St. 47. V Trstu, v soboto 12. junija 1886. Tečaj \ EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« zzhaja Škrat na ted«n v*a*o arada ta uliti o noludue. Gena za vse eto prilogo Tj 1 . z» poln leta 3 50kr.,» 6etrt leta t gl. T» kr. - Sama prl-ogas ane 1 gl. SO kr. za celo leto. — Posamezne številke se i.julp>mo nri onravuištv 1 in Urankaii v Trat« no & kr., v florlol in v Ajdovščini no « ur. - Saroaktnt. rekb,-aeije .n inserate nreiema Opravalitva, vla Tarranta, »Nava tlakama«. Val do«i*i ae pošiljajo Uradalitva »vla Tarrsrit«« »Nuova Tlpogra rta;« vnuk inora biti frankiran. Rokopial D*ez poaebne vrednosti ae ne vračajo. — Initrutt (razne vrate naioa-nila in poslanice) ae zaraiunijo po pogodbi — prav hh»6 ; pri kratkih o«laaih z drobnimi *pkami ae plačnie za vsako besedo 2 kr Slovani v Trstu. VII. Ker so se naši članki preveč zavlekli, hočemo danes le na kratko spregovoriti o narodnej omiki in inteligenci, pustivši za drugi krat se o tem obširnejše izreči. Zavest mej narodom se Siri največ z omiko. Omikan in napreden narod ne propade, ampak vedno bode napredoval. Kako je z omike pri Slovencih? — Glavna učiteljica in po-speBiteljica narodne omike je ljudska Šola. Vsi ne morejo pohajati gimna-zijalk, realk, akademij, učiteljišč, vseučilišč; vsakdo pa lahko prvo omiko zajema v ljudskej vaškej Šoli. V Avstriji je v zadnjih letih pohajanje ljudskih šol zelo narastlo, tako, da na 100 za šolo sposobnih otrok sedaj poprečno 74 obiskuje šolo. Po zakonu 14. maja 1869 so obvezani vsi otroci od 6—14 leta Šolo obiskovati. Temu ni tako po druzih državah in vzlasti ne po blaženej in omi— kanej Italiji, kder komaj 34°/„ otrok šolo obiskuje, drugi pa bežo iz te lačne dežele k nam mestne ulice pometat, na magistratu vladat, protiav-strijsko politiko Širit in nas tujce Slovence od tod izganjat. Mej slovenskim narodom je obisk ljudskih šol še precejšen, ali prave omike si iz teh šol vendar ne moremo obečati, ker razven Kranjskega so v drugih slovenskih pokrajinah šole ponajveč nemške, laške ali mešane, pol miš pol tič. Vsakdo ve, da take učilnice omike ne pospešujo, ampak še zavirajo, dragi čas in denar kradejo. — Omika vzdržuje narode — ne-omikanost in barbarstvo jih podira. To pravilo menda je znano tudi večnim in najhujšim nasprotnikom — Italijanom in Nemcem; star rek je PODLISTEK. Narodne pripovedke iz spodnje Štirske. Zapisal in nabral me) narodom Brežki. XXII. Služil je svoje dni priden mladenič pri nekem zelo hudem gospodi; ta gospod je tega mladeniča vsak dan trpinčil z novimi mukami, da mu skoraj ni več bito obstsiti v tej službi. Enkrat, ko že ni mogel nič več smisliti, veli mu gospod; Zabičujem ti, da prineseš iz pekla od hudiča tri zlata peresa; Če ne. huda ti bo pela — Mladenič se je pri tej zapovedi krutega gospoda britko jokal in otšei; grede po poti se mu pridruži mlad človek, njemu čisto neznan; ta mu reče; Le hodil nič se ne boj, že se vse dobro izide. Tako pogovarjajo mej seboj prideta do nekih ljudi, ki so hodili okoli velikega drevesa, in jadikovali, ker že več let ni prineslo nobenega sadu. Ti ljudje, kad »r ugledajo prišedla, prašajo mladeniča, kam gre. On se potoži in pove.* da je poslan od svojega gospoda v pekel po tri zlata ognjena peresa. Dobro 1 Tedaj tudi lehko praŠaS, kij je temu drevesu, da več ne rodi sadu, rečejo okoli drevesa stoječi možje. — Zopet gresta dalje po svojej poti — v daljavi nuj leta več mož, kateri »o okoli nekega tudi, da je justitia regnorum funda-ment-um ('pravica podlaga držav) na koje gasio so se menda opirali tudi avstrijski zakonodavci, ko so jenako-pravnost v zakon za vso Avstrijo veljavno proglasili. Ali tega nočejo v svojej trmoglavosti in zagrizlosti spoznati nad nami vladajoči Lahoni, ali Nemci, ki Slovencem šol v narodnem jeziku, in Še celo ljudskih šol nočejo privoščiti- Ker prave omike naroda od takih šol ne moremo pričakovati, morajo kolikor toliko v dušno omiko milega naroda delati olikanejši njegovi krogi, mej narodom živeči — v to svrho mora namreč delovati narodna inteligenca. Z odličnimi, plemenitimi in bogatimi činitelji se Slovenci, vzlasti tu v Trstu in pri Trstu, ne moramo ponašati, kajti take osobe so le redko sejane, in kakor smo v prvih člankih povedali, morejo se s takimi krogi bahati tu pri nas le Lahi. Brez izjeme vender pa tudi ni, kajti tudi Slovenci štejejo mej bogatejšimi trgovci in posestniki svoje sorojake. Naravno se nam skoraj zii, Ja ti krogi zadosti odkrito ne poudarjajo svoje narodnosti, osobito dokler bodo vladali tu pri nas za Slovanstvo tako slabi časi, — čeprav bi se oni najlažje za svoj narod poganjali, — odrekati jim pa ne smemo, da vsakakega rodoljubja, kajti i oni sem ter tja kaj zanj store. Imamo pa olikani srednji stan — ki tudi ni žalibog preobilen — ki se pa skoraj vedno nahaja v takih okoliščinah, da svojemu narodu ne more koristiti, kakor bi bilo želeti, ker pritiskao je in večjidel pod uplivom Zgornje moči, kojej služi in katera mu roke zavezuje, da mu ni možno narodu tako koristiti in v njegovo blagostanje delovati, kakor žalostne sedanje razmeiM zahtevajo. studenca hodili in se tožili, da ni v njem več vode, dasi je bila voda poprej veliko let in najboljša v vsej tistej okolici, ker bila je čista ko kristal. Možje se čudijo temu, da je zdaj tako naglo vsa voda vsahnela, kar se prejšuje Čase nikdar, tudi v največi suši, ni zgodilo. Oni možje spet naša potnika prašajo, kam ju pelja pot. Mladenič odgovori, da gre v pekel po tri zlato — ognjena peresa; to začuvši mu naroče, naj tam praša, zarad katere pregrehe več v tem studencu ne izvira voda; in naj jim nazaj grede to poroči. Zopet gresta dalje čez hribe in doline po ostrem kamenji, da sta bila že zelo utrujena, in pot jima je tekel z obrazov; mladenič se je že spotoma malo seznanil z svojim tovarišem in zdaj ga praša: J« li Se daleč tisti kraj, kamor sva namenjena ? Tovariš odgovori, da nI več daleč. Čez malo časa prideta do neke močne ograje, pri katerej stoji stražnik čmernega obraza, ta praša nafta potnika, kaj tu iščeta. — Mladenič pove, po kaj je poslan in kum gre. Dobro, reče stražnik, sedaj pa pojdi tu noter, in kadar tja dojdeš, prašaj, doklej Imam tukaj še straŽiti, da mi odgovor daš, kadar nazaj dojdeš? Sedaj vodi mladeniča njegov tovariš dalje, prideta do neke velike palače, v katero stopita; tam vidita vsake vrste ljudi po stanu in jeziku; mladi, stari, ubogi In bogati, vsak je imel svoje opraviloi in videlo se je, da so veliko trpeli. Tovariš ga dalje pelja v drugo grozno Ni sicer vedno tako in večkrat »bi se moglo, ako bi se le hotelo« — ali tu manjka dobre volje in narodne naudušenosti. Toda nočemo tu raz-motravati, kdo je bolj roaoljuben in kdo manj. Ni nam za osebe, ampak za stvar, sveto slovensko stvar, ki nas kliče Slavi v prid delovat, narodno idejo vzbujat in širit, prostejšemu in manj olikanemu ljudstvu oči odpirat in je k zavesti budit; — ako iz tega stališča na takozvauo narodno inteligenco tukaj pomislimo, moramo izpovedati, da ni nikder onega navdušenja in zanimanja, kakoršno tirja žalostni čas, v kojem živimo. Število Slovencev v Trstu, kakor smo videli, vendar je veliko; misliti bi bilo, da ima tudi zadostno število narodne inteligence, narodnih uradnikov, odvetnikov, zdravnikov, učiteljev, duhovnov. Ali žalibog, izpovedati moramo, da temu nt tako; 50.000 slovenskih prebivalcev ima le jednega slovenskega odvetnika, ki mu, ako dotični zahteva, v slovenskem jeziku postreže ; zdravnikov je nekoliko, ali slov. Tržačanov ali okoličanov prav malo. Kar je še narodno, to je č. duhovščina in nekoliko v gornjej okolici nastavljenega učiteljstva. Ali vsem tem se godi, kakor smo zgoraj omenili, da se godi srednjemu stanu sploh. Služeči in pokorni morajo biti nekoliko drugo narodnim gospodarjem ter se jim nekako vklanjati. Ne trdimo sicer, daje z vsemi enako, kajti tudi mej učiteljstvom in duhovščino nahaja se pravih in unetih narodnjakov, ki si ne dajo vpljivati in rok vezati, niti od magistrata niti od drugih civilnih uradov in oseb — ampak v svesti si, da delujo za blago sveto stvar, ne glede na požrtvovalnost, trpenje in zaničevanje, katero morajo prenašati od sovražnih sodeželanov, ponosno glavo k višku nose, ponosni na svoj, veliko sobano, bilo je notri strašno — mladenič se piestraši.— Tukaj je sedel sredi grozno smrad-Ijive in odurne sobane na sedežu hudič, obdan od velike trume svojih dvornikov, vsak je bil druge spodobe ter gorSi eden od druzega, da mladenič skoraj od straha ne upa stopiti nikamor ter kakor okame-nel stoji. Ko ugleda na tronu sadeči hudič prifileca, oraša; Kaj želita? Ona dva pa rečeta: Tri praftanja imava, na katera želiva odgovora. Tedaj reče hudič, ko se poslovita naša znanci: Recita onemu stražniku, ko nazaj prideta: Ko se nekdo s črnimi konji pripelje, naj mu vrata one ograje odpre, in hitro za njim zopet zapre, tedaj bo rešen. Nazaj vračaje se to naznanita onemu stražniku, ki se jima lepo zahvali; potem ubereta pot naprej po onej poti, po katerej sta poprej sem šla. Prideta do tistega vodnjaka, ki je vsabnel, in okoli katerega so možje tugo vali; prišedša rečeta: Tukaj je nekdaj nečloveška mati svoje dete notri vrgla, da je poginolo; naj kosti izkopljejo, in zopet 'bo veliko in dobre vode; možje se jima zahvalijo, onadva pa gresta dalje. Pripotujeta do tistega dreva, ki že veliko let ni hotelo več sadu io liti, in pri katerem stoje možakarji ter pričakujejo odgovora. Hitro, ko ju ugle iajo, praš:ijo: Kak odgovor sta prinesla? Na to rečeta: Tukaj so bili pred več leti krivični penezi pokopani, izkopljlte jih in drevo bo spet rodilo. čeprav zaničevani rod, kateremu pomagajo gmotno in dušno, kolikor in kder jim je možno. »Ljubezen do roda — govori vzvišeni slovanski cerkveni knez m škof — ljubezen do roda svojega je Bog sam v srce človeku vsadil, a Jezus na drevu križa z svojo divno poslednjo molitvo posvetil. Ljubimo na-narod svoj, delajmo zanj, ker je razen ostalega tudi zategadelj naše ljubezni in našega požrtovanja vreden, ker je od starih do denašnjih časov pravi mučonik.« Da, uprav to, da je toliko stoletij, od svojega prihoda sem do denašnjega dne bil vedno teptan ter se je moral boriti z drugojezičnimi narodi, — mora nam biti povod iskrene ljubezni. Naroda slovenskega'smo, tega ne moremo vtajiti in ako hočemo biti indiferentni ne ozirajoč in ne podpirajoč nikakega naroda, postanemo narodne izdajice ali breznačajni. Kdor je naroden, on je tudi značajen, kdor hoče veljati za mdiferentnega, on je breznačajen ! Značajni človek bode gotovo deloval v prospeh one ideje, o katerej je prepričan, da je prava ; narodnjak bode deloval v korist svojega naroda, budil ga, učil in k blagemu, ne pa ga tiral, vodil v pogubo in propad ! l3og sam hoće, da razni narodi na svetu ostanejo, ker on sam je ljudi kaznoval, ko jim je jezike zmešal in iz enega jih več naredil. Ta kazen mora tedaj tudi ostati; narodi morajo trajati nadalje v dokaz te kazni : kdor je pa indiferenten za rod svoj, ter mu i'e vse eno Jud in Turek, Slovenec ali ^ah (čeprav tako človeče nikoli samo sebi ni dosledno), kdor izdaje svoj rod ali pušča, da vedno bolj v propad dere, ta greši tudi pred Bogom. Narodna stvar je zaisto sveta stvar: „Sveza vjeru i za domovinu!" mora biti gaslo vsakemu Slovencu; Gresta dalje in na zadnje prideta do gospodarjevega doma; poslovi se tu od njega tovariš, kateri je bil angel varuh njegov, ki gaje spremljal na poti in gaopominal. naj ne pozabi tega, kar je videl, in n:«j tudi pravično živi, da bo srečen na ovetu svetu, kder se bosta zopet videla. Tovariš njegov pa zgine v hipu; veselega obličja pride pred svojega gospoda, kateri se jezen nad njim zadere: »Falot!« • kde si se tako dolgo potepal ?• — mesto odgovora poda gospodu dar od hudiča. Mladenič reče čez nekaj čn ne veljal za pet, ampak le za tri leta; vsled tega se je sprejel s 149 glasovi proti 139 Linbacher-jev predlog, naj se zakon vrne odseku, da predrugnčbe naglo preudari. Mej razpravo je minister Pražak izjavil, da je vlada v začetku imela namen, naj bi zakon veljal toliko časa, kolikor bode potrebno, nazadnje pa se je udala predlogu na pet let. Minister js potem pobijal več izjav poslancev Herbsta in Neuveirtha, posebno pa Kronawetra zoper policijo, katerej moramo le hvaležni biti, da so se obvarovale velika nesreče. Vojno ministerstvo je'pripravilo zakonsko osnovo glede preskrbovanja nižjih častnikov. Doslej bo dobivali iz obresti zaklada za namestnike, katere obresti znašajo ti a leto i.800.000 gld. nižji častniki službeno premijo, ki je znašala na leto za feldveble i204 gld. za voditelje 168 gld. in za korporole 114 gld. ter se jim je izplačevala v mešečnih obrokih. Pri izstopu iz vojskine službe pa se jim nič ni izplačevalo. Vsled tega se je le pregostoma do« po svojem navadnem poslu v neko veliko vas, da bi tuli Um poskusil svojo »obrt«, ker rekel j- pri sebi: Tukaj so pač še same stare »pokvečene kolibe«, čem, naj se zamene z novimi še te. O svitu že koraka proti onej vasi, ter se bliža prvej koči, ki je bila bolje »brlogu, iie>,'0 pa stanovalifiču podobna; prestopi ograjo in jame se bližati kopici slame, ki je biU tik stanovanja. Zdaj je hotel svoj brezbožni posel pričeti, gospodar one koče ga ugleda ter se skrivaj za oglom plaz, da bi videl, kaj misli ta človek storiti; ko pa vidi, kaj namerjava, skoči k njemu, ztrrabi ga in drži tako dolgo, da ljulj* priteko na pomoč. Sedaj ga zvežejo In potem ženejo pred sodbo v grad, tam ga podcu predstavijo ter poved6 vzroke, za česar voljo so prišli sem. Sodnik ga vpraša: Od kod si, kaj Bi in kakovo rokodelstvo znafi ? On reče: .laz sem iz devete dežele deseti brat muzel nianov. Kakovo opravilo imafi tedaj tu, če si iz devete dežele? Jako važno opravilo imam — Zopet ga vpraša: Si li ti taisti, kateri je ie toliko krivice ljudem včinol, že toliko hiš požgal in katerega že dolgo beriči zasledujejo? Se mu zapreti, Če ne pove istine, da ga da k priči obesiti. On trdi, da Se nt požgal nobene sodnijske, in če ga izpuste, da še to užge, potlej bo znal število vseh skupaj. (Konac sliedl). godilo, da se nižji častniki niso nič prihranili. To Be mora predrugačitl, pa brez povišanja vojnega proračuna. Letna premija se jima znižati na 144 gld., po dv.majst-letnej službi pa nižjim častnikom izplačili kapital z 800 gld. Dalje se ima predrugačiti z;«kon, glede podeljevanja državnih, deželnih in občinskih služb doslužonim vojakom, in slednjič imajo dobivati oni nižji častniki, ki služijo nad 12 let, ako postanejo v službi nezmožni, najmanj 300 gld. pokojnine. V seji 9. t. m. je poslanec Fiirn-kranz predlagal naj se volitveni zakon tako predrugači, da državni in železni ki uradniki in upravni svetovalci bank nebi imeli pasi"ne volinepravice. Poslanec Hajek potem poroča o socijalističnem zakonu in priporoča, da se doseže dve tretjini večine, sprejem predlogov manjšine: besedo »anarhist ičnen, namesto«soc\ vero'estnika slovanska — naša r.ajveča dobrotnika. XXIV. Žiga Boliinec: Usmiljenje božje se razodeva v presv. Krvi .leznsovi pa v apostolskem delovanji sv. C rila in Metoda. XXV, Gr. J ikelj : Razširjanje kraljestva b. žj^L'a pn sv. Cirilu in Metodu — p 1 po nai. XXVI. Dr. Fran Lampe : Cena sv. vere. XXVII. Lau Ažtnan: Svetišče sv. Cirila in Metoda. N)U posnemanje. XXVII. Anto': Červ: Apostoljsko delovanje sv. C'ril» in M'ioia — pa naša dejanska hvaležnost. XXIX. Jožef Borovnj ik: Pareneza na čist svetni apostolov C lila in Metoda XXX. Dr. I>an Svetinu; Zičetek modrosti je strah božji. XXXI. Dr. Josip Marinko: Sv. Čini in Mjt id — uzoruiki slov. dijikom. XXXII. Dr. Josip Lesar: Praznovame št -nh sv. bi igoveslnikov slovenskih. Mohur-Fortunala in Cuil-Metoda. XXXIII. Ivan Lavrenčič: Stanovitnost svetega Metoda. XXXIV. M. Vuga: Sv. Ciril dvakrat, sv. Metod štirikrat med Slovenci. XXXV. Ivan Vrhovnik: Pogled v mhdostno in moško dobo Cirilovo. XXXVI. Ivan Pavlič: Čiščenje sv. Cirila in Metoda v Slovanih in Slovenci'. XXXVII. Tešimir: Življenje sv. Cirila in Metoda v primeri z n iftim. XXXVIII. Aut. Žlogar: VzviSenost duhov-stva Jjzusovega odsvifa se nam v sv. Cirilu in Meto iu. XXXIX. Andrej Karlin : Homilja za praznik sv. Cirila in Metoda. XL. Andr. Fekonja: O ljubezni do domovine. ('Dalje prih.) V zalozbi Janeza Oontini-ja v Ljubljani fo izfcle te le lične in zanimljive knjižice, slovenske,mi ljudstvu ah uže občno zuane in priljubljen* ali pa nove. 1) Erazem predjamski\ povest iz petnajstega stoletj i, četrti natis. 2) Moitii baron Ravber. Povest iz slovenske zgodovine; sestavil D. . . 3) Car in tesar ali Saardamska ladije-delnica. Zgodovinska pripovedka. Po-h. ve-nil H. Podkrajšek. 4) Jaromil; češka narodna pravljici. Poslovenil H. Podk^ajšr-k iu 5) Učenke v petih delih svita. Sp sala Elizaneia Berthet, prevel Anton £uŠnik (Francoska akademiia ji odlikovala to delo s c - no •Monthejm« 10.000 I ankov). G-m a jim je menda 20 kr. jedna. Priporočamo |ih v pridno naKUDOvanje in čitanje. Književnost. Majhna veja smo sicer mi Slovenc ogromnega slovanskega debla; ali čeprav majhni v primeri z večjimi deli Slovanov, z Rusi, Čehi, Poljci, — proslavili smo dostojno spomin tisočletnice smrti slovanskega blagovestnika sv. Metoda. Prošla, vili so ga zlasti naši slovanski pisatelji z raznimi knjigami in spisi o svetih slovanskih bratih, koji vsi nam pojasnujpjo ži-venje, delovanje, borenje teh svetcev proti slovanskim sovražnikom Nemcem, da sole mej našimi pradedi razširili edino zveličavno in omiko donaŠajočo katoliško vero. Zopet je zagledala beli dan krasna knjiga, ki ima namen Slovence spoznati z imenitnostjo in važnostjo, ki jo je imel za nas prihod mej naše pradede svetih solunskih bratov ter jih tem bolj zbuditi k zavedanju lastnega rodu. Rečena knjiga se zove: Zbornik cerkvenih govorov na slavo sv. Cirilu in Metodu; zbral in na svetlo dal Anton Žlogar, kaplan pri mestni fari sv, Jakoba v Ljubljani. Z dovođenjem velečast. knezoškofijstva ljubljanskega. V Ljubljani; založil pisatelj. — Tisek ■ Katoliške tiskarne«. Njen obseg i« ta le : Predgovor, — Cerkvena himna o sv. Cirilu In Metodu. — Okrožnici »Grande Munus.« Cerkvena himna o sv. Cirilu iu Metodu Tržno porodilo. Kana — dobro obrajtau » in s« prodaja po stalnih in trirnii cenah. — Prodalo se je 1300 vreč kave Ro no f. 43 do f. 60, 2500 vreč Santos po f. 49 do f. 6J, 500 vi>Č Manilla f, 51 do54, Java stane f. 00 rio f. 64, Portonco f 95 do f. 100, C ylon plani. f. 80 do f 12i. Sladkor — slibo ohrajtan, cene sn zopet veliko slabše post ile. Dtnes stane sladkor v vrtčah f. 19 do f. 22.25. Sadje — v obče prav malo k ipčije; cene slabe. — Pomaranče f. 2 do f. 4.75, limoni f. 4.50 do f. 8.50, rož či f. 750 do f.8, fige v \encili f. 12 opiša f. 26 cvebe f. 23 do f. 26, Eleme f. 27 do 32, Sulta-uma f. 28 do f. 34. Olje — malo kupčije po nespremenjenih cenah. Potrolje — amerikan ko f. 9.25, rusko f. 8.5'». Ztto — slaba kupčija, cene zopet prav šibke in se dobi v Trstu levaminska koruzi p" f. 6. Rti — italijanski od f. 14 do f.21, indijski od f. 11 do f. 15. DomaČi pridelki — fižol ruieči f. 9.50, bohinec f. 10.50, koks f. 11.50; maslo f. 84 do 92. Les — Še precej obrajtao, cene trdne. Seno — dobro konjsko, staro f. 1.60 do f 1.90. EDINOST Borsno poročilo. L iavni papirji še vedno prav dobro obrajtini, hkopram so razni privatni papirji močno trpeli in je spoh bois.i nezadovoljna z občnim fiiančnem stanjem. PusUuo ') Gosp. Antonu Zailerju, bivšemu kontrolorju nekojih erarskibi mitrio na Primorskem. Podpisani sem vam odgovoril dne 5. aprila t. 1. na neki vaš list. V omenjenem odgovoru sem vam prerokoval, da bode Vaša tedaj na služba z tradi vašega ve lenja kmalo pri kraju. Pne 30. maja t. I. sem prejel od vas list, katerega imenujem na tem mestu pokvarljivega, a naj bo kar hoče, saj slišim da ga ima sodnija v rokah, toraj že nre-sodi, kuj da je. I* rečenegs vašega lista, sem počel tuhtati nzrok tako čudne n -vosti, a ne dolgo; kmalo seru zadel pravo, namreč da ste se opijanili od kruha, katerega ste od predobre roke preoliilo prejemali, in da se je moje prerokovanje že gotovo izpolnilo. Z Vašim listom ste me hoteli še bolj na led spraviti, povem Vam. dovolj ste me že, gotovo vam ne grem več na limance, javno Vam rečem, da to ni za vas nobena čast. Ako bi sumili, da sem jaz kaj kriv Vaše osode, povem Vam, da krivo je le Vaše vedenje itd. Na tem mestu vam tudi povem, da ako Id Vi za prihodnje leta zopet dobili katerega gos. kapitalista na svojo stran, in da bi Vi prišli na staro mesto, jaz Btopim iz službe prostovoljno, ker nočem več biti Vaš podložni. Ali gospodje, mislim, da Vas poznajo; kedor Va s Še ne pozna, naj se potrudi mene vpr.i-šat', jaz mu Vaša lastoročna pisina pokažem. Jaz bi Vam pa svetoval, rmoraš«, zato se poslavljam zdaj tem potem od Vas Ajdovcev in Koborid-cev. Bog Vas obvaruj in na sviđanje I volk. II o nrnriai Vseh pet letnikov Ljubljan-H po ^45 kr. iztia po posti 5 kr. več O „Človeku" piše „Vrine" v svoj-j G. Štev. tako-le: „Človek". To je naslov juko ličnej knjižici, ki jo je spisal trudoljubivi gosp Janko . Leban, po mnogih svojih spisih vže obče znan v našem d jmačem slovstvu. Knjižica je vredna, da jo ima vsaka ljudska šo a v svojej knjižici t -CO i»-H OJ S i—l 1 3 E s 8 133 bnJ jS o 2 'S b ^ o. . . .S " 2*8 f 'g. 4*2 * o S — S iđ u O« 01 .. ® t ftSs £>£ F'«1 c.^ Varujte *e dvinrtlarja. Okoli duhovnov lazi nek mhoikost človek, koji se izdaje agentom firme : »Matije Gerbert knjig »r v Ljubljani ter ponuji podobice. Žiti človek je »ivindler«: prijavi naj oblastim <-a k lor t'« zasači Olnesel se ie marstkak forint! Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova Sudovi ta moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdovratniše lelndčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti Črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, *mpak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 53—53 Prodajejo s« v vseh plavnih lekarmenh na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristo/oletti v Gorici, v Trstu v lekarni E Zanetti i O. B. Rovis, O. B. Faraboschi in M Ramsini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zuvolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. n —* —* O J 9) O) 1. .2 g S g H ■i Js= -f 1 - ^ n c. c M * 3 2 f g H J 05 eu Gosp. Gabr.Picoli-ju, lekarni Čarju v Ljubljani Na i&htevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati Žili 34-50 Ljubljana, mesec januar 1884. Dr Emil vitei pl. Sttichl, e. k. vladni svetovalec in detelno-sanitnet poroSev&Iec. Podpisani potrjuje, da ima želodeČria esenca ljubljanskega lekarniČarja Piceoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan^ da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedrio steklenico žeiodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko Antlrrheumon na t bolj je zdravilo proti pre-.......... lil " hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih Sutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Paitilje 8«ntoninske; (kolesci zoper gliste) Izkušeno zdravilo zoper l'liste škatljica 10 kr. 100 košč. f>0 kr. 1000 koSČ 5 gld. 2000 6 gld. Sallollne pastlle proti prehlajeniu najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plučnim, Ersnlm in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. Škatljira '^0 kr. Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z nujboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-Bliženju, kušlju, hripavosti, dušljiveniu kašlju itd Odrničeiii naj vzamejo 3 do 4 žlice vs»ki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 3G kr. Tu navedena. Kakor vsa drupa zdravila se smiraj frlsna dobe v lekarni G. Piccoli-ja «pri angel u» v Ljubljani ^Am^S^ na DunaJskHJ cefiti. kder se naročila takoj po posli proti povzetji izvršujejo. ■»04MM»