| se naslavljajo na lekarno pri an ;e!ju
A. THIEHRY v PREGRADI pri Rogaški Slatini.
Dobi se skoro v vseli lekarnah.
Vino na
v kleteh slovenskih ktnetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči „ Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Porterose. Kdor kupi, naj pošlje svoje sode na po-3348	stajo.	i
C. kr. oblastveno potrjeno učiliš e
za
Dobi
if u>i<DI
tudi kroj po životni meri.
; Velika nova hiša
tob državni cesti z lepim sadnim vrtom se jda v najem ali pa proda. Več pove lastnik
ioi Ivan Vabčlč, Cerklje pri Krškem.
		
	TOIFL-©¥	
3207	TILfflPi	
	CCTL0M	
	ŽŠJ	
		
v
2enitbena ponudba.
Gospodična, obenem kuharica, stara 38 let, gotovine 2000 J(, se Seli poročiti 3 moškim enake starosti ali tudi Starejšim, ki bi imel stalno dr javno službo In bil St°venec- Ifdovci brej ali 3 enim otrokom niso izključeni. M,ora biti mirnega in strogega krščanskega enačaja. Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo pod naslovom:
Ker svojo glavno trgovino Mestni trg št. 19 s 1. februarjem opustim in isto v Gorico, Šolska ulica Št. 6
premestim, prodani vso svojo trgovsko opravo po jako ugodni ceni, ter opozarjam reflektante na to res ugodno priliko.
Cenjenim odjemalcem
pa vljudno naznanjam, da bodem
od dne 1. februarja naprej v Ljubljani trgovino imel
sas^o na JiirfKevem trgu
,Prl PianisiSti1
katero bodem znatno povečal in založil. Do 1. februarja pa prodajam v moji glavni trgovini Mestni trg št. 19
87 1
Eagellfoerf Sfeušek.
,5rečen ja^on".
tli 2—1

ira i verižico za samo hron 2'-.
II1
1 H Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja gl šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2*—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K5'50, 5 kosov K 9"—. PoSilja proti povzetju
prus.-šlezijska izvozna tvrdka
A. GELB, Krakov 340.
2561 Za neugajajoče denar nazaj. 1—1

Perje za postelje in puli
3092 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Proda se po nizki ceni
bencinmotor
(tovarne F. Renaner), komaj tri leta rabljen. Ima moči za 10 konjskih sil. Pripraven za mlin ali žago. Obenem se proda tudi
(vollgater.) 60 cm široka. Natančneja pojasnila daje J. Hribar, pošta Izlake, Zagorje 81	ob Savi.	3-1
oforje nais?J{!msa"
miine in stiskalnice
xa grofje in sadje.
Železne blag
stavfeene potrekifttae
in vso Z
GfUjJO
dobavlja po najnižjih ccnah slovenskr. veletrgovina z železnino
5 o

fj<-'«
u £ tbljanl, jVUrij« y'«re?.ijc easts it«».
95»»' tiVJ*:<' w sasanm
V ? S9 ^ v 9 fiffllft
ppil II Mi| si
iz hrastovega lesa, krasni izdelek tovarne špirita, zelo močne in trpežne, deloma ;L popolnoma nove, deloma v$Uj< enkrat rabljene po 300, 350, 400, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše priporočljive, adlže po prav nizkih solidnih cenah tvrdka 3320 20 l
iua. Tomažič
JOSIP ŠTUPICA
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6,
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalo,gi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
rodajalha
mlada, ki se je izučila v mestu, želi svojo sedanjo službo premeniti kam na deželo. Več pod šifro nPridna 1000" poštno ležeče Ljubljana.	113 2—1
Nihče naj ne zamudi poskusiti Pasini-jevo
vino - pelinovec
ki je dišeCe medicinalno vino krasnega okusa in vzbuja tek, krepi in da novih moči. Neštevilna priznanja. Zajamčeno pristen, iz najboljših tirolskih vin, in popolnoma odgovarja novemu vinskemu zakonu. Najvišja odlikovanja! Grand Prix in zlata svetinja v Parizu in Florenci. Naročila je nasloviti na izdelova-telja Fausto Pasini, Trident, Tirolsko ali pa na glavno zastopstvo za Ljubljano in Kranjsko: JANKO TRflUN.
Hi IZPELJAVA
vseh plovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa rlavna In stranska mesta tu- in inozemstva.
w • hA na 1. n	Rit.	»j r.%. v hls 9
■hmii n jii,	jrsasafc zfmm®-* -.t
■■■arairaasaHc:«!-'' viraijcrofsis . ■•	'MWiapy-in»; 'ihimm riw »bmbh—w—tararoc
v tu ¥w vjt ta v*TO»XTy u jI
MENJALNICNH BEIMI^KR DRUŽBA it NAKUP IN PRODAJA |
% M CDriTD 4 OSREDNJA. MENJALNICA: vseh vrit rent, obligacij, državnih papirjev, ;
u " -----— - LzaMovanie proti izri lin sred !n mil mit
11 'i J1 Prospekte in cenike premij sa?toaj in iraoko. »
r r&^B^^^J^1***^^ ■VTT»VI»'f'.'< t Cmi-TT*! wn rm mm m M - -str-. mM itiriniifinMMi iim»ih.*
DrkH«*ii7niro ♦ Bai'er' Ca-te »s,, u\.c
1 r- -1 m, acrs»iki 2Ki!ib«rg, MMIteg. r' :ii, 1.1 Praga, fciaia stran, Lt^rss, fivilavr, t9s«mBm^'Z'ji5«5?$ie JHUBIstz 7iiag-mwMWiK»x maam i
-"i-iiiBr, ''rrtfmTHEmrraviMi
Prvi sioitnskl pojmu zavod v Liubllani, ..
Prireja poarelie od nalpriiirostelše do naSeleaantneise vrste v odprtih kakor tudi v s ristaSom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potreben za mrliče, kakor: kovl našle In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne ^pif cvetKce. kostoe, porcelana in peri. • - ilaipižie eerasi.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52 1
Turk in brata Rajina.
v*
Naznanilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da Stlipujetn
3728 1-1
ir<
postavljen na mojo parffiO žaga (prej Deghenghi).
Prevzamem tudi iagan$e usakasirstnega lesa po najnižjih cenah. Ponudbe oziroma naročila se naj blagovolijo vposlati u malo pisarna SelemburgoDa uiica št. G.
Val. Scagnetti
arhitekt in stavbenik
&|ubliana.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
iz
BREMENU MEV-VORK::
S CIM so dosegli bi-
cikli in avtomobili sedanjo višino?
S tečajem na krulil!
S Clffi se odpravi pri železniških kolesih in trans-misijah trenje in postanejo trpežne?
S Mii i kifM
S CIM postane samo-
pisnica, z dnevno 50.000 in letno 15,000.000 udari, še po-S l6C3j6m sebno trpežna?
S leči! n SreSlab!
Pisalni stroj
z vidno pisavo
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia:: Kaiser Wilhelm n, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der GroOe. :: ::
--Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ,..:,:,.:
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino~le pri 2886—58
V	B
IF^Ps v Kolodvorskih ulicah št. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Ealtimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.

m dobre, pristne
w
cene
prlpor.E. gllD^D Mf 17 VftlHlft
	
e	—■
M	.2.
o i.	"rt"
JO o	's <a
«	S
0	«
	N
ca	
—<	®
-o	n
	■H
H	
13	t-
o	02
rt	. F.
a	h
-o	ca
o a>	35
»	
ima:
tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku, tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu!
Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo velike zahteve.
Zahtevajte prospekte!
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja!
Glavno Rlllfl	FH M^l^na
zastopstvo 1 lUJ MUia. t/vU« SelenbTBOT?. ti. 7
6—t
za Istro

89
Izvrstno sredstvo proti vsakemu
kataruinkašllu
nboni
Dobi se povsod, s

Izdelovanje modernih
Zavitek 20 vinarjev.
Glavna zaloga: Favel iaar, Varaždin na irvaškem. f

mmsrt
lil »sfsls ©rsf
hllfersfr.79
Ceniki se pošiljajo radevolje zastonj in franko.

lil
Vinko Mnlllff K™>
Feter niljUll larše
v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jerne?eva ulica 231.
Hiirožlia se sprejemalo a o&eli sHiadl^čin In tudi v Ljubilnnl, Dunajska cesta 32.
Telefon št. 165.	K1REL IflEHLIC	Telefon št. 165.
3340 lastnih fturdkz Laarsn£jč & Domicslg, žifsia trgovina. 3-t
Slovenska tvrdka obuval
Wolfova ulica 14 Wolfova ulica 14
priporoča si. občinstvu svojo veliko zalogo za jesensko in zimsko sezono vseh vrst najmodernejših*čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za turiste iu telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoše, dokoienicc (gamašne) in vse v to stroko spadajoče potrebščine. Naročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno izvršujejo v lastni U33	delavnici. — Zahtevajte cenike.
■is
fjl
f- .-• • •
Ei krmo TA L F R}
so najbolj!!
Velika i
na času,
na kurivu
2994 12-1
krma::
m\M\ isleii.
niDtp temil! DOPISUIG SE SlOVOnsHOl

lili Ubil
a
priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki „ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid „družbe7 sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt55
— moderne kemije zato neprekosljivo blago.
^"BSg^ Največje i« najstarejše slovensko podjetje!
mmmK	Častiti duhovščini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR" in »SUPERIOR«.	^
B3 tf
M
OJ
M *
Najcenejša vožnja v Ameriko.
oblastveno koncesiioni-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
■ ■ ■	■ ■ ■	3143 52-1	■ ■ B
Najcenejša vožnia v Ameriko.
a.
55
s
h H
s
I
s
I
H
ss s ss ss ss
htaB&ariHBBtnBllB »"TT
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847. SJ
Tovarna pohištva J. J. Itasias
:: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
KS
B
i
SS
k ^ B g^ssiataisflimssss £f
rs
ss
Prvo hranisho podietie za umetno stefelarstvo in siiKame
Hugiisfa Ugnala, mm**
Dunajska cesta Sf. 13 poleg „Figooca"
sc priporoča prečastiti duhovSCini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. obCinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 314052-1
Narisi in proraCuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.

SS tovarna lončenih počil in m
Hva. Drelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu obCinstvu in prečastiti duhovSCini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ZupnišCem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago;
Eski umetni zavod
e
LiuMfana, Sodnifske ulice štev. U.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
— Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini. <
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev.
. Iglic
£jubljana, JViestm trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
in trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. ::
- Gene brez konkurence! -
vožnja v Ameriko!
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
g Ljubljane čez Antepeii v New-M in čez HH Antwerpen v Boston.
je proga
Na naših parnikih »Finland*, «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ul ce odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju» 188 (52-1)
*	>, « v	' >*t t t t-,;, * , \
11 ______il i ii ...... 11 111 " 1f "'	111 " 1 1 iriir-i ii'" n ir	—-m	m, —, .......
'sf" ^ _ /\V7ATM S i S	Hačrti ln Izvršitev le pri	f |fg = Inžener-hidrotekt =
11 VODOVODI ipi	-rs	11 Konrad Lachnik, Ljubljana
!„ kanalizacije, kopališča |!9|	zastonj, ko se poveri delo.	911 Beethovcnove ul.4. Brzojavi: LachnSk, Ljubljana.
S H	_______ _"	- -	............ ••-

igmsKasKSKjs
Zaloga sukna, platna, modnega In manufakturnega blaga
FRANC SOUVAN SIN - LJUBLJANA
Mestni trg št. 22 in 23
Manufakturna veletrgovina, ese larodno podjetje
Največja zaloga
preprog, popolne opreme za neveste
h ria»VUNIMMK«M
Ponudimo vsako poljubno množinoi
480
Zarezane strešnike (prve vrste) toi?poi2
zidarsko strojno opeko, Portlamd-cement, peči, štedilnike, šamotne plošče T................„	za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d. ——s^ss^s
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana.
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.
Zaloga tkoro v vseh lekarnah.
o
a
3,	£
-S	5
fr	«
cu
MeBBbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta jc že 40 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno redstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev posebno pri slabotnih otrocih.
Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.	„__
ter Edino izdelovanje in glavna razposiijatev: Dr. Helnuniiovii lekarna (4ieroaDuyjeu naslednik) „zur darmUerzigHeit*1« Dunaj, VII,II, Ralserstrosse 73-75.
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodtiju, St. Vidu. Trbižu, Trstu, Velikovcu, Volgoerku in Andrljeveču.
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Je že 35 let uveden In najbolje preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprtje In njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in Cisti kri.	__
Cena steklenici K 170, po pošti 40 vinarjev ve8 za zavitek. 2935 16-1




Spretna
se sprejme. Letna služba. — Ponudbe na upravo lista pod „modistinja 1910". 107 3-1
Izdelane poslelie
ne. Pcrnica ali blazina 180 cm dolga, 116 cm ^J Slrolta h 10"-, 12- , 15 —, in IS" ; 2 metra ti dolga, 11C cm široka K 13--,15"-, 18--. si---Zglavnik S() cm dolg, 58 cm širok K 3-. 3 50 In 4 _; 90 cm dolg, 70 cm širok K 4 5u in 5-50. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci iz žime za eno posteljo K 27' , boljši K 33- -. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10 — naprej. - Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov 3034 6—i BENEDIKT SRCHSEL, Lobes 910 pri Plinu, Češko.
jCajboijše m Jflavirje
in harmonije
zneje tuai na aeina piacua urez za-
jRlfonz Steznik
(amerik. sistema) iz prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje tudi na delna plačila brez za datja edino le narod, tvrdka Učitelj Glasb. Jttatlce, strokovnjak in zapriseženi
izvedenec dež. sodišča v Ljubljani, Gradišče št. 11. Opozarjani zlasti nablagoglas-• nostintrpežnost HQlzl-HBitzmaROvih
pianinov. Velika najrazno-vrstnejša Izbira.
tlocdiia zamenjava. 10 letno jamstvo'
3668
Priporoča se:
Hotel pri
Najboljša in naisignrnejša prilika za Sledenje!
Denarni promet do SI. dec. 1900 čez 72 milijonov kron
Lastna glavnica K 420.537-92
Stanje vlog dne 3L majnika 1909 čez 20 milijonov kron
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-:	„Union" za frančiškansko oerkvijo	:-:
Mam,
um
^IflRIHN TRS'
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do - 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	s
UST 4V0
Najstarejša slovenska Ha te stroke.
niuiiiiiiiiiiiii Obstoji že nad 38 let iiMiniiiuum
Rna h|ofbauer
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfove ul. 4
si usoia javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da Izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velutne, albe, koretlje, prte itd. itd, sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
ZagotavUtjoč hitro In uajpošlemišo postrežbo, prosi, 4» si pri 2403 Mro',>Ul UvoU oz>nti 04 prvt domačo tvn)lt0- 26-1
Vsak dan sveže
pustne Krofe
priporoča	44
J[ ROB ZflLflZNIK
Stari trg št. 21.
(nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1'20 K naprej.
restavracija v hiši. Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni.
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo.
Dr. Ivan Sušteršlč, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak. drž. in dež. poslanec. Anton KobI, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol PoUak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	1
DomaČa elektrotehnična obrt
FR. snx
elektrotehnik
Gradišče štev. 17
priporoča svojo elektroinštaiadjsko obrt slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telefonov I. L d. Upeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi inštalacijo jakih tokov za moč in luč. — Postregel bodem vestno In točno.
Pokličite me, ako je VaS električni obrat moteni
Velespoštovanjera	(1)
mača elektrotehnična
Gradišče štev. 17.
484 52-1
Kamnossški Izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene opraoe, spominki iz marmorja, granita ali sije-niia, apno žiuo in ugašeno se dobi pri
Alojziju Vodniku š£S5š
" "	--••• ulica —
Itamenarskem molslrn
0
z
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroStvom KONGRESNI TRG 19
0
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
po
2 0
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot g o t o v d e n a r, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7>/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Prelat H. Kalan 1. r.,	Kanonik I. Sušnik 1. r.,
Dr. Fr. Dolšak I. r.,	. . .
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.	predsednik.	podpredsednik.
mm
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
.Odgovorni urednik: Ivan Štele.