St. 47.
V Trstu, v soboto 12. junija 1886.
Tečaj \
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»EDINOST« zzhaja Škrat na ted«n v*a*o arada ta uliti o noludue. Gena za vse eto prilogo Tj 1 . z» poln leta 3 50kr.,» 6etrt leta t gl. T» kr. - Sama prl-ogas ane 1 gl. SO kr. za celo leto. — Posamezne številke se i.julp>mo nri onravuištv 1 in Urankaii v Trat« no & kr., v florlol in v Ajdovščini no « ur. - Saroaktnt. rekb,-aeije .n inserate nreiema Opravalitva, vla Tarranta, »Nava tlakama«.
Val do«i*i ae pošiljajo Uradalitva »vla Tarrsrit«« »Nuova Tlpogra rta;« vnuk inora biti frankiran. Rokopial D*ez poaebne vrednosti ae ne vračajo. — Initrutt (razne vrate naioa-nila in poslanice) ae zaraiunijo po pogodbi — prav hh»6 ; pri kratkih o«laaih z drobnimi *pkami ae plačnie za vsako besedo 2 kr
Slovani v Trstu.
VII.
Ker so se naši članki preveč zavlekli, hočemo danes le na kratko spregovoriti o narodnej omiki in inteligenci, pustivši za drugi krat se o tem obširnejše izreči.
Zavest mej narodom se Siri največ z omiko. Omikan in napreden narod ne propade, ampak vedno bode napredoval. Kako je z omike pri Slovencih? — Glavna učiteljica in po-speBiteljica narodne omike je ljudska Šola. Vsi ne morejo pohajati gimna-zijalk, realk, akademij, učiteljišč, vseučilišč; vsakdo pa lahko prvo omiko zajema v ljudskej vaškej Šoli.
V Avstriji je v zadnjih letih pohajanje ljudskih šol zelo narastlo, tako, da na 100 za šolo sposobnih otrok sedaj poprečno 74 obiskuje šolo. Po zakonu 14. maja 1869 so obvezani vsi otroci od 6—14 leta Šolo obiskovati. Temu ni tako po druzih državah in vzlasti ne po blaženej in omi— kanej Italiji, kder komaj 34°/„ otrok šolo obiskuje, drugi pa bežo iz te lačne dežele k nam mestne ulice pometat, na magistratu vladat, protiav-strijsko politiko Širit in nas tujce Slovence od tod izganjat.
Mej slovenskim narodom je obisk ljudskih šol še precejšen, ali prave omike si iz teh šol vendar ne moremo obečati, ker razven Kranjskega so v drugih slovenskih pokrajinah šole ponajveč nemške, laške ali mešane, pol miš pol tič. Vsakdo ve, da take učilnice omike ne pospešujo, ampak še zavirajo, dragi čas in denar kradejo. —
Omika vzdržuje narode — ne-omikanost in barbarstvo jih podira. To pravilo menda je znano tudi večnim in najhujšim nasprotnikom — Italijanom in Nemcem; star rek je
PODLISTEK.
Narodne pripovedke
iz spodnje Štirske.
Zapisal in nabral me) narodom Brežki. XXII.
Služil je svoje dni priden mladenič pri nekem zelo hudem gospodi; ta gospod je tega mladeniča vsak dan trpinčil z novimi mukami, da mu skoraj ni več bito obstsiti v tej službi.
Enkrat, ko že ni mogel nič več smisliti, veli mu gospod; Zabičujem ti, da prineseš iz pekla od hudiča tri zlata peresa; Če ne. huda ti bo pela — Mladenič se je pri tej zapovedi krutega gospoda britko jokal in otšei; grede po poti se mu pridruži mlad človek, njemu čisto neznan; ta mu reče; Le hodil nič se ne boj, že se vse dobro izide. Tako pogovarjajo mej seboj prideta do nekih ljudi, ki so hodili okoli velikega drevesa, in jadikovali, ker že več let ni prineslo nobenega sadu.
Ti ljudje, kad »r ugledajo prišedla, prašajo mladeniča, kam gre. On se potoži in pove.* da je poslan od svojega gospoda v pekel po tri zlata ognjena peresa. Dobro 1 Tedaj tudi lehko praŠaS, kij je temu drevesu, da več ne rodi sadu, rečejo okoli drevesa stoječi možje. — Zopet gresta dalje po svojej poti — v daljavi nuj leta več mož, kateri »o okoli nekega
tudi, da je justitia regnorum funda-ment-um ('pravica podlaga držav) na koje gasio so se menda opirali tudi avstrijski zakonodavci, ko so jenako-pravnost v zakon za vso Avstrijo veljavno proglasili. Ali tega nočejo v svojej trmoglavosti in zagrizlosti spoznati nad nami vladajoči Lahoni, ali Nemci, ki Slovencem šol v narodnem jeziku, in Še celo ljudskih šol nočejo privoščiti-
Ker prave omike naroda od takih šol ne moremo pričakovati, morajo kolikor toliko v dušno omiko milega naroda delati olikanejši njegovi krogi, mej narodom živeči — v to svrho mora namreč delovati narodna inteligenca.
Z odličnimi, plemenitimi in bogatimi činitelji se Slovenci, vzlasti tu v Trstu in pri Trstu, ne moramo ponašati, kajti take osobe so le redko sejane, in kakor smo v prvih člankih povedali, morejo se s takimi krogi bahati tu pri nas le Lahi. Brez izjeme vender pa tudi ni, kajti tudi Slovenci štejejo mej bogatejšimi trgovci in posestniki svoje sorojake. Naravno se nam skoraj zii, Ja ti krogi zadosti odkrito ne poudarjajo svoje narodnosti, osobito dokler bodo vladali tu pri nas za Slovanstvo tako slabi časi, — čeprav bi se oni najlažje za svoj narod poganjali, — odrekati jim pa ne smemo, da vsakakega rodoljubja, kajti i oni sem ter tja kaj zanj store.
Imamo pa olikani srednji stan — ki tudi ni žalibog preobilen — ki se pa skoraj vedno nahaja v takih okoliščinah, da svojemu narodu ne more koristiti, kakor bi bilo želeti, ker pritiskao je in večjidel pod uplivom Zgornje moči, kojej služi in katera mu roke zavezuje, da mu ni možno narodu tako koristiti in v njegovo blagostanje delovati, kakor žalostne sedanje razmeiM zahtevajo.
studenca hodili in se tožili, da ni v njem več vode, dasi je bila voda poprej veliko let in najboljša v vsej tistej okolici, ker bila je čista ko kristal. Možje se čudijo temu, da je zdaj tako naglo vsa voda vsahnela, kar se prejšuje Čase nikdar, tudi v največi suši, ni zgodilo.
Oni možje spet naša potnika prašajo, kam ju pelja pot. Mladenič odgovori, da gre v pekel po tri zlato — ognjena peresa; to začuvši mu naroče, naj tam praša, zarad katere pregrehe več v tem studencu ne izvira voda; in naj jim nazaj grede to poroči.
Zopet gresta dalje čez hribe in doline po ostrem kamenji, da sta bila že zelo utrujena, in pot jima je tekel z obrazov; mladenič se je že spotoma malo seznanil z svojim tovarišem in zdaj ga praša: J« li Se daleč tisti kraj, kamor sva namenjena ? Tovariš odgovori, da nI več daleč. Čez malo časa prideta do neke močne ograje, pri katerej stoji stražnik čmernega obraza, ta praša nafta potnika, kaj tu iščeta. — Mladenič pove, po kaj je poslan in kum gre. Dobro, reče stražnik, sedaj pa pojdi tu noter, in kadar tja dojdeš, prašaj, doklej Imam tukaj še straŽiti, da mi odgovor daš, kadar nazaj dojdeš?
Sedaj vodi mladeniča njegov tovariš dalje, prideta do neke velike palače, v katero stopita; tam vidita vsake vrste ljudi po stanu in jeziku; mladi, stari, ubogi In bogati, vsak je imel svoje opraviloi in videlo se je, da so veliko trpeli.
Tovariš ga dalje pelja v drugo grozno
Ni sicer vedno tako in večkrat »bi se moglo, ako bi se le hotelo« — ali tu manjka dobre volje in narodne naudušenosti. Toda nočemo tu raz-motravati, kdo je bolj roaoljuben in kdo manj. Ni nam za osebe, ampak za stvar, sveto slovensko stvar, ki nas kliče Slavi v prid delovat, narodno idejo vzbujat in širit, prostejšemu in manj olikanemu ljudstvu oči odpirat in je k zavesti budit; — ako iz tega stališča na takozvauo narodno inteligenco tukaj pomislimo, moramo izpovedati, da ni nikder onega navdušenja in zanimanja, kakoršno tirja žalostni čas, v kojem živimo.
Število Slovencev v Trstu, kakor smo videli, vendar je veliko; misliti bi bilo, da ima tudi zadostno število narodne inteligence, narodnih uradnikov, odvetnikov, zdravnikov, učiteljev, duhovnov. Ali žalibog, izpovedati moramo, da temu nt tako; 50.000 slovenskih prebivalcev ima le jednega slovenskega odvetnika, ki mu, ako dotični zahteva, v slovenskem jeziku postreže ; zdravnikov je nekoliko, ali slov. Tržačanov ali okoličanov prav malo. Kar je še narodno, to je č. duhovščina in nekoliko v gornjej okolici nastavljenega učiteljstva. Ali vsem tem se godi, kakor smo zgoraj omenili, da se godi srednjemu stanu sploh. Služeči in pokorni morajo biti nekoliko drugo narodnim gospodarjem ter se jim nekako vklanjati. Ne trdimo sicer, daje z vsemi enako, kajti tudi mej učiteljstvom in duhovščino nahaja se pravih in unetih narodnjakov, ki si ne dajo vpljivati in rok vezati, niti od magistrata niti od drugih civilnih uradov in oseb — ampak v svesti si, da delujo za blago sveto stvar, ne glede na požrtvovalnost, trpenje in zaničevanje, katero morajo prenašati od sovražnih sodeželanov, ponosno glavo k višku nose, ponosni na svoj,
veliko sobano, bilo je notri strašno — mladenič se piestraši.—
Tukaj je sedel sredi grozno smrad-Ijive in odurne sobane na sedežu hudič, obdan od velike trume svojih dvornikov, vsak je bil druge spodobe ter gorSi eden od druzega, da mladenič skoraj od straha ne upa stopiti nikamor ter kakor okame-nel stoji. Ko ugleda na tronu sadeči hudič prifileca, oraša; Kaj želita? Ona dva pa rečeta: Tri praftanja imava, na katera želiva odgovora. Tedaj reče hudič, ko se poslovita naša znanci: Recita onemu stražniku, ko nazaj prideta: Ko se nekdo s črnimi konji pripelje, naj mu vrata one ograje odpre, in hitro za njim zopet zapre, tedaj bo rešen.
Nazaj vračaje se to naznanita onemu stražniku, ki se jima lepo zahvali; potem ubereta pot naprej po onej poti, po katerej sta poprej sem šla.
Prideta do tistega vodnjaka, ki je vsabnel, in okoli katerega so možje tugo vali; prišedša rečeta: Tukaj je nekdaj nečloveška mati svoje dete notri vrgla, da je poginolo; naj kosti izkopljejo, in zopet 'bo veliko in dobre vode; možje se jima zahvalijo, onadva pa gresta dalje.
Pripotujeta do tistega dreva, ki že veliko let ni hotelo več sadu io liti, in pri katerem stoje možakarji ter pričakujejo odgovora. Hitro, ko ju ugle iajo, praš:ijo: Kak odgovor sta prinesla?
Na to rečeta: Tukaj so bili pred več leti krivični penezi pokopani, izkopljlte jih in drevo bo spet rodilo.
čeprav zaničevani rod, kateremu pomagajo gmotno in dušno, kolikor in kder jim je možno.
»Ljubezen do roda — govori vzvišeni slovanski cerkveni knez m škof — ljubezen do roda svojega je Bog sam v srce človeku vsadil, a Jezus na drevu križa z svojo divno poslednjo molitvo posvetil. Ljubimo na-narod svoj, delajmo zanj, ker je razen ostalega tudi zategadelj naše ljubezni in našega požrtovanja vreden, ker je od starih do denašnjih časov pravi mučonik.«
Da, uprav to, da je toliko stoletij, od svojega prihoda sem do denašnjega dne bil vedno teptan ter se je moral boriti z drugojezičnimi narodi, — mora nam biti povod iskrene ljubezni. Naroda slovenskega'smo, tega ne moremo vtajiti in ako hočemo biti indiferentni ne ozirajoč in ne podpirajoč nikakega naroda, postanemo narodne izdajice ali breznačajni. Kdor je naroden, on je tudi značajen, kdor hoče veljati za mdiferentnega, on je breznačajen ! Značajni človek bode gotovo deloval v prospeh one ideje, o katerej je prepričan, da je prava ; narodnjak bode deloval v korist svojega naroda, budil ga, učil in k blagemu, ne pa ga tiral, vodil v pogubo in propad !
l3og sam hoće, da razni narodi na svetu ostanejo, ker on sam je ljudi kaznoval, ko jim je jezike zmešal in iz enega jih več naredil. Ta kazen mora tedaj tudi ostati; narodi morajo trajati nadalje v dokaz te kazni : kdor je pa indiferenten za rod svoj, ter mu
i'e vse eno Jud in Turek, Slovenec ali ^ah (čeprav tako človeče nikoli samo sebi ni dosledno), kdor izdaje svoj rod ali pušča, da vedno bolj v propad dere, ta greši tudi pred Bogom.
Narodna stvar je zaisto sveta stvar:
„Sveza vjeru i za domovinu!" mora biti gaslo vsakemu Slovencu;
Gresta dalje in na zadnje prideta do gospodarjevega doma; poslovi se tu od njega tovariš, kateri je bil angel varuh njegov, ki gaje spremljal na poti in gaopominal. naj ne pozabi tega, kar je videl, in n:«j tudi pravično živi, da bo srečen na ovetu svetu, kder se bosta zopet videla.
Tovariš njegov pa zgine v hipu; veselega obličja pride pred svojega gospoda, kateri se jezen nad njim zadere: »Falot!«
• kde si se tako dolgo potepal ?• — mesto odgovora poda gospodu dar od hudiča.
Mladenič reče čez nekaj č<jsa; Žlahtni gospod 1 prinesel sem povelje od »črnca«, naj hitro naprežete dva črna konja in se za manoj peljate. — Pelje se tedaj gospod za mladeničem; prideta do omenjenepa stražarja, ta jima odpre vrata na ograji in gospod se pelje notri; — hitro zapre stražar vrata, in rešena sta bila mladenič in stražar.
Okrutni gospodar pa se je živ odpeljal v pekel, In ni ga bilo več nazaj — tam imel je zlata — dovelj —.
Skrbeti moramo za telo, a tim bolje še za dušo. —
XXIII.
Bil je enkrat nek jako hudoben človek, kateri je hodil po sveti hiše požigil in druge hujdobije počenjal. Že marsikateri kmetič je bil brez koče. — Neka ž'in je jokala z svojimi otroki, ker bilo je močno hladno vreme; vse noči so jim bile svetle morali so biti pod milim nebom, dokler jim niso usmiljeni ljudje toliko pomogli, da so si spet zgradili majhno kočico. —
Nekega due gre ta hudobnež zopet
E D I
N O ST
nič se bati boja — vsaj človeSko ži-▼enje je vedna borba, kakor zatrjuje Uže Job ; borimo se za svoje pravice, borimo se za narodnost in v svesti si bodimo, da se borimo za sveto stvar in ako se tako borimo, čeprav narod naš propada, — čast nam vedno ostane, kajti bojevali smo se za sveto stvar, koja je sicer propadla po božjej volji, pod pritiskom in zatiranjem ljutih sovražnikov — ali k temu propadu nismo pomagali mi!
Tudi zaupanje v boljSo priliod-njost nas ne sme zapustiti, kajti Slovana je prihodniost!
Ljubomir.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je poslal nadvojvodi Albrehtu lastnoročno pismo, v katerem se mu zahvaljuje za zadnje trudapolno potovanje po Bosni in Hercegovini, izreka popolno zadovoljnost o nadvojvodinih poročilih glede razmer, duha in delovanja tam bi-vajcčih vojakov; pismo pravi: petnajsti oddelek, ki v svojej sestavi nadomeščuje vso vojsko, deluje na najvrednejši način v duhu staroslavnih izročil vojske, ki je v vseh razmerah z redko dolžnostjo, zvestobo in zatajevanjem odlikovala veljavo prestola in države in bode tudi v prihodnje svojo nalogo spolnjevala. — To pismo ima poseben pomen prav sedaj, ko so v Budimpeštu nastali izgredi, v.sej vojski žaljivi.
V poslanskej Žbornici se je 8. t. m. pričela podrobna razprava socialističnega za' koua. K 1 so se od več strani predlagale predrugačbe, in sicer, naj ne bi se reklo socijalist čne, ampak »anarhistične težnje«, i naj bi zak<>n ne veljal za pet, ampak le za tri leta; vsled tega se je sprejel s 149 glasovi proti 139 Linbacher-jev predlog, naj se zakon vrne odseku, da predrugnčbe naglo preudari. Mej razpravo je minister Pražak izjavil, da je vlada v začetku imela namen, naj bi zakon veljal toliko časa, kolikor bode potrebno, nazadnje pa se je udala predlogu na pet let. Minister js potem pobijal več izjav poslancev Herbsta in Neuveirtha, posebno pa Kronawetra zoper policijo, katerej moramo le hvaležni biti, da so se obvarovale velika nesreče.
Vojno ministerstvo je'pripravilo zakonsko osnovo glede preskrbovanja nižjih častnikov. Doslej bo dobivali iz obresti zaklada za namestnike, katere obresti znašajo ti a leto i.800.000 gld. nižji častniki službeno premijo, ki je znašala na leto za feldveble i204 gld. za voditelje 168 gld. in za korporole 114 gld. ter se jim je izplačevala v mešečnih obrokih. Pri izstopu iz vojskine službe pa se jim nič ni izplačevalo. Vsled tega se je le pregostoma do«
po svojem navadnem poslu v neko veliko vas, da bi tuli Um poskusil svojo »obrt«, ker rekel j- pri sebi: Tukaj so pač še same stare »pokvečene kolibe«, čem, naj se zamene z novimi še te.
O svitu že koraka proti onej vasi, ter se bliža prvej koči, ki je bila bolje »brlogu, iie>,'0 pa stanovalifiču podobna; prestopi ograjo in jame se bližati kopici slame, ki je biU tik stanovanja. Zdaj je hotel svoj brezbožni posel pričeti, gospodar one koče ga ugleda ter se skrivaj za oglom plaz, da bi videl, kaj misli ta človek storiti; ko pa vidi, kaj namerjava, skoči k njemu, ztrrabi ga in drži tako dolgo, da ljulj* priteko na pomoč. Sedaj ga zvežejo In potem ženejo pred sodbo v grad, tam ga podcu predstavijo ter poved6 vzroke, za česar voljo so prišli sem.
Sodnik ga vpraša: Od kod si, kaj Bi in kakovo rokodelstvo znafi ? On reče: .laz sem iz devete dežele deseti brat muzel nianov. Kakovo opravilo imafi tedaj tu, če si iz devete dežele? Jako važno opravilo imam — Zopet ga vpraša: Si li ti taisti, kateri je ie toliko krivice ljudem včinol, že toliko hiš požgal in katerega že dolgo beriči zasledujejo? Se mu zapreti, Če ne pove istine, da ga da k priči obesiti. On trdi, da Se nt požgal nobene sodnijske, in če ga izpuste, da še to užge, potlej bo znal število vseh skupaj.
(Konac sliedl).
godilo, da se nižji častniki niso nič prihranili. To Be mora predrugačitl, pa brez povišanja vojnega proračuna. Letna premija se jima znižati na 144 gld., po dv.majst-letnej službi pa nižjim častnikom izplačili kapital z 800 gld. Dalje se ima predrugačiti z;«kon, glede podeljevanja državnih, deželnih in občinskih služb doslužonim vojakom, in slednjič imajo dobivati oni nižji častniki, ki služijo nad 12 let, ako postanejo v službi nezmožni, najmanj 300 gld. pokojnine.
V	seji 9. t. m. je poslanec Fiirn-kranz predlagal naj se volitveni zakon tako predrugači, da državni in železni ki uradniki in upravni svetovalci bank nebi imeli pasi"ne volinepravice. Poslanec Hajek potem poroča o socijalističnem zakonu in priporoča, da se doseže dve tretjini večine, sprejem predlogov manjšine: besedo »anarhist ičnen, namesto«soc<jalistične», sodnikovo pravico razsoditi o pristojnosti in dveletno trajanje zakona. Potem se ja sprejel §. 1 z dostavkom Neuwirthovim, naj se postavi anarhistične, namesto srcij ilistične in s Kopovim dostavkom glede pristojnosti z 179 glasovi proti 39, tako tudi g. 2 s Hrb-stovitn predlogom, da ima zakon veljati 2 leti, i ne 5 let, z 204 ghisovi proti 46. Sprejel se je dalje tudi g. 3. Poslanec Ja-ques se je potezal za to, naj se delavcem da volilna pravica po delavskih zbornicah. — Potem se je začela razprava o carinskem tarifu. Vpisanih je 21 govornikov zoper zakon in 5 za zakon. Poslanec Chlumecky je govoril zoper visoko carino na polj»ke pridelke in svaril kmetovski stan, naj na to ne stavi upanja. Obrtniki nečejo, da bi se carina povišala. Govornik in njegovi tovariši bodo glasovali za čolni tarif, pridržujejo pa si dostavke. Poslanec Fiirn-kranz vidi v carinskem tarifu zboljšek kmetskega stanu, in zato ga bode podpirali Poslanec Ausserer pravi, da Avstrija z sprejemom colnega tarifa zadnje orožje zoper Ogersko iz rok vrže in se poteza za carinsko združitev z Nemčijo. Poslanec Turk izjavi, da bode on i njegovi somišljeniki v prašanji varstva poljedelstva glasovali z desnico, ker o tej stvari sme le skužnja govoriti. Nemčiji in Francoskej je carina na žito koristna.
V	seji 10. t. m. sta predlagala Kro-navveter in Lenger, naj se izvoli odsek, da preišče dosedanje postopanje s pravicozdru-ževanja in zborovanja in proBtostjo delavcev. Zakon zastran uvožnje turščice iz Bolgarije in Srbije brez carine sprejel se je v drugem in tretjem čitanji. Zakon zoper anarhiste se je v tretjem čitanji sprejel z 186 glasovi proti 46. Zoper ta zakon je glasoval nemški klub, demokrati in antisemiti. Potem Be je nadaljevala razprava o carinskej tarifi. Poslanca Gomperz in Schwegel sta izjavila, da boBta sicer glasovala za prestop v podrobno razpravo, pa za predlogo manjšine. Potem je Chlumecky v daljšem govoru vladi mnogo stvari očital, finančni minister pa očitanja pobijal in izrekel upanje, da bo sedanja večina gotovo imela dovolj politične Bkušnje, da se bo upirala ugovorom opozicije, kateri ugovori se morebiti podad6 olepšani s zdetjem dobrohotnega zboljšanja zanemarjenih Interesov, nolens volens pa so le klin, ki Be ima zabiti v večino. Tudi otdelkni načelnik Pus8wald je pobijal Gblumeckyjeve izjave.
V	Budimpeštu, se vsak večer ponavljajo prav ozbiljni izgredi. Policija je preslaba, da bi mogla kaj opraviti zoper razsajalce, treba je obilnih vojaških čet, da ne pride do skrajnih dogodeb. Reda tam skoraj nobenega več ni, drhal razsaja po ulicah, razbija okna in vmes tudi krade in pleni ter se s policijo in vojaki tepe, VBled česar ti izgredi tudi niso brez krvi. In pri vsem tem je 9. t. m. poslanec Csanady zopet interpellral ministerskega načelnika zarad postopanja policije. Tisza se je v odgovoru sklicaval na besede, katere je 7. t. m. govoril, ko je rekel, če je policija kaj zadivila, kaznovali se bodo krivci, pristavil pa, da hudo obsoja tako iuterpelacijo, ker se nemiri še ponavljajo, In interpelacija razsajalce le še hujska k novim izgredom. Vojaški glavar, general konjice baron Edels. helm Gyulay, bil je poklican na Dunaj ter je cesarju uže poročil o vplivu budimpeštanskih dogodkov na posadko v Budimpeštu od dobe, kar se je Hantzyjev grob ovenčal. Madjarski napuh tira to jako oz-hljino zadevo do skrajne meje, a teško Madjarom na korist; komur se doslej Ša
niso odprle oči. ostane za vedno slep, ako zdaj ne spregleda, kam uleče sila nekatere madjarske kroge. — tfečim izgredom je menda 10. t. m. zvečer vojaštvo konec storilo. Zijelo je namreč od vseh strani okoli 2000 itgrednikov, večidel delavcev in postopačev ter jih zaprlo v policijskem poslopji in v vojašnic »h.
Ogerska poslanska, zbornica, je 10. t. m. z glasovanjem po imenih z 151 glasom proti 113 sprejela čolni tarif za podlogo polrobne razprave,
Vnanje dežele.
Mej Črnogoro in Turčijo je meja ko-nečno vrejena, kakor je bila na berolinskej konferenci določena. Ker so se rodovi Poljani, Podbidčani in Bjelolevičani branili, združiti se s Črnogoro, zasedla je Črnogorska vojska njihovo ozemlje in turška vlada je temu pritrdila.
Srbska skupUina se mej 15. in 20. junijem skliče v NiŠ.
Italijanski državni \bor se je 10. t. m. odprl. Prestolni govor priporoča razne zakonske osnove, ki se tičejo notranjih zadev, vzlasti delavskega satnu. Razmere do zunanjih držav niso le prij »teljske, temuč najsrčnejša zloga Evrope je zopat obvarovala vojno. Italija je lojalno in krepko delala za ohranitev miru, ker mir zahtevajo interesi civilizacje. Z daljšim svojim razvojem mora Italija dokazati, da je močen steber miru.
Na Bavarskem so bile vladarske razmere uže davno jako čudne i nestrpljive, Bavarski kralj je namreč Imel to manijo, da je povsod, celo po gorah, zidal prekrasne gradove, ki so stali veliko milijonov gold. Ko pa ni bilo več cvenka, delali so se toliki dolgovi, da so se nazadnje tudi kralju blagajnice zaprle in v tpj zadregi ni bilo možno pomoči najti. Vsled tega je bil kralj primoran, odpovedati se vladarstvu, katero je prevzel kraljevič Luitpold in sklical deželni zbor. Teška naloga bode, spraviti v red kraljeve zmedene denarstvene zadeve.
Francoska poslanska zbornica se peča z izgonjbo prinčev. Poročilo večine dotlč-nega odseka naglaša potrebo, da se to prašanje enkrat za vselej reši ter priporoča, naj se izžen6 vsi princi brez izjeme. Poslanec Brou$8e pa je podal poseben predlog, ki ima 4 točke; po tem predlogu bi se izgnali le glavarji nekdanjih vladajočih hiš, vladi pa Be pridržala pravica, izgnati tudi druge ude teh obitelj, ako bi se jej to zdelo potrebno, točka 3 določuje kazni izgnancem, ako bi se vrnoli, zadnja točka pa določa, da so princi izključeni od vsa-cega javnega urada i da nemajo volilne pravice. Vlada bode Broussejev predlog podpirala.
V Belgiji je pri volitvah v državni zbor sijajno zmagala katoliška stranka, prodrla je z 97 kandidati, mej tem, ko imajo liberalci le 41 poslancev.
Auglelka spo inja zbornica je 8. t. m. zavrgla drugo Čitanje irskega upravnega zakona (hoinerule-bill) z 311 glasovi pr0ti 311. Vsled tega je ministerstvo sklenolo kraljici nasvetovati, naj državni zbor razpusti, ker se je Gladstone za to izrekel. Kraljica j^ ta nasvet sprejela in razpusti državni zbor, ko ta reši parlamentarična svoja dela. Gladstone o razpustu parlamenta izda poseben manifest. Vse kaže, da Gladstone naposled s železno svojo voljo premaga vse ovire in Ircem pribori Človeške pravice, katere jim toliko hvalisani svobodnjaki na Angleškem kratijo. Dokler se Ircem ne dade te pravice, ne bo le konca vsakdanjih agrarnih hudodelstev in mori-tev na Irskem, angleški posestniki in zakupniki ne bodo varni Živenja in londonske palače rušenja z dinamitom. Kaka srditost vlada na Irskem zoper^ zatiralce Angleže, to je vsacemu znano. Še le 9. t. m. so se v Bolfastu, največjem obrtnem mestu na Irskem spopadli katoličani in protestanti, to je Irci in Angleži. Neko večje število katoličanov je napadlo tudi policijo, ki se je morala umaknoti. Zbežala je v kosamo in od tod streljala na množico, 7 ljudi je usmrtili, mnogo pa hudo ranila, izmej katerimi so 4 pozneje umrli, 16 ranjenih so prinesli v bolnišnico. Vojaštvo je nazadnje storilo mir, pri rabuki je bilo več hiš porušenih in ena zažgana.
DOPISI.
Iz Andreža. — Pri nas smo imeli dne 5 junija t. 1. volitev novega županstva. Za župana je bil zopet izvoljen spoštovani Jož f Nanut ml., za podžupana pa Jinez Nanut ln Andrej Muč.č. — Imenovani smejo biti zadovoljni in ponosni, kerso bili vsi enoglasno izvoljeni na častna mesta; veseli smo pa tudi mi ohčinarji, ko vidimo na krmilu naše občine poštene, razumne, modre, značajne in za občinsko blagostanje unete može, ki morejo in hočejo krepko zastopati občinske interese, moŽć, ki dobe izdatno podporo in zaslombo v vsega spoštovanja vrednem starešinstvu.
—	Natrkovanje, streljanje in mnogo zastav je pričalo naše veselje dne 5. junija. V prvej vrsti je veljala slovesnost vrlemu županu Jožefu Nanut-u ml. — Pokazali smo njemu in našim sosedom, da znamo ceniti moža, ki je po svojej razumnosti, sposobnosti, poštenem, pravičnem in neustrašenem delovanji občini mnogo koristil. Njegovi najhujši nasprotniki morajo pri— poznati, da v Št. Andreži nemamo sposobnejšega moža za županovauje, neg® je prav imenovani. — In vendar so se do bili ljudje, ki so ga pred in ob času volitve na vse kriplje izpodrivali in niso Šte dili ne truda ne denarja; da bi svoj namen dosegli. — Njim je bilo geslo; Naj bo župan kdorkoli; le prejšni ne sme več ostati. Očitali so mu, da na sejah občinskega starešinstva samo njegovi predlogi obveljajo, drug i pa skoraj nikoli ne dobe postavne večine glasov; da kdor hoče iti k županu, že je skoraj prisiljen si grlo zmočiti, preden ž njim govori, ker je krčm ir; da se mora tudi kdo drugi naučiti župauiti, ker ta ne bo zmiraj živel. Glavni uzrok vsega nas« protovanja je hil pa ta, da je v Gor ci dobil že par let zaporedoma neko slamo na dražbi Luka in ne več Marko, kakor prejšnja leta. Sila je bila tedaj velika izbrati drugega župana. Nastali ste dve stranki: »Serbi« in »Bolgari«. — Zadnji so poklicali na pomoč ob Času volitve ohč. starešinstva dne 16. maji, ko je volila Iti. vol. skupščina, okoli 40 pijonirjev iz Sovodenj.
—	Volitev omenjene skupščine je trajala blizo 6 ur. — »Serbi« so bili v velikoj večini in so volili, kakor eden mož; »Bolgari« so bili v manjšini ter so glasuve cepili.— »Serbom« so se še pridružili kot zvesti zavezniki oni magnetični litri, ki pravijo, da so jih »Bilgari« zagotovili in plačali. Ti so menda privabili na volišče in od tam prezgodaj v krčmo marsikaterega Sovodenjca, ki se še doma zi volitev nič ne briga.
Na marsikaterega je tudi lakota huda pritiskala in želodec, mogočen gospod, moral je biti postrežen. — Mi tega ne moremo verovati, da bi imeli vrli Sovo-denjci mej seboj take ljudi, ki ne bi bili več vredni od litra vina, ljudi, ki bi se za liter vina prodaj tli. Tudi ne verujemo, da so bili tisti dan došll Sovodenjcl žejni, ker je močno deževalo in je bilo treba samo usta odpreti, če si je hotel kdo žejo ugasiti. Kakor v III., tako so »Serbi« tudi v II. in I. vol. skupščini »Bolgare« odločno in popolnoma premagali. — »Bolgari« niso niti enega kandidata „spravili v starešinstvo; brez njihove v St. Andreži do seiaj nepoznane agitacije bi bili lahko prišli trije možje te stranke v starešinstvo. — »Serb « so sklenoli, da naroče potrebno število dolgih nosov, katere poklonijo na prihodnjej volitvi takim Sovo-denjcem, ki bi prišli brez lastnega preprl~ čanja za liter vina k volitvi.
Po dovrSenej volitvi se obračamo do našega spoštovanega župma, katuremu |e izročena poleg Česti tudi skrb in odgovornost za tuk. občino ter mu voščino, da bi na dalje v Istem smislu deloval, kakor do sedaj in imel vedno blagost občine pred očmi; da bi ga tudi na dalje, kakor do sedaj vodilo geslo: »Bene agens ne minera ti me as«.
Obračamo se tu H do bratov »Bolgarov« ter jim podajamo roko v spravo in prijateljstvo. Sprejmemo jih kakor oče zgubljenega sina, kedar sprevidijo, da ni prav dati tistemu kamen, ki je nam dal kruha; da se dobrot ne sme z nehvalež-nostjo povračevuti. — Naj nam ne zamerijo, Če jim nismo pomagali moža izpodrivati, kateremu .ie smemo skrbi, truda in njegovega vsp^šnega delovanji občini v korist z nehval»žnostjo povračeviti in krmilo občine oddati drugim manj spretnim rokam.
Prva prošnja, s katero bi seradiobr-noli na novo starešinstvo, bila bi ta, naj bi isto priskrbelo tako postavo za občino Št. Andrež, da se ne bode mog« 1 nihče možiti in ženiti, dokler ne dobimo primerno prostorne- cerkve in šole; naj bi priskrbelo postavo, da bi smeli poslati nekatere prebivalce v luno, če se ho delo Se dolgo odlašalo. Znano je spoštovanemu starešinstvu in slavnemu okrajnemu šol. svetu, da se množimo prav kakor v Abrahamovih časih; zato pa tudi oba že blizo eno leto zidata spoštovano prvo cerkev, slavni drugI Šolsko poslopje ter v gorečnosti tekmujeta; mi pa potrpežljivo čakamo, kaj bo iz tega.	Z.
V BuStttll, 6. junija 1886. Izv. dop. (PremogoČnost in samovolja). Vas Sočerga je
EDINOST
mej najubožnejŠimi v Istri, tako da se morajo za delo sposobni prebivalci izseljevati, da prežive sebe in družino. Pa ne lamo živi one vasi potrebujejo pomoči svojega bližnjega, da, celo mrtvi; tudi njim primanjkuje one pesti zemlj», ki naj bi pokrivala njih kosti na pokopališči, koje ima takovo ograjo, da pušča psom izkopavati jame ter žreti (strašno si misliti!) ostanke mrličevll
Kadi žalostnih gospodarskih razmer one vasi in vsled neke prošnje njenih prebivalcev, podaril je Veličanstveni naš cesar uže leta 1884. iz svoje privatne blagajnice 300 gld. v popravo pokopališča in cerkve.
Ovi znesek pa, tako milostivo darovan, prišel je v roke prejšnjemu občinskemu upraviteljatvu v Buzetu (kder je sedež velike županije-občine) in do danes se Še ni izročil skupni znesek vaŠčanom v So-čergi, da bi pričeli delo; tudi tie vemo, v koji namen se je denar porabil od prejšnjega ali sedanjega občinskega upravitelj Btva.
Dosedaj so se zaman trudili vaščani v SoČergi in okr. glavar v Kopru pri ob-činskej oblasti v Buzetu v tej zadevi, ker ta ima vedno ušesa — »di mercante«.
Takov način pravdanja ni samo samovoljen, temuč tu ii premogočen in prevzeten proti Nj. Vel. presv. cesarju, ker se ne ujema z Njegovo željo in nasprotuje ukazom Najvišjega državnega gospodarja.
Kedo je dovolil občinskemu upravitelj stvu v Buzetu zadrževati do danes znesek od 300 gld., ki ga je milostivo podarilo Nj. Veličanstvo soseski Sočerga v popravo borne cerkve in pokopališča?
Kedo je dovolil morda razmetati oni znesek v dru^e namene, ne v onega, za kojega je bil ouločen od Nj. Vel. cesarja?
Kako more občinsko upraviteljstvo BuzeUko po svojej volji razpolagati s cesarjevi in darom ?
Občinsko upraviteljstvo v Buzetu je-li morda nad državnimi postavami, ali je morda uprava neodvisna od avstrijske države, ker more razpolagati z denarom druzih, ker more ostati tudi nekažnjena Sa takovo samovoljno dejanje?
K ij pareče g. Clarici in Bigatto?
Navedena prašanja podajamo dotičnim viSj im oblastnijam, da enkrat otrpne tolika predrznost onih, ki se predrzuje|o takovim načinom protiviti se ukazom ce sarjevim ter si laste celo Najvišje darove.
Domače in razne vesti.
t Matija Nartelanc posestnik In denai ničar obrtniškega društva v Bar-kovljah, vrl rodoljub, umrl je predvčerajšnjem. — Jutre bode pogreb v Bar-kovljah.
Tržaški mestni svet je v seji
10.	t. 111. obravnaval spomenico, ki se ima poslati obema hišama državnega zbora vsled odprave tržaške svobodne luke. Točke te spomenice, ki je bila v seji brez pro-membe sprejeta, znane so uži par let, glavni dve točki se glasiti: I. Mestu T-stu naj se obdrži stolet na pravica proste luke;
11.	ako bi bo ta prošnja odbila, in bi rnesto irst k ljubu stoletne svoje pravice in zoper svojo voljo moralo trpeti odpravo proste luke, naj se prosta luka ne odpravi prej, dokler se niso izvršile te le naredbe I a) naj se neposrednje i neodvisno podaljšanje Budolfove železnice do tržaške Inke In železnici Čez Ture planine izvrši, b) Naj se v obeh državnih polovicah ž lezniški tarifi za blago v Trst in iz T'Sta z onimi u a Reko in z Heke zenačijo. c) Davek od hišne najemnine naj se po zakonitem potu ure n tu sicer tako, kakor je to skle-uoi tržaški deželni zbor in z ozirom na lego hišnega posestva i na velike trošk* za v z iržavmije poslopij, d) Naj se dovoli zuižaua carina za novo trgovinsko blago in za drugo carina popolnoma odpravi. (Tu se navaja blago, na kateio hi se carina popolnoma odpravila, in ono, na katero bi se znižala) r) Plovjme razmere na| se zboljšajo. V ta namen se priporoča; zboljšanje stanja trgovinske mornarice, razširjanje sedanjega prometa, olajšave za obrtniška podjetja v Trstn, Istri i na Goriškem, povračilo cirme /.a domače izdelke, nameniene za izvožnjo i še nekatere druge olajšave.
Mestni magistrat zopet izdaje strogo prepovednaj se v priliki sv. Ivani ne žgejo več kresovi niti ne spuščajo raket in druzih ognjev. To velja vzlasti slovenskem okolićauom, katerim je treba odvzeti v«« narodne stare običaje. Ako se pn izvoli kakega Lahona ali renegata v svetovalca tedaj jim je dovoljeno vžigati kolikor kretov nočejo; ali preien morajo zatajiti svoj rod in oddati glasovnico la-honskernu svetovalcu. To je lahonska pravica 1
Razpisana je služba c. k. finančnega svetovalca VII. razre 1.1, oziroma tajnika, komisarja ali koncipista pri c. kr. fi lančnem vodstvu v Trstu: p ošnje je vložiti v 4 tednih oi 4. t. m. počenši pri
naCelniŠtvu omenjene gosposke. _ Notar
ska mesta v Milem LoŠinu, Cresu in Buzetu so izpražuena; prošnje se imajo vlo-
žiti v 4 tednih pri c. kr. okrož lem so li§či v Rovinji.
Družabnikom ln družabnl-cam delal. podp. društva naznanja odbor, da je izlet na Sveto Goro preložen na dan 15. avgusta t. 1. — Vozni listi se začno prodajati uže v začetku julija.
Sliko rajnkega Dollnarja je napravil slikar Meierberg in se bode pro dajala v narodnih društvah v Trstu in okolici po jako nizkej ceni,— namreč Crne po 10 soldov, barvane po 20 soldov.
Krajna železnica Trst-Co-rlca-Vipava. Obćme na Vipavskem in Primorskem, skoz katere se ima izpeljati krajna železnica Trst-Goric i-Vipava, poslale so vladi p-ošnje za nodporo oine-menega podjetja. Te prošnje so se v po-slanskej zbornici izroč le ministru, in sicer je izročil ono primorskih ohčin grof Co-ronini, kranjskih pa dr. Poklukar. Te prošnje so priporočili tudi drugi primorski in kranjski poslanci in z veseljem moremo naznaniti, da je podjetje zagotovljeno,
Prepoved romanja. C. kr. na-mestništvo je vsled nevarnosti, da se ne zanese kolera, prepovedalo vsa božja pota na Goriškem in G adišdanskem, ker na božji pota ho ii vedno mno^o romarjev iz Vidma, Trebiža in Benetk.
Tržaške novosti t
Koltra v Trstu. Na istej ladlji, na katerej je te dni za kolero zbolel m umrl mornar MalotiČ. je denes na vse jutro zbolel drug mornar zi kolero, nesli so ga precej v bolnico za bolnike po koleri, kder pa je Čez nekoliko ur umrl. — Zanimivo je, da sta oba slučaja na istej iadiji.
Uže soptt dva samomora. 29 letni mehanik Alojzij Bertogna, kateri je zadnji čas bil stajevodja v b&telu de la Ville, prerezal si je predsinočnem v svojem stanovanji v ulici Erta z brivno britvijo gol-tanc in precej mrtev ostal. — Magaziner M. V. je predvčerajšnjem zvečer magazin svojega gospodarja Pohly a v ulici S. Fran-cesco zaprl, toliko, da je fakine odpravil, potem pa Zopet odprl in ko se je videl samega, ustrelil se je v desno sence in precej mrtev ostal. Slaba vest je nekda kriva zadnjega samomora.
Nesreče. Skozi okno druzega nadstropja padel je fantiček 6 in pol let star ter se močno ob straneh poškodoval: Matere varujte svoje otroke 1 — 2 letni otrok v ulici Sporcavilla spustil je včeraj z okna v prvem nadstropju železo za likanje, ki bi kmalu bilo padlo na neko deklo ki je ravno ondot vodo nesla, ali k sreči jej je samo Škaf iz glave izbilo. — 24 letni kmeto Jos. Pipan iz s'ute je te dni znorel tukaj v Trstu in so ga morali peljati v bolnišnico.
Policijsko. V cerkvi Sv. Antona starega je nekej ženski zmanjkala iz žepa mošnjica, v katerej je bilo 24 gld. — V nekem magazinu vkradel je menda ondej službujoči težak 100 vreč moke 1500 gld. vredne. — Ivan Ros9i f ikin, rodoma Rečan; je bil zaprt, ker je nekemu drugo vkradel 30 gld. policija je te dni prijela nevarnega tatu iz Vidma, ki je pred ital. policijo bežal v Trst; pri njemu se je našlo še 12 ur vrednih najmanj 600 gld.
Toda na Goriškem. — Toča je pobila ves pridelek po poljih okolo Vo-gerskega blizo Gorice.
Županstvo v Devinu piše: Po zaukazu c. kr. glavarstva v Gradiški dne 8. junija so vsi semnji in drugi shod prepovedani, zato ne bode zadnjič naznanjenega semnja dne 23. t. m. v Devinu.
Onim gospodom naročnikom, ki so zaostali z naročnino poslali smo deloma uže, deloma pa še pošljemo uže poznane rudeče liste, na katerih je zaznamovan njtbov dolg do konec tega mesca, katerega naj blagovol* poravnati prej ko prej, da jim lista ne vstavimo.
Avstrijska izvožnja i n grška blokada-
Nekdaj s** je iz Avstrije mnogo blaga, posebno les-A, na Grčko izvažalo, ali uže dalj časa je tam naroano gospodarska kriza, vsled katere se je promet zelo zmanjšal, vsled blokade pa je popolnoma zastal. Grški trgovci ne plačujejo več blaga zunan'im trgovcem, In vsled tega ga jim ti nočejo več prodajati. Grški bankovci so padli za 40J° pod nominalno vrednost in ker se v trgovini s zunanjimi deželami blago mora plačevati s zunanjim denarjem, porabljajo Grki to piiiiko, da se odtezajo plačilu.
Morala na Laškem- Kako globoko je padla morala v tej deželi, kaže nam osobito neznačajnost in politična nezrelost onih volilcev, ki so si v državnega poslanca izbrali zločinca, na več let v ječo obsojenega Gipriani. Kaj takega nam ne vedo povedati zgodbe n^oenega drugega naroda m države evropske. Zločinec in ob enem poslanec, zastopnik v diživnem zboru 1 to se je zdelo onim volilcem častno. Treba pa bode, da pride tak poslanec v zbor z dvema žandarjema ali karabinjerjema na strani, kakor je navada, da hodijo mej ljudstvo obsojene'. Giprijaniju bi se gotovo pristojala zastopniška imuniteta, kajti počenjal bi v zboru, kar bi mu bilo ljubo, ter predlagal lahko zakon, po katerem bi zastopniki — zločinci bili rešeni iz ječe. Tako politično moralnost hočejo najbrže tu li pri nas uvesti »Indipendent^« in nje
gova garda, katere pa Bog nas varuj. Sicer je pa moralnost tukajšnjih lahonskib časopisov skorij enaka, kajti tudi oni zagovarjajo zločince, kakor Oberdanka, zadnje tatove v mestnej blagajnici, v špitalu itd. itd. Kaj pa da: to je moralnost, vera ni značajnost v njih očeh 1 Ulnj makari vladarja katere dežele, pokradi občinske blagajnica kradi le v hranilnicah, v koje vlagi ubogi delalec svoj teŽKo zasluženi denar; — da te le ne vdobe. da le zadostiš tirjatvam stranke, h kojej pri padaš. Kaj Bog, kaj vest, kaj vera, kaj pravica, kaj cerkev — vse to so le puhle fraze: vse je denar, vse le lastni trebuhi
Sicer se sliši po Lr.Snem dan na dan mnogo jako gorkih, ki ve Ino bolj pojas nujo popačenost in brezvero, v kojo dirja to ljudstvo, odkar se je, naščuvano po prenapetih vodjih, osvobodilo papeževe in avstrijske vlade, bogoskrunsko onečastilo Rim ter ustanovilo takozvano italijansko kraljestvo.
O priliki bodemo morda v uvodnem članku govorili kaj več o položaju na Laškem, da pokažemo, kako »nazaj* napredujejo laški OBVobojeoci, od kar so se osvo-hodilt.
Seljencem v Ameriko. Ker se ljudje še vedno iz naših krajev selijo v Ameriko in misijo, da se jim bo tam Bog ve kako uobro godilo, naj navedemo tukaj, kiko amerikansko ljudstvo misli o naseljevanj . Lansko leto j^ kongres zedlnjenih držav storil sklep, ki tu|cem naravnost pravi: Mi imamo dosti delavcev in obrtnikov — mi ne potrebujemo tujcev. Naseljevanj-* j14 nam nadležno, nehajte s tem. Nadalje se imajo po tem sklepu kaznovati tisti, ki naseljevanje pospešujejo in tujce vabijo v Ameriko, da bi opravljali dela, katera lahko opravijo Amerikanci sami; potem tiste osobe, zadruge ali tvrdke, ki eeljencem plačujejo vožnjo, ali jim kakor koli si bodi na roko gredo; dalje je bilo skleneno, da ni veljavna nobena pogodba, bodisi pismena ali ustmena, i noben dogovor ni veljaven, katerega bi sklenola kaka osoba, zadruga ali firma z enim ali več tujci v ta namen, da se ti v delo jeml)6, Vsak prestopek teh sklepov se lina Kaznovati z giobo 1000 dolarjev. Zoper tujce, ki so se udeležili pri tacih pogodbah in dogovoiin, sme se enako postopati. Vsak kap tin, ki pride iz tujih luk ter ima na laaiji tuje delavce, rokodelce, mašiniste itd., ki so uže pred vkrcanjem sklenoli kako pogodbo ali dogovor, da bi v severnih amerikan skih d.žavah v delo stopili, in jim dopusti izkrcmje, ima plačati 500 dolarjev globe za vsacega tujega delavca, tudi se sme do 6 mesecev zapreti. — Iz vsega tega je pač jasno, da delavcem ne cveto rožice v Ameriki, in kdor je bral, kako nezadovoljni so delavci v Ameriki, da jiu je še le uedavno nad 100.000 delo ustavilo zarad preslabega plačila, pač si ne bode želel v Ameriko, kder je več delavcev, nego dela,
Zagreda vshodnih železnic. Turška sklepna proga Sarambey-Vakarel je ule toliko dovršena, da se bo mogla najdalj do konca tega leta prometu izročiti. Srbska vlada je pred tremi tedni gradbo dovolila le do Ak-Palanke in tudi ta črta bo do konca tega leta dovršena. Potem je vlada sklenola tudi zgradbo črte Ak-Palanka-Pi-rot. Upati je, da se ta črta dovrši do konca prihodnjega leta, ker se delajo ma-ljivo priprave za grajenje. Bolgarske železnice mej Pirotom in Vakarelom se pa teško izvrše o pravem Času, česar je največ kriva zadnja srbsko-bolgarska vojna ; skoraj gotovo pa dobo vladi na to vplivale, oa se Bolgarija z grajenjem podviza in lakozveže Carigrad z evropskimi železnicami. Črta Beligrad-Solun je do Vranje uje dokončana in se utegne k tualu izročiti prometu. Črta Uskub-Vranja bo gotovo do konca tega leta dovršena, ali na zadnjih štirih kilo metrih se ne polože tiri, dokler se črta Carigrad-Beligrad ne odpre.
(v BilČevej prestavi) 1. f A. M. Slomšek: KerSčan3ka beseda o bratovščini sv. Cirila in M-toda, slovanskih apostolov (iz »Di^b-tinc« 1853) II. f Karo! Durmdirth: O posnemanji slovanskih bla^ovestnikov. III. f Jos. Virk: Sv. Ciril in Metod — očeta slovanska. IV. Neimenovan: Sv. G'rila in Metoda apostoljsko življenje — pa našo hvaiežoost. V. A. Karlin; GrŠko-mska razkolništvo. VI. P. Kont. Ruser: Sv. B ata Ciril in Metod — kaj sta ona nam; kaj sino mi njima. VII.—IX. Aut. Žlogar: Tri krščanske besede o slovanskih ano-stobh sv. Cirilu in Metodu. X. Mit. Kožuh: Delo Slovencev gl^de sv. Stola in pravoslavnih Dratov. XI. Josip Križman: Pohvalni govor o sv. Cirilu in Metodu. XII. Ivan Skuhala: O Življenji in bratovščini sv. Cirila in Metoda. XII. A. R. — Ciril-Metodovo praznovanje n is spominja dolžnosti do rimskega pipeža. XIV. A. Žlogar: Zakaj in kako častimo slov. bi igovestnika. XV. Tešimir: Sv. Meto i nas uči zvestobo v spolnovanji stanovskih dolžnosti. XVI. Tomo Zupan : Ciril-Metodovo delovanje na avstrijskih tleh; njim dar; njima danes povišana slava. XVII. A. Fekor.ja: Krščanstvo med Slovenci. XVIII. Ivan Vrhovnik: O ljubezni sv. Cirila in Metoda do Slovanov XIX. Mihaljko Vuga: Oporok* sv. Metoda. XX. Parenez» na čast svetih slovenskih apostolov Cirila i Meto ia. XXI. Matija Tork.ti ; Sv. Vera. narodnost In domovina. XXII. Anton Kesnar: Sv. Crila in Metoda versko oznanovanje — spoštujmo sv. vero. XXIII. M. Kolar: S>\ vero'estnika slovanska — naša r.ajveča dobrotnika.
XXIV.	Žiga Boliinec: Usmiljenje božje se razodeva v presv. Krvi .leznsovi pa v apostolskem delovanji sv. C rila in Metoda.
XXV,	Gr. J ikelj : Razširjanje kraljestva b. žj^L'a pn sv. Cirilu in Metodu — p 1 po nai. XXVI. Dr. Fran Lampe : Cena sv. vere. XXVII. Lau Ažtnan: Svetišče sv. Cirila in Metoda. N)U posnemanje. XXVII. Anto': Červ: Apostoljsko delovanje sv. C'ril» in M'ioia — pa naša dejanska hvaležnost. XXIX. Jožef Borovnj ik: Pareneza na čist svetni apostolov C lila in Metoda XXX. Dr. I>an Svetinu; Zičetek modrosti je strah božji. XXXI. Dr. Josip Marinko: Sv. Čini in Mjt id — uzoruiki slov. dijikom. XXXII. Dr. Josip Lesar: Praznovame št -nh sv. bi igoveslnikov slovenskih. Mohur-Fortunala in Cuil-Metoda. XXXIII. Ivan Lavrenčič: Stanovitnost svetega Metoda. XXXIV. M. Vuga: Sv. Ciril dvakrat, sv. Metod štirikrat med Slovenci. XXXV. Ivan Vrhovnik: Pogled v mhdostno in moško dobo Cirilovo. XXXVI. Ivan Pavlič: Čiščenje sv. Cirila in Metoda v Slovanih in Slovenci'. XXXVII. Tešimir: Življenje sv. Cirila in Metoda v primeri z n iftim. XXXVIII. Aut. Žlogar: VzviSenost duhov-stva Jjzusovega odsvifa se nam v sv. Cirilu in Meto iu. XXXIX. Andrej Karlin : Homilja za praznik sv. Cirila in Metoda. XL. Andr. Fekonja: O ljubezni do domovine. ('Dalje prih.)
V zalozbi Janeza Oontini-ja v Ljubljani fo izfcle te le lične in zanimljive knjižice, slovenske,mi ljudstvu ah uže občno zuane in priljubljen* ali pa nove.
1)	Erazem predjamski\ povest iz petnajstega stoletj i, četrti natis.
2)	Moitii baron Ravber. Povest iz slovenske zgodovine; sestavil D. . .
3)	Car in tesar ali Saardamska ladije-delnica. Zgodovinska pripovedka. Po-h. ve-nil H. Podkrajšek.
4)	Jaromil; češka narodna pravljici. Poslovenil H. Podk^ajšr-k iu
5)	Učenke v petih delih svita. Sp sala Elizaneia Berthet, prevel Anton £uŠnik (Francoska akademiia ji odlikovala to delo s c - no •Monthejm« 10.000 I ankov).
G-m a jim je menda 20 kr. jedna. Priporočamo |ih v pridno naKUDOvanje in čitanje.
Književnost.
Majhna veja smo sicer mi Slovenc ogromnega slovanskega debla; ali čeprav majhni v primeri z večjimi deli Slovanov, z Rusi, Čehi, Poljci, — proslavili smo dostojno spomin tisočletnice smrti slovanskega blagovestnika sv. Metoda. Prošla, vili so ga zlasti naši slovanski pisatelji z raznimi knjigami in spisi o svetih slovanskih bratih, koji vsi nam pojasnujpjo ži-venje, delovanje, borenje teh svetcev proti slovanskim sovražnikom Nemcem, da sole mej našimi pradedi razširili edino zveličavno in omiko donaŠajočo katoliško vero.
Zopet je zagledala beli dan krasna knjiga, ki ima namen Slovence spoznati z imenitnostjo in važnostjo, ki jo je imel za nas prihod mej naše pradede svetih solunskih bratov ter jih tem bolj zbuditi k zavedanju lastnega rodu. Rečena knjiga se zove: Zbornik cerkvenih govorov na slavo sv. Cirilu in Metodu; zbral in na svetlo dal Anton Žlogar, kaplan pri mestni fari sv, Jakoba v Ljubljani. Z dovođenjem velečast. knezoškofijstva ljubljanskega. V Ljubljani; založil pisatelj. — Tisek ■ Katoliške tiskarne«. Njen obseg i« ta le : Predgovor, — Cerkvena himna o sv. Cirilu In Metodu. — Okrožnici »Grande Munus.« Cerkvena himna o sv. Cirilu iu Metodu
Tržno porodilo.
Kana — dobro obrajtau » in s« prodaja po stalnih in trirnii cenah. — Prodalo se je 1300 vreč kave Ro no f. 43 do f. 60, 2500 vreč Santos po f. 49 do f. 6J, 500 vi>Č Manilla f, 51 do54, Java stane f. 00 rio f. 64, Portonco f 95 do f. 100, C ylon plani. f. 80 do f 12i.
Sladkor — slibo ohrajtan, cene sn zopet veliko slabše post ile. Dtnes stane sladkor v vrtčah f. 19 do f. 22.25.
Sadje — v obče prav malo k ipčije; cene slabe. — Pomaranče f. 2 do f. 4.75, limoni f. 4.50 do f. 8.50, rož či f. 750 do f.8, fige v \encili f. 12 opiša f. 26 cvebe f. 23 do f. 26, Eleme f. 27 do 32, Sulta-uma f. 28 do f. 34.
Olje — malo kupčije po nespremenjenih cenah.
Potrolje — amerikan ko f. 9.25, rusko f. 8.5'».
Ztto — slaba kupčija, cene zopet prav šibke in se dobi v Trstu levaminska koruzi p" f. 6.
Rti — italijanski od f. 14 do f.21, indijski od f. 11 do f. 15.
DomaČi pridelki — fižol ruieči f. 9.50, bohinec f. 10.50, koks f. 11.50; maslo f. 84 do 92.
Les — Še precej obrajtao, cene trdne.
Seno — dobro konjsko, staro f. 1.60 do f 1.90.
EDINOST
Borsno poročilo.
L iavni papirji še vedno prav dobro obrajtini, hkopram so razni privatni papirji močno trpeli in je spoh bois.i nezadovoljna z občnim fiiančnem stanjem.
PusUuo ')
Gosp. Antonu Zailerju, bivšemu kontrolorju nekojih erarskibi mitrio na Primorskem.
Podpisani sem vam odgovoril dne 5. aprila t. 1. na neki vaš list. V omenjenem odgovoru sem vam prerokoval, da bode Vaša tedaj na služba z tradi vašega ve lenja kmalo pri kraju.
Pne 30. maja t. I. sem prejel od vas list, katerega imenujem na tem mestu pokvarljivega, a naj bo kar hoče, saj slišim da ga ima sodnija v rokah, toraj že nre-sodi, kuj da je. I* rečenegs vašega lista, sem počel tuhtati nzrok tako čudne n -vosti, a ne dolgo; kmalo seru zadel pravo, namreč da ste se opijanili od kruha, katerega ste od predobre roke preoliilo prejemali, in da se je moje prerokovanje že gotovo izpolnilo. Z Vašim listom ste me hoteli še bolj na led spraviti, povem Vam. dovolj ste me že, gotovo vam ne grem več na limance, javno Vam rečem, da to ni za vas nobena čast.
Ako bi sumili, da sem jaz kaj kriv Vaše osode, povem Vam, da krivo je le Vaše vedenje itd. Na tem mestu vam tudi povem, da ako Id Vi za prihodnje leta zopet dobili katerega gos. kapitalista na svojo stran, in da bi Vi prišli na staro mesto, jaz Btopim iz službe prostovoljno, ker nočem več biti Vaš podložni. Ali gospodje, mislim, da Vas poznajo; kedor Va s Še ne pozna, naj se potrudi mene vpr.i-šat', jaz mu Vaša lastoročna pisina pokažem. Jaz bi Vam pa svetoval, r<je nego ljudem sitnosti napravljiti, vprašajte se, ste li sposobni za ta posel ali ne.
Kaj pa bo sedaj s komparetom Mei-moljo in Šjor Mat jo? Saj sta fina i ona dva, i,ko bi bilo ž njima, kakor z Vam , potem bi se pri Vas uresničil pregovor; kedor urugim jamo kopij*, sam vanjo pade.	Ivan Vovk,
mitničar v Devini.
*) Za članke pod ovim naslovom je ured-Bičtvo odgovorno kolikor mu zakon veleva.
Ured.
Javna zahvala.
Ganjena po tolikih dokazih spoštovanja iu ljubezni, se presrčno zahvaljujem vsem mnogim društvom, korporacijam, pevskemu zboru del. podp. društva in Bploh isej č. gospodi, ki je mojemu rajnkemu soprogu
Ivanu Dolinarju
skazala zadnjo čast. posebno pa se zahvaljujem za k asne vence in prelepo petje.
Bog plati I
Trst. 12. Junija 188G
balerina Dolloar.
Ker mi ni bilo mogočepri mojmu OlUVtJ« odhodu se od vseh prijateljev in znancev posloviti, ker vojaški stan ima svoj: >moraš«, zato se poslavljam zdaj tem potem od Vas Ajdovcev in Koborid-cev. Bog Vas obvaruj in na sviđanje I
volk.
II o nrnriai Vseh pet letnikov Ljubljan-H<J JJHJUtfJ ske^ii »Zvona« jako elegantno v Bonačeve platnice vezane prav dobro ohranjene prodaj t po primernej ceni — kedo? pove a iminiatracija tega lista.
Služba
p H nega uradnika pri delavskem podpor-i - n društvu v Trstu odda se s prvim ok-i..brom t. 1.
Razven navadnega splošnega naohra-7-nja tirja se za to službo popolno znanje slovtnfčine, praktična zmož'iost v ra. čunstfu pa knjigovodstvu in gl.250kavcije# Sploh oženjeni prosilci, posebe pa še vpokoieni c. k. uradniki, ki so pri moči, imajo prednost.
Društvo plačuje uradniku f. 480 — na leto in mu daje primemo lepo stanovanje v druftvenih prostorih. Več izvn se lehko ustmeno ali pismeno pri
V. Dolencu
v tiskarni.
Kedo Je nadel psa !! 3—2
Iz Kozine j« ušel 26. maja t. I. lovski pes baže »nemških brakov«, rumeme barve, kratke dlake, okolo 2 leti s*ar, velik, krepak, z dolgim repom, kateri čuje na ime »Argo«, pes je zbežal po cesti proti l^rnemkalu. Kedor ga prinelje pazniku lova Francu Dobrila, dnin lep dar.
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti
po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da ni Človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake ieke
Večina raznih kapljic, izlečkov itd, katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso ničdruzega, nego škodljiva zmes.
Edini JeruzalemciLl balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odiočno oživljajoče in Želodčne živce hitro krepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilatni, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balnm bogat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera koretiika je poznana zarad njenega npodnega upliva na prebavljenje »i čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb i vijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.	27—21
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTON/
v GORICI.
Skladišča v Trstu v lekari i Marka Ratasini, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoui, v Tominu v lekarni E. Palisca.
Človek.
V pogledu na njegovo telo in dušo, s kratkim navodom, kako si ohraniti in utrditi 7. Iravlje za šolo in dom, Sestavil
•lanko Leban,
učitelj.
Dobiva se pri pisatelji Jnnku Le-tmtm učitelju v Avberu (P. Štanjel pri Se-Zam> po ^45 kr. iztia po posti 5 kr. več
O „Človeku" piše „Vrine" v svoj-j G. Štev. tako-le: „Človek". To je naslov juko ličnej knjižici, ki jo je spisal trudoljubivi gosp Janko . Leban, po mnogih svojih spisih vže obče znan v našem d jmačem slovstvu. Knjižica je vredna, da jo ima vsaka ljudska šo a v svojej knjižici t <r bode posebno ljudskim učiteliem dobro do-Šla pri vladanjem podučevanji, ker jim podaj-mnogo zanimivega gradiva v porabo pri rečnih obravnavah benlnih sestavkov, rt-zpravlajočih človeško dušo in telo. Zatorej živo priporočamo omenjeno knjižico v orav obilo na roče vanje." ("Vrtec«, v Ljubljani"!, jnnija 188«. Leto XVI.;
Trgovina
A. Majer-jevega
Exportnega piva •v steklenicah v LJUBLJANI
(pivovarna t u paro) priporoča
Cesarsko, in Bock-pivo
v skrinjicih po 25 m 5i) siekl.
<L> -CO i»-H OJ S i—l
1	3 E s 8 133 bnJ
jS o
2	'S b ^ o. . . .S
" 2*8 f 'g. 4*2 *
o S — S iđ u O« 01
.. ® t ftSs £>£ F'«1 c.^
Varujte *e dvinrtlarja. Okoli duhovnov lazi nek mhoikost človek, koji se izdaje agentom firme : »Matije Gerbert knjig »r v Ljubljani ter ponuji podobice. Žiti človek je »ivindler«: prijavi naj oblastim <-a k lor t'« zasači Olnesel se ie marstkak forint!
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova Sudovi ta moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdovratniše lelndčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti Črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, *mpak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	53—53
Prodajejo s« v vseh plavnih lekarmenh na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristo/oletti v Gorici, v Trstu v lekarni E Zanetti i O. B. Rovis, O. B. Faraboschi in M Ramsini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zuvolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
n	—* —* O
J 9) O) 1.
.2 g S g H
■i Js= -f
1 - ^
n c. c M
* 3 2 f g H J 05 eu
Gosp. Gabr.Picoli-ju, lekarni Čarju v Ljubljani Na i&htevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati Žili	34-50
Ljubljana, mesec januar 1884.
Dr Emil vitei pl. Sttichl,
e. k. vladni svetovalec in detelno-sanitnet poroSev&Iec. Podpisani potrjuje, da ima želodeČria esenca ljubljanskega lekarniČarja Piceoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan^ da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedrio steklenico žeiodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko Antlrrheumon na t bolj je zdravilo proti pre-.......... lil "
hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih Sutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Paitilje 8«ntoninske; (kolesci zoper gliste) Izkušeno zdravilo zoper l'liste škatljica 10 kr. 100 košč. f>0 kr. 1000 koSČ 5 gld. 2000 6 gld.
Sallollne pastlle proti prehlajeniu najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plučnim,
Ersnlm in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. Škatljira '^0 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z nujboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-Bliženju, kušlju, hripavosti, dušljiveniu kašlju itd Odrničeiii naj vzamejo 3 do 4 žlice vs»ki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 3G kr.
Tu navedena. Kakor vsa drupa zdravila se smiraj frlsna dobe v lekarni
G. Piccoli-ja
«pri angel u»
v Ljubljani
^Am^S^ na DunaJskHJ cefiti.
kder se naročila takoj po posli proti povzetji izvršujejo.
■»04MM»<M)0000H
NI Igrača.
Ni sleparija, temuč gola sveta resnica!
3 Si d.
jedna žepna ura
izvrstno regulirana, dobro tekoča in ga* rantirana, iz najfinejšega, vedno lepemu, vedno svetlega posnemanega Klala, ki na-mestuje zlato uro. Vsakdo ki r! naroči jedno teb reguliranik. natančnih ur, vdobl z uro zmioii n«a»ledaja darila s 1 krasno verigo za uro iz poRoem. zlata 1 metno izdelano levovo glavo kot obesek I prstan z posameznimi kamni \ par najfineiSlh uhanov 1 krasno brit'ico.
Naj nlkdo ne dvomi! ker, ponavljam, to ni igrača niti sleparstvo temuč gola resnica, in vsakdo naj se požuri si naroč'ti tako uro, dokler je še kaj zal tre H iz pošilja po pufitnem povzetju lAKCbeDUben-lerKeudunff WIEN VM Weh gasse 13-84.
Felvete
Na znanje
Mi nemamo nobene podružnice in naša prodajal niča se nahnja samo v Ddblingu ; vse enako zvoneča naznnnila so sama posnemanja.
I
Nekoliko tisoč kosov pravilnega brnskega volnega blaga.
OMa u gospode
za pomlad in poletje crne, rujave, sive, čokoladne, modre barve, melirane in sploh v najmodernejših barvah in denisah po naslednjih uže nezaslišano nizkih cenah.
Vsaka obleka prve vrste for 3 IS in visoko « « „ 4 Vfi iz najfinejše volne ■ O IS
Iz brnske česane preje mesti 15 for. samo 8 for. 75 n. (Kamgarn)
SUKNO je navlin nezaslišane CENOSTI dobro in troežno, najmanj dvakrat toliko vred.
To blago prostoja se izvrstno tudi Za Ženske in moške za dežne plašče, za krila in spalno haljine.	12
Naj torej vsak naroči brez skrb«, ssij le kupcu je to v prid, ker fabrikant ima pri takih cenah neizmerno z^nbo. — RaZem tega se zavcŽem vsakemu denar povrnoti, ako blago ne odgovarja temu. kar more po tem naznanilu pričakovati. —
Odpošilja bb le proti pollljatvi denara naprej ali pa i roti poštnemu povzetju in je treba nari čif.i pri sodinjsko vknjizenej firmi
Export - Waarenhaus zur „Austria",
Wien, Ober-DubUng, Mariengasse 31,
v vlastitoj hiši.
Vpor delavcev na Belgijskem
t. svojimi straSnlmi čini, opustošenjem in razdiraniem, je bil za naše notranje to-varnice opominjajoč izgled radi česa se je odločilo na v-iak način delalce v delu obdržati iu delo nadaljevati. Zaloga blaga je ogromna, razprodaja pa vedno Še premajhna in radi tegr smo primorani 10*000 popolnih
OBLEKA ZA GOSPODU
moderne, prav lepe, trpežne iz pristne ReihenherSke volne najboljše kakovosti za
polovico prav«* cene razprodajati.
I. baže fino
13
II. baže finejšo L Rold.
III. beže prima
G gold.
Samo 3 gold. stane ena obleka, iz volne, suknji, hlače in gilet za največji stas, najboljšega modernega, modnega poletnega sukna, vsakovrstne barve, najlepša oblega za poletje, izrevredno trpežna.
^amo 4 for. stane jedna obleka iz ovčje volne, suknja, hlače in gilet, najbolj finejSe kakovosti iz pristnega reihenberškega volnenega <ukna;s|ve temne, plave, črne; oljkaRte, drapbaive, več tablovanib in meliranih obrazcev; sukno za celo obleko. — Samo 4 gold.
Samo 6 gld. stane jedna obleka iz volčje volne, Ruknja. hlače In op-snik, najprve kakovosti, diagonalno reiheinberSko volčjo volno, nepokončIjivH trpežnosti najlepša in najboljša obleka po zadnji modi. Ta obleka stala je popred Štirikrat toliko, sedaj pa stane Je G gld. vaakoršne barve.
Ker se ne morejo od zmerjenih kuponov odrezati posebni obrazci, naj vsakdo pri naročilu izbere barvo in zadovoljen bode z pošiljatvo. Riznnfiiln po rošlnpm nov7etju s'»mn PfkelO Gpneral Depot:
REICHENBERGER SCHAFW0LL AAREN Wien, Hundsthurmerstrasse Nr. 18|34
Lantnik driifttvj. »KDINOS T« — IrdateU in odgovorni uredni*: VIKTOR DOLENl,
vuova tiskarna V. Dolenci v 1'ot i.