©MOVINH
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 76.
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 31st, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Nekaj podrobnosti o največjem zrakoplovu sveta, ki se gradi v Akronu
Akron, Ohio, 30. marca. Zadnje dni je bilo sporočano javnosti, da je nameraval bivši avstrijski častnik, Paul K assay, zaposlen kot ekspertni mehanik pri Goodyear družbi v Akronu, uničiti največji zrakoplov, ki se gradi za ameriško mornarico. Kassay je bil aretiran in Postavljen pod $20.000 varščine, katero so postavili komunisti. Zanimivo je zvedeti nekaj podrobnosti, ki so ob tej priliki prišle na dan o tem zračnem kolosu. Mnogo nemških mehanikov je zaposlenih pri gradnji tega zračnega velikana. Pričakuje se, da bo "Akron" gotov do 1. julija in bo lahko nastopil svojo prvo pot. V hangarju, kjer se izdeluje zrakoplov "Akron," ni nobenega brnenja strojev. Vse delo je ročno, vsak drog, vsaj vijak, vsak posamezen kos orjaka se ročno pritrdi. Pridne in izurjene delavske roke vršijo vse delo. Vsi drugi doslej zgrajeni zrakoplovi niso niti senca proti temu zračnemu orjaku. Naj služi nekaj številk za primerjavo tega orjaškega zrakoplova. "Graf Zeppelin," orjaški nemški zrakoplov, ima 3,700,000 kubičnih čevljev plina v sebi, "Akron" pa jih bo imel 6,500,000. "Zeppe-
Zanimive vesti iz življenja naših rojakov po naselbinah Amerike
Dr. Ivan švegel, o katerem se je prvotno poročalo, da je bil imenovan za jugoslovanskega poslanika v Washingtnu, je bil v resnici imenovan za poslanika kraljevine Jugoslavije v Buenos Aires, Argentina. Odlični poslanik, dr. Leonid Pitamic, torej še ostane na svojem mestu v Washingtonu.
Dne 26. aprila gostujejo pri posebnem pevskem koncertu v Detrcitu, člani pevskega zbora Zarja, odsek št. 27 JSZ.
"Cigane," opereto, so priredili dne 15. marca v Detroitu. In v tej naselbini je bilo kljub slabim razmeram prodanih 352 j vstopnic za predstavo, kar znači značajno zanimanje rojakov za enake prireditve.
"Andrej in njegov zločin," lepo in zanimivo igro, priredijo delavci v Exportu, White Valley in Delmontu, Penna.
Miss Jeanette Perdan, nadarjena slovenska pevka in pianist-j ka iz Clevelanda, priredi 18. aprila v Hermini^, Pa., koncert v dvorani društev SNPJ.
G. Matija Kobe, večletni član pevskega zbora v Ely, Minn., je te dni otvoril v tej naselbini svojo grocerijsko in mesarsko trgovino.
lin" je dolg 775 čevljev, "Akron" j "Zarja," mesečnik in uradno Pa 785. Premer Zeppelina glasilo Slovenske ženske Zveze, sto čevljev, Akrona pa 132. —iprinaša za mesec marec jako le-Zeppelin ima pet motorjev, Ak- Pe članke, povesti, navodila in ron jih ima osem. Zeppelinovi nasvete, v slovenskem in angleš-naotorji razvijajo 2750 konjskih j kem delu. List je prav mično sil, motorji Akrona pa 4480.1 urejevan. Naroči se lahko na
Zeppelin razvije največjo nagli-: 2054 W. Coulter St., Chicago,
co 80 milj na uro, Akron pa 84.i Illinois.
Zeppelin lahko plove 6125 milj,; V Hibbing, Minn., je umrl po ne da bi pristal na zemlji, do- Petmesečni bolezni rojak Frank čim plove lahko Akron brez pre-j Dolinar. Na Hibbingu, kjer je Stanka 10.570 milj. Akron' je živel 12 let, zapušča ženo in pet
Predsednik Hoover je zopet znižal število novih naseljencev
Washington, 30. marca. Naseljevanje iz evropskih in ostalih dežel sveta se je od lanske
Natančni opis strašne zgodbe, ko je zmrznilo mnogo otrok v busu
Lamar, Colo., 30. marca. — V tukajšnji bolnici se nahaja 15 šolskih otrok, katere so z zrako-
jeseni skrčilo za 86 procentov plavi prepeljali v Towner, Colo-od kvote, ki je prevladovala pred j rado, Potem ko so v silovitem letom. In sicer se je to zgodilo! blizardu in snežnem zametu mo-na odredbo predsednika Hoover-1 rali v najhujšem mrazu skozi ja samega. Glasom sporočil iz 36 ur gledati, kako zmrzujejo in Bele hiše je dospelo tekom zad- umirajo njihovi ostali tovariši, njih petih mesecev 100,000 nase- j Danes so otroci prvič lahko pre-
ljencev manj v Zedinjene države kot pa je bilo upravičenih priti glasom postavne kvote. Konzularni uradniki Zedinjenih držav v Evropi enostavno nečejo vizirati potne liste kvotnih priseljencev, in to po naročilu državnega oddelka ameriške vlade, kateremu je predsednik Hoover pqslal tozadevno povelje. Predsednik Hoover sicer ni imel ncbene postavne oblasti ali podpore za svoj ukaz, da se naseljevanje omeji. Toda vporabil je neko posebno pravico, ki daje predsedniku moč preprečiti dohod vsem onim v Ameriko, ki bi znali postati v nadlego dobrodelnim družbam. Hoover je de-
mikali prste na rokah in nogah, ki so bili prej zmrnjeni. Pripovedovali so strašno zgodbo, kot jo znajo pač otroci pripovedovati. Otroci so bili žrtve najhujšega blizarda, kar jih je poznala država Colorado tekom zadnjih 40 let. Prvi dan, ko so otroke pripeljali v bolnico, so otroci kričali od bolečin. Sedaj jim gre že na bolje. Nekaterim bodo morali odrezati nekaj prstov na rokah in nogah, toda v večini bodo druge rešili. Danes so pripeljali v mesto tudi truplo voznika šolskega busa. Njegovo truplo so našli nedaleč od busa, kjer je zmrznil, ko je šel iskat pomoči za otroke. Otroci so v
j al, da vlada v Ameriki velika starosti od osem do štirinajst brezposelnost, torej bi vsi novi let. Jutri bodo pqkopali skup-naseljenci v tem času bili brez no šest zmrznjenih otrok in njih dela in bi postali predmet javnij voznika. Medtem se pa iz Rocky
napolnjen s Helium plinom, ki se ne more vžgati, in tudi so motor-
otrok, enega brata, sestro in več sorodnikov. Rojen je bil v.Tr-
ji zrakoplova v notranjosti, bli-j bojah, fara Smlednik, kjer za-zu plinovih shramb, kar daje; pušča brata in sestro, mnogo več prostora v gondoli in : Društvo sv. Ane, št. 25 Slo-drugod. Akron lahko nosi 182; vensko Hrvatske Zveze, v Calu-tisoč funtov tovornega blaga, met, Mich., je te dni slovesno Poleg vse posadke. Ako bi bil praznovalo 25-letnico svojega zrakoplov namenjen za prevaža- obstoja.
nje potnikov, bi prav lahko vzel. V Calumet, Mich., je imel preža vsako vožnjo najmanj 100 i tekli teden zanimivo predavanje Potnikov. Na krovu zrakoplova J Hrvat Bartol Mihelich. On je se nahaja obednica za častnike j traper in prekupčevalec kožuho-in za moštvo, kabine s štirimi | vine iz Alaske. Povedal-je o svo-Posteljami. Ogrodje Akrona je jih doživljajih v Alaski. Raz-zgrajeno iz duraluminija. To je ložil je, kako žive Eskimi in kje kovinska zmes, v kateri se na- najraje bivajo. Posebno je zahaja 95 procentov aluminija, 3.-jnimalo občinstvo, ko je pravil, 3 procente bakra in nekaj mag-1 kako se je potopila njihova ladja nezija. Ogrodje je zelo lahko, i v snežnem viharju in v mrzlih toda pri tem ima veliko odpor- : vodah Alaske. V majhnem re-no moč. Sedem nadzornikov silnem čolnu so se prepustili na
Republikanci in demokrati se morajo odpovedati nazadnjakom v stranki
Chicago, 111. 30. marca. — Senator Burton K. Wheeler, demokrat iz države Montane, je danes prerokoval politično in gospodarsko propast, ako demokratska kot republikanska stranka imenujeta reakcijonarnega kandidata za predsedniški urad Zedinjenih držav. Absolutno je gotovo, da bo nastala radi tega tretja stranka ki bo odnesla zmago. Senator je izjavil, da nekateri progresivni voditelji ne bodo dovolili, da bi nastala tretja
politična stranka, ali povedal je,! test proti temu. Bili smo za raz da so ljudje siti vsega in da bo- širjenje, toda ne pod takimi po-do pritiskali na svoje voditelje,! goji. Protest je uspel, razširje-da nastane popolna sprememba nje se ni izvršilo, in v City Hall
Preskusi najprvo Vsak kbs, ki gre v gradnjo orjaka, predno dobe dotični kos mehaniki v roke. In vsi mehaniki so pod strogim nadzorstvom. Sabotaža je pri
milost in nemilost mrzlim valovom, dokler ni slednji pristal ob nekem ledenem otoku, na kate-rem se je Mihelich preživel celo zimo, ob količini hrane, ki bi za-
tem izključena. Zrakoplov bo dostovala normalno za samo en
Veljal nekaj dolarjev.
nad štiri milijone mesec.
Dosti umorov
Kodranje las
Green Mirror Beauty Parlor, katerega vodi Lily Lucic, 14602 Lake Shore Blvd. nudi ženskam in dekletom permanentno kodranje las za samo $5.90. Glejte
Ne bomo plačali
Lansko leto so sklenili v mestni hiši, da se mora St. Clair Ave. med 55. cesto in 72. cesto, kjer je promet največji, razširiti. Sicer je St. Clair Ave., precej široka, toda tudi hodnik za pešce je več kot preveč širok. Zato bi bilo prometu mnogo pomaga-no, ako bi se vzelo nekaj čevljev hodnika in se dalo tem več prostora avtomobilom. To bi bilo vse v redu, toda hoteli so naprtiti lastnikom hiš ob St. Clair Ave. 50 procentov stroškov za razširi-
Nova priča se je pojavila na sodni obravnavi proti Hymie Martinu
Včeraj je pričala na sodniji nova priča, ki doslej še ni bila v javnosti, in to Mrs. Joseph Berger, ki je izjavila, da je videla dne 3. februarja, eno uro pred časom, ko trdi država,-da je councilman Potter umorjen, Julius Redlicka, bivšega zločinca in Betty Gray v onem stanovanju, kjer se je izvršil umor
procentov. "Ameriška Domovina" je tedaj prva dvignila pro-
na gospodarskem in političnem polju. Wheeler je bil eden izmed onih politikarjev, oziroma senatorjev, ki so sklicali zadnje zborovanje naprednega elementa v Ameriki. Izjavil je, da je nemogoče, da bi narod bil še dalj časa lačen v deželi, kjer je vsega v iz-obilici. Niti ne bodo dopustili
tev, mesto bi pa dalo ostalih 50 Potterja. Tekom pričevanja je
«M/\/»A«4-ntr A Tvinviolrn T^nm A\ri .	_	v, .
bila Mrs. Berger ocividno nerT vezna in skoro histerična. K pričevanju so jo poklicali zagovorniki Martina, ki hočejo z njenim pričevanjem dokazati, da- Martin ni bil ob dotičnem času na licu nesrečnega mesta. Predno je Mrs. Berger začela pričati, je zagovornik Martina zahteval od sodnika, da slednji, na podlagi pričevanja, ki je doslej prišlo v javnost, naroči porotnikom direktno, da oprostijo Hymie Martina nadaljne obtožbe. Po kratkem premišljevanju je sodnik odklenil to zahtevo in odredil, da
so gledali na nas, češ, kako smo složni in kako lepo skupaj nastopamo. Največ je pri tem pomagal seveda naš councilman John L. Mihelich, ki je imel dobro za-slombo v "Ameriški Domovini." In fronta se ja danes obrnila. Mr. Mihelich nam pravkar naznanja, da je bil boj uspešen, da
Mountains okrajev poroča, da se je pojavil novi mrzli val v on-dotnih krajih, in da so tam silne snežne nevihte. Trije ovčarji v Charles Beach, Wyoming, so" včeraj zmrznili.
-o-
dobrodelnosti. Na podlagi tega je Hoover lahko ustavil naseljevanje. Tekom zadnjih petih mesecev bi imelo priti v Zedinjene države 79,481 kvotnih naseljencev, v resnici so jih pa pripustili sem samo 10,547. Iz Kanade in Mehike, ki niso vezane na kvoto, je dospelo v istem Času 4,760 naseljencev, a v istem času leto prej pa 35,333. Odredba, da se prepreči splošno naseljevanje v Ameriko, bo ostala dve leti v veljavi.
Sn,,t modernega^ m„če-nika na otoku gobavcev
Honolulu, 30. marca. — Na otoku Malokai, kjer žive gobavci, je pravkar umrl trapistovski menih, Father John, ki je posvetil 45 let svojega življenja gobaVcem na otoku. Father John je bil poznan po svojem delovanju med temi izobčenci človeške družbe, kot največji moderni mučenik. Father John je bil svoje dni pro- duciranje žganja testant. Udeležil se je civilne vojne, leta 1883 je pa prestopil v katoliško vero, postal je tra-pist in se je leta 1886 podal med gobavce, katerih ni nikdar več zapustil.
Pred Velikonočjo
več, je rekel senator Wheeler, da j se bo St. Clair Ave., razširila, se bo ljudi krmilo s praznimi fra-i toda lastniki zemljišč ne bodo
Cleveland je bil v februarju niesecu na tretjem mestu, kar se tiče števila ulnorov, ki so se pri- j oglas Petili v mestu. V Chicagi je bi-; $100,000 zgubljenega •o tekom februarja 28 umorov,; Policija išče v Clevelandu ne-v St. Louisu devet, v Clevelandu kje me(j Terminal poslopjem in Pa osem. Toda poročila še niso dospela iz New Yorka, Phila-delphije, Pittsburgha in Atlante. Kar se tiče- ropov, je Cleveland
tudi na tretjem mestu. 187 ro-Pov je bilo naznanjenih policiji, 3očim ima Chicago zopet prvo ttiesto. Tam se je pripetilo v februarju 1164 ropov.
Federalno rezervno banko $100. 000 vrednosti v čekih, ki so se izgubili z nekega truka. čeki nimajo za drugega kot za banko nobene vrednosti.
* Mrs. Ruth Kinsey, Buffalo, N. Y., je bila obsojena v dosmrtno ječo radi umora moža.
zami, kot to dela sedanja republikanska administracija. Od besed se ne more živeti. Ljudje zahtevajo kruha. Wheeler je priporočal več stvari, da se položaj obrne na bolje, kot zavarovalnino proti starosti, proti brezposelnosti, vladno reguliranje delavnih ur v tovarnah in znižanje tarifa. Visoki tarif je najhujši udarec za ameriški narod.
plačali nobenega davka za to. Za razširjenje bo plačala država potom Cuyahoga okraja, kateri davek pride iz splošnega ga-solinskega davka. Tako smo zopet dobili eno zmago, in naš councilman John je ponovno dokazal, da je na delu za interese naših ljudi.
Ali bo Čeh prihodnji župan v Chicagi?
Chicago, 30. marca. — Politična kampanja za izvolitev župana mesta Chicaga je sedaj v polnem teku. Gre za izvolitev sedanjega župana, republikanca Thompsona, ali za izvolitev Anten čermaka, demokrata, ki je rojen Čeh. Politična kampanja je nenavadno vzhičena, in ljudje komaj pričakujejo, da pride sedmi april, ko se vršijo županske volitve.
Psi varujejo žganje pred
banditi
Washington, 30. marca. Dve žganjarni v Pennsylvaniji, ki imata vladno dovoljenje za pro-v zdravniške svrhe, sta dobili več policijskih psov volčjakov, ki stražijo v notranjosti poslopja, da v prostore ne vdrejo butlegerji in ukradejo žganje. Vsega skupaj je v poslopju 52 psov.
25 hiš naenkrat zgorelo v
Jugoslaviji
Belgrad, 30. marca. — Kot se v vasi Ludolska
Največjo razprodajo porcela-: na in druge kuhinjske in namiz- naznanja, je ne posode dobite pri poznani tr-|Draja žgorelo 25 hiš. Le dve hi-govini Zavasky, na 6011 St.; gi sta C3taii nepoškodovani.
Clair Ave. Posamezni komadi j	_
se prodajajo iza samo 1 cent do 9 centov. Vredno si je ogledati t
se obravnava nadaljuje. Omenje-!iz.lcf° v razstavnem oknu da r-a Mrs. Berger stanuje na 10833 j JJldlte vrednost, ki jo lahko sedaj
Bryant Ave., takoj zraven hiše:	......., ,
na 880 Parkwood Drive. Njen P^ihh, da jim je izročil denar.
porč je kakih 10 čevljev proč od stanovanja št. 4 na 880 Park-
wood Drive. Povedala je, da ne-
Meso poceni
Rojakom priporočamo mesnici Matt Križmana, kjer dobite ne samo izvrstno suho meso, pač pa so tudi cene nizke. Poglejte oglas.
Drzni tatovi
V nedeljo večer je bil blagajnik Knickerbocker gledališča na 8315 Euclid Ave., okraden za $1100, ko je štel v svojem uradu dohodke večera. Trije mladi fantiči so ga z revolverji v rokah
Državljanska šola
Ta teden se ne vrši nikjer pouk v državljanstvu. Prihodnji kako ob 6. uri zvečer 3. februar- j pouk se začne v četrtek, 9. apri-ja so v stanovanju št. 4 gorele Ja, v javni knjižnici na 55. cesti luči. Okna niso bila zastrta. Pri' in St. Clair Ave. oknu je stala neka blondinka, in
Želite telefonirati?
Ako imate telefon v svoji hiši, lahko od srede naprej telefonirate na otok Javo tam nekje med Azijo in Avstralijo. Telefonska zveza med Clevelandom in Javo je pravkar dovršena. Če imate kaj sorodnikov tam, lahko pokličete. Pogovor po telefonu, ki traja eno minuto, velja 15 dolar-Iz Clevelanda gre klic v New York, potem po rednem
neki moški v modri 'obleki je korakal iz obednice v kuhinjo. Ko so jo vprašali, kdo sta bila ta dva, je nemirno, boječe, negotovo odvrnila: Moški je bil najbrž Julius Redlich, ženska pa Betty Grey. Toda Mrs. Berger je že prej pričala pri policiji in pred veliko poroto, na drug način.
v	v	i prekc-atlantskem kablju v Lon-
Na veli^nočio^iedeljo bodo don in Amsterdam V tem me-imeli v okrajnih zaporih sloves- st" Pre™«te vaš klic na radio,
; nakar "zazenejo vaš glas na ! radio postajo v Rantjaekek, otok Java, od tu pa gre zopet po žici v Bandoeg, glavno mesto. Razdalja med New Yorkom in Bandoeg je "samo" 10.400 milj. Kli-
no sv. mašo, katero bo daroval Rev. John Smith od katedrale. Kakih 200 jetnikov bo navzočih.
* Predsednik Hoover se je vrnil včeraj s počitnic zopet v Washington.
če se lahko vsak čas.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NVWSPAPBR Published dally except Sundays and Holiday«
NAROČNINA:
Ea Ameriko in Kanado na leto ....fS.50 Sa Cleveland, po poŠti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50 Za Cleveland po raznašaleih: celo leto 16.50; pol leta 13.00 Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta 13.50. Posamezna Številka 3 cente.
Vaa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, (117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0831.
DOKAZ BRATSTVA
JAME8 DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1870.
No. 76. Tue., March 31st, 1931.
Brezposelnost in zavarovanje delavstva
Še nikoli si ni ameriška industrija tako prizadevala, da bi obdržala svoje delavce zaposlene, kakor lansko leto. United States Steel korporacija je imela na primer lansko leto zaposlenih 2,000 več delavcev, kakor leta 1929, dasi je prodaja njenih izdelkov padla za 40 odstotkov.
Natančnih številk glede števila zaposlenega delavstva ni bilo mogoče dobiti, toda nekoliko vpogleda lahko dobimo z poročila, ki ga je izdala v lanskem decembru Metropolitan Life Insurance družba, nanašajočega se na ljudi, ki so pri njej zavarovani in ki so zaposleni v raznih industrijah dežele. Poročilo vključuje zavarovane ljudi 46 velikih mest.
Iz tega poročila je razvidno, da je bilo 54.9 odstotkov delavcev zaposlenih in da so delali poln čas, 21.3 odstotke jih je delalo samo deloma, 23.8 odstotkov pa je bilo popolnoma brezposelnih.
Število oseb, ki so zaposlene v raznih poklicih v Z4di-njenhi državah, se ceni na okoli 45 milijonov. Približno ena tretjina teh je zaposlena v svojih lastnih podjetjih in pri poljedelskem delu, ostalih 30 milijonov pa se more prištevati k delavcem, ki si v raznih industrijskih panogah služijo svoj kruh. Na podlagi izkaza omenjene zavarovalne družbe, je torej okoli 7 milijonov brezposelnega delavstva, okoli 6 milijonov pa je deloma zaposlenih.
Presednik Metropolitan Life Insurance družbe naglasa, da so razmere v velikih mestih mnogo slabše kakor v manjših. Meseca aprila lanskega leta je bilo v Zedinjenih državah med štiri in pol do pet milijonov nezaposlenih delavcev.
Tesno združen s tem problemom nezaposlenosti pa je nov problem tehnične nezaposlenosti, ki se je pojavil vsled vedno rastočega napredka mehanizacije v industriji. Tako je bilo na primer v raznih industrijah odstavljenih mnogo starejših delavcev. Znano dejstvo je, da je delavcem, ki so prekoračili štirideseto leto, zelo težko dobiti delo. Kako prevladuje zahteva po močnih in mladih delavcih, je razvidno iz omenjenega poročila, ki izkazuje, da je povprečna starost teh delavcev mnogo nižja kakor profesionalnih in poljedelskih delavcev. >
Mi korakamo nasproti časom, ko se bomo morali pripraviti in prevideti za perijode nezaposlenosti, kakor se pripravimo in previdimo za slabo vreme. Vodilne države Evrope so že uvidele to potrebo ter pričele upeljevati sistem zavarovanja proti nezaposlenosti.
Ta ideja pa je v tej deželi še prav malo napredovala. Bilo je podvzetih že nekaj poizkusov, da bi se topogledno zainteresiralo legislature različnih industrijskih držav, toda do zdaj je bilo vse brez uspeha. Na drugi strani pa je že dokaj veliko število važnih industrij v deželi upeljalo v tej ali oni obliki zavarovanje zoper brezposelnost. Pod tem sistemom prispevajo družbe in delavci skupno gotove zneske v poseben sklad, iz katerega bodo prejemali delavci za časa nezaposlenosti 50 odstotkov svoje povprečne plače, in sicer za čas desetih tednov.
Te različne oblike privatnega zavarovanja proti nezaposlenosti so sicer koristnega in humanitarnega značaja, vendar pa so dozdaj samo eksperiment, od katerega bi imelo korist komaj kakih 200,000 delavcev od vse ogromne armade brezposelnih. Razveseljivo dejstvo pri tem pa je, da je imenoval senat Zedinjenih držav poseben odbor, ki naj natančno preštudira razne tozadevne sisteme zavarovanja doma in v Evropi.
To vprašanje bi morali pretresavati in rešiti strokovnjaki. Dozdaj imamo tako tukaj, kakor tudi v Evropi tako malo izkušnje s tozadevnem zavarovanjem, da bo treba v dosedanje metode uvesti radikalne izboljšave.
Hvalevredno je zabeležiti dejstvo, da je slovenski radio klub dal preteklo nedeljo eno uro bratom Hrvatom na razpolago. Ta klub ni s tem korakom pokazal samo dobre' volje, ampak storil je pomemben narodni korak, ki nosi hotenje skupnega sodelovanja na narodnem, gospodarskem, kulturne min prosvetnem polju. Neposredno življenje tisočletja nam je ustvarilo temeljito spoznanje, njim naša in nam njihova literatura. Mi poznamo njih, oni naše velike može in edino, kar nas loči, je dialekt narečja.
Sicer smo pa vsi ena narodna duša, eno narodno telo in nimamo vzroka, da ne bi živeli v objemu bratskega edinstva. Bodočnost nam narekuje skupnih in tesnih medsebojnih vezi, če hočemo živeti še nekaj let narodno življenje v tujini. Naše skupne vrste se od dne do dne krčijo, zato nam narodni živ-ljenski interesi velevajo skupno, bratsko sodelovanje.
često se pojavi kje preziranje, kar dokazuje napačno pojmovanje eden drugega, ter največkrat pomanjkanje skupnega udej-stvovanja. Zastareli in vrženi med staro šaro so nazori pri mlajši generaciji, ki ne dela razlike med Slovenci in Hrvati, ali da bi jih delila v dva različna naroda. Kdor trdi nasprotno, se bo osmešil pri bodoči generaciji, kot so se tisti, ki so trdili, da je Krašovec drugačen človek, kot je Gorenjec ali Dolenjec, Štajerec
Kapetan "Bob" Barlett:
TEŽAVEN LOV NA TULNJE
itd.
Korak, ki ga je napravil slovenski radio klub v Clevelandu je dokaz zrelosti v predvidevanju časa in mora najti javno priznanje pri Slovencih, kot pri Hrvatih. Več takih slučajev bi nam medsebojno mnogo koristilo. Debatiranje med štirimi stenami nam ne bo uresničilo cilja. Treba je dejstev. Prepričan sem, da nas bo zavest čistega idealizma dovedla do skupnih uspehov v stabilizaciji narodnih načel.
Nič ne bo odveč, če se malo ustavim pri nedeljskem hrvatskem radio programu. Videlo se je, da je bil program skrbno izbran v petju in glasbi. Helen Križančič in John Kovačič sta se v duetih izborno odrezala. Biserno čista glasova izvežbanih grl v mehko doneči melodiji, sta nam močno imponirala. Bratje Hrvatje so s tem pokazali, da posedujejo izvrstne pevske talente, na katere so lahko ponosni.
Tamburaški zbor "Balkan" je izvrstno sviral in pozna se jim, da so mojstri v tem. Objektivna sodba jim mora prisoditi dovršenost. Overtura "San zaručni-ce" je bila prava sladkost skladbe. Iskrena želja vsakega Jugoslovana je še več takih sodelovanj na kulturnem polju. Korak za korakom se bližamo eden drugemu, dokler ne pridemo do iskrenih bratskih vezi, enih misli, enega stremljenja v duhu ju-goslovanstva.
zastopnik
Joško Penko,
Amer. Domovine.
PRIJATELJSKI POGOVORI
ali bi se smejal, ali
Takile pogovori se dnevno dogajajo, posebno če človek obišče več slovenskih trgovcev v metropoli, ter se poda ž njimi v razgovor.
Enkrat sem govoril s slovenskim groceristom v Collinwoodu. Vprašal sem ga več stvari, kako mu gre kaj trgovina. Trgovec mi je povedal več stvari, med temi eno tako, ki je vredna, da se zapiše in ki kaže veliko ne-hvaležnost nekaterih ljudi do svojega trgovca.
Trgovec je pripovedoval: "Neke sobote popoldne pride neka moja odjemalka v trgovino in me prosi pet dolarjev na posodo, češ, da jih zelo nujno potrebuje. Razume se, da sem ji petak takoj dal, ker našim ljudem človek mora pomagati, če so v stiski. Dve uri pozneje pa slučajno gledam pri oknu na cesto, pa vidim, kako je dotična ženska, peljala cel ročni voziček grocerije iz chain trgovine. Kar za glavo sem se prijel: torej jaz sem dal ženski pet dolarjev na posodo, da je šla kupit grocerijo za gotov denar v chain trgovino! Ali ni to žalostno? Sam imam trgovino, napolnjeno z najboljšo grocerijo, pa me pride ženska prosit na posodo, da gre kupit v verižno trgovino. Nisem vedel, ali bi se
bi
DOPISI
West I'ark, O.—Nekaj vam pošiljam žalostnih novic, nekaj jih bo pa tudi veselih. Prva žalostna novica je, da se je morala hčerka Frank Hočevarja podvreči operaciji. Zbolela je tudi Miss Jennie Pozelnik, hčerka družine Pozelnik iz Kirton Ave. Slednja vodi tajniški posel pri društvu Srca Jezusovega, KSKJ. Obema deklicama želimo skorajšnjega okrevanja, ker pri vsaki družini je največje veselje, ako je zdravje.
ln še nekaj imam na srcu, kar bi rad zapisal. Slišal sem od zanesljive strani, da bodo člani in članice društva Presv. Srca Jezusovega priredili zelo lepo igro na velikonočno nedeljo. Igra se imenuje "Prvi april." Razume se, da se te igre vsi udeležimo, ker člani in članice tega društva prirede vedno kaj zanimivega,
Torej, kar nas je Westparcanov, vsi v Jugoslovanski delavski dom na velikonočno nedlejo! Več ko nas bo, bolj prijetno bo. Star pregovor pravi: več ko je ljudi skupaj, več je besedi. Torej le pridjte po pirhe, jih bo dovolj za vse!
Brezposelnih nas je dovolj tukaj in kadar se skupaj snidemo, nas je toliko, da bi pred zaj-terkom polovice laške armade pcmandrali. Nikdar nisem bil proti velikim skupščinam, proti tej pa sem. Da bi se le kaj kmalu razkropila in da bi začeli delati, to je moja srčna želja.
Torej še enkrat: 5, tiprila vsi v West Park! K sklepu pa pozdravljam vse naročnike Ameriške Domovine, listu pa mnogo naročnikov, ter vsem skupaj veselo Alelujo!
VVestparški poročevalec.
jokal, klel."
Tako je pripovedoval slovenski grocerist in izjavil, da je to gola istina. Zakaj pa ni šla tista ženska v chain trgovino po denar na posodo, ali pa po grocerijo na upanje? Na to je odgovor kaj lahak: zato ni šla, ker je vedela, da ne bo dobila !
Dejstvo je, da vas tujci poznajo le toliko časa, dokler imate tistega spaka, ki izpod palca skaka, ali kadar tistega več ni, potem pa vas več ne poznajo, če vprašate za par dni kredita, pa vam v chain trgovini odgovore: "Ne morem dati, ker tukaj nisem jaz boss, sem samo uslužbenec!"
Zato, ljudje božji, premislite koga podpirate in kam roma denar, ki ga znesete v take trgovine. Tudi po oglase in dobitke ne greste v chain trgovine, pač pa se obrnete v takih slučajih na slovenske trgovce in nikdar ne greste praznih rok iz trgovine. Tc vedo dobro zlasti tisti, ki gredo večkrat od trgovca do trgovca za Oglasi ali dobitki. Pripo-znati mora vsak, da dobi največ pomoči od slovenskega trgovca. Torej ni več kot prav, da ga tudi mi podpiramo.
F. S.
PRIČETEK Z RAZDELITVIJO ŽIVIL V ČETRTEK 2. APRILA
Na zadnji seji akcije za po- vekoljubnost naših ljudi, da opo-
moč brezposelnim družinam se je opustila ideja javne kuhinje. Sklenilo se je, cla se bo razdelilo živež med potrebne družine. Da ta akcija čimpreje prične delovati, prepustilo se je glavno delo trem navzočim ženam: Mrs. Ri-javec od Gospodinjskega odseka SDD v Collinwoodu, Mrs. Can-don in Mrs. Rogelj. Tem trem ženam je bila dana naloga, da skličejo skupaj vse zainteresirane, St. Clair Welfare Club, Gospodinjski klub SDD, Napredne Slovenke, Svobodomiselne Slovenke in ženski odsek SND na Holmes Ave. V petek 27. marca se je vršila seja začasnih odbornikov, kakortudi vse povabljenih na sodelovanje. Na tej seji se je sklenilo, kje naj potrebne družine dobijo nakaznice, potom katerih bodo lahko dobili živež.
Odboru je dobro znano, da te potrebne družine mogoče nimajo časopisov, zato se naproša člo-
zerijo brezposelne in potrebne družine, da se zglasijo. Morebiti so tudi družine, ki bi nerade prosile za pomoč, čeravno so potrebne. Naznanite nam imena ter naj eden izmed družine pride po živež. S seboj naj prinese košaro in izdano nakaznico. Kakor je javnosti že znano, nabra-
Pred nekaj dnevi se je v severnih vodah razletela ladja "Viking," in je pri tej priliki izgubilo življenje 28 mož posadke. Ladja se je nahajala na lovu na tulnje ali morske pse, kakor jih •imenujejo. Ta slučaj, da je nastala na ladji eksplozija, je nekaj nenavadnega, nasprotno pa se je ponesrečilo že veliko ladij, ki so se nahajale na enakem lovu, 's tem, da so zašle med silne gore ledu, ki jih je zmečkal. Sko-ro vsako leto se izgubi ena ali dve ladji, o katerih ne ve živa duša, kaj se je zgodilo z njimi in kakšno smrt je storila posadka.
Lov na tulnje je najboljši na vzhodni obali Grenlandije in v Belem morju, kamor hodijo na lov Norvežani in Rusi. Totia prejšnje čase je bil tak lov še nevarnejši kot je dandanes. Takrat ladje niso imele toliko moči kot danes, da bi se zarile med ledovje in ga prebile. Takrat so ladje pristale na obrežju \ielike ledene pokrajine, odložile posadko, ki je odšla na lov za morskimi psi, ter jih zopet vzele na krov po dveh, treh ali več dneh. Danes to ni dovoljeno. Danes odloži ladja posadko na led in jo mora še isti večer vzeti zopet na krov, to pa vsled tega, ker se mnogokrat prigodi, da v tem, ko je moštvo na lovu, izbruhne silen vihar in moštvo ne more najti ladje.
Ladje, ki gredo na lov na tulnje ali morske pse, gredo proti severu zgodaj spomladi, ko so največji viharji na morju, da so na mestu okrog 15. marca, ko so rojeni mladiči, ker je koža mladičev najbolj iskana. Toda ker se jim obeta dobeir plen, tvegajo lovci pri tem svoje življenje, ne vedoč, se bodo kedaj vrnili zdravi z lova, ali ne.
Po sto in več mož se poda iz ladje na led za lovom. Pozneje, ko se prične led lomiti, rabijo tudi čolne, da gredo za tulnji. Toda tudi na čolnih niso vselej varni. Vzemimo slučaj ladje Deerland. Posadka je lovila s čolni in ladja se je bila nekolike oddaljila. Nastal je vihar in moštvo v čolnih se je odločilo, da odveslajo nazaj k ladji. To pa ni bilo pametno, ker jih kapitan ladje v megli ni videl in je vozil z ladjo mimo njih. Iskal jih je na kraju, kjer so se poprej izkrcali, toda jih ni našel. V tem so se njih čolni pokrili z ledeno skorjo, postali so težki in so se potopili in s čolni je izginilo v ledeno-mrzlo vodo 27 mož.
V začetku sezone se prerine ladja s posadko kolikor mogoče daleč med ledene gore, da pride v kraje, kjer se nahajajo tulnji. Tam pa poskače posadka 200 mož ali več na led, vsak oborožen z nožem in železnim kav-ljem, zvito vrv preko ramen in gredo za tulnji. Tulnje pobijajo s kavlji, jih razparajo in denejo iz kože. Kože zmečejo na kup, na katerega zasade svojo zastavo. '
Recimo, da v tem, ko so na delu, izbruhne vihar. Ako kapitan opazi prihajajočo nevihto,
tulnji. Prigodi se včasih, da ostanejo ti reveži po deset in več dni na prostem, izpostavljeni silnemu mrazu in se preživljajo le z mesom pobitih tulnjev. Seve, mnogo jih podleže vsled mraza in pičle hrane.
Prigodi se, da ladja zamrzne med silnimi ploščami ledu. Pritisk na ladjo je tolik, da ladjo vzdigne. Ko se led otaja in popusti, pade ladja v globino in večkrat se primeri, da se v istem trenotku zagrne čez njo cela kopica ledu in vse skupaj, ladja in posadka izgine v globo-čino. Ker se nikdar ne ve, kaj se bo zgodilo z ladjo, ko zamrzne, posadka zapusti ladjo in čaka na ledu, dokler se ladja ne oprosti ledu.
Lov na tulnje je, kakor rečeno, jako dobičkanosen, zato pa tudi jako nevaren in težaven. Le najpogumnejši možje se podsto-pijo na tako pot. Zato pa Pri tem lovu prijateljstvo in sorodstvo ne šteje dosti. Vsak hoče prekositi drugega in dobiti čim več kož. Tudi do poboja pride in manj srečni pri lovu skušajo ukrasti sosedu kože, ki so bile znešene na kup.
Tulnji, ki pridejo v velikih čredah spat na obrežje, so jako neokretni, da. jih lovci z lahkoto pobijajo. Zato pa nastane pravo mesarsko klanje, kadar se priplazijo lovci do take črede in malokatera žival ubeži v morje. In ker nimajo ničesar, s čimur bi se branili pred človekom, je poskrbela za njih varnost, kolikor mogoče, narava, in jim dala življenje v tako težko dostopnih krajih in človek »mora prestati nadčloveške napore, da pride do svojega plena.
NOVICE S PRIMORSKEGA
Ce verjamete al' pa ne.
Vojni minister na meji. Vi-demska divizija je bila te dni'na vajah v zgornji Soški dolini. Ob zaključku vaj je prispel na mejo vojni minister general Gazzera, ki je vojake nagovoril. Dan kasneje je vojni minister pregledal čete v Ločniku pri Gorici in se nato odpeljal v Palmanovo na ogled tamošnje garnizije.
Smrtna kosa. V Sežani je umr' nagle smrti znani trgovec Franc Rebec.
Prisilna izprememba i m e n. Tržaški prefekt je te dni zopet odredil izpremembo cele vrste slovanskih rodbinskih imen. Naj navedemo samo nekaj primerov: Benčina je postal Benci, česnik Cesini, Kramar-Carmi, Gropa-jec-'Groppazzi, Istenič-V e r i t a, Starec-Vecchieti; vsi Pavletiči so zdaj Paoletti, Marinkoviči-Mari-ni, Grgiči in Gregoriči pa Greg-ni.
V Postojni se je vpisalo v Balillo 160 otrok, 150 deklic je postalo "piccole Italiane" in 30 giovane Italiane. Otroke kar učitelji vpišejo v fašistične mladinske organizacije, ne da bi vprašali starše za dovoljenje.
Lakota na Vipavskem. V nekaterih vaseh pod Ajdovščino, .kjer je lansko leto toča uničila vse poljske pridelke, je izbruhni-
Sanjalo se mi je zadnjič enkrat, da sem umrl. če se ne motim, je bilo to v noči od petka na soboto, ko sem se najedel regrata s fižolom in v trdo kuhanimi jajci. Po taki jedi se vedno kaj "prijetnega" sanja tako sem tudi jaz v teh sanjah umrl. Se reče, saj se mi je še dobro zdelo, da sem umrl in da sem obenem videl, kakšen bo moj pogreb in kako se bodo moji prijatelji držali in mi privošili, da mi je tako nanadoma sapo zaprlo.
Tako sta bila med pogrebci dva prijatelja ki sem jih natančno poznal, pa njiju imen ne bom povedal, ker bi mi lahko utajila, da nista šla za pogrebom. Pa sta se pogovarjala in sem na vso moč vlekel na ušesa kaj bosta rekla in kako me bosta obirala.
"Fejst fant je bil in škoda ga je," reče prvi.
"Res, škoda," mu sekondira drugi. "In koliko ljudi gre za pogrebom!"
"Imel je mnogo znancev; zaradi tiste njegove kolone so ga radi imeli."
"Ampak da je tako nenadoma umrl!"
'Ja, kar stisnilo ga je. Na večer pred smrtjo je bil še živahen in dobre volje. Marjašali smo skupaj tisti večer; za 75c nas je obral!"
"Kaj rad marjašaš?" "Jako rad! človek mora imeti kako zabavo, in pri marjašu jo človek največ dobi. — Pa good-by, no!"
'Kam pa greš?" 'Vreme je preveč neprijazno, bom stopil k prijatelju, da enega stisnem. Kdo bi hodil v takem vremenu za pogrebom, lahko se prehladim."
; "Prav imaš! Počakaj, grem s teboj!"
"Le! Oživeti ga vendar ne moreva več. En kozarček ali dva "ta kratkega" naju bo pa poživil !"
To se mi je pa tako zafržma-galo, da sem se nalašč zbudil-Potem sem pa še dolgo bdel in premišljal, kam sta jo onadva, zavila in koliko sta jih izpila." A
na .je že lepa svota. Bodočnost
bo pokazala, koliko bomo rabili. čIovek je navadno izgubljen. V Zato se že vnaprej priporočamo. shežnom nietežu izgubi pravo da nam greste vsi na roke, da pot ali pade v kako razp0k0; kjer pomagamo bednim družinam; zalostno pogine. Previdni lov-Društva, ki so prejela povabi- ci si pa ob viharju izdolbejo v Ja, so prošena, da pošljejo svo- sneg odprtino, jo zadelajo s ko-je zastopnike in morebiti tudi žami tulnjev in tam čakajo, da gmotno podporo. Prosi se, da j se vihar poleže, če traja vihar naj naznanijo imena izvoljenih; po več dni, se preživljajo z me-zastopnikov na Mrs. Anica Ro- som pobitih tulnjev.
opozori na to svoje ljudi in jihjla prava lakota. Nekaj časa so
s signalom skliče skupaj. Toda Le ljlldje vzdrževali z denarjem, pri lovu se ljudje razkrope na ki s0 ga prejeli za prodano živi. veliko daljavo m ne slišijo klica rt0> zdaj pa> ko je šlo zadnje ži_ za vrnitev. V takem slučaju sejvinče iz hleva> in nima kmet ni? reši le oni, ki ostane hladnokr- j več naprodaj> so ostaii ubožnej-ven in previden. Ako se v blaz-;ši kmetje brez hrane> v nekate. nem strahu zapodi v smeri, kjer,rih vaseh so pričele občine naj. misli, da se nahaja ladja, taklbolj potrebnim deliti makarone
in fižol. Davki pa se neizprosno
gel j 6207 Schacle Ave., ali pa na naslov blagajnika Mr. John Po-tokarja, 6517 St. Clair Ave. Za odbdr:
Anica Rogelj, začasna tajnica
Mnogokrat se prigodi, da se posadka ladje ne more vrniti nazaj, ker so izgubili pravo smer. Rešijo se potem na kako drugo ladjo, katerih je v tem času vse polno v teh morjih na lovu za
izterjavajo dalje in premoženja gredo dan za dnem na boben. Vino se ne da prodati niti več po 50 stoti n k za liter!
--o-
Sedem roparjev je dobilo $50,000 v gotovini
Chicago, 30. marca. — Sedem roparjev je vdrlo v Wiebold department trgovino včeraj. Delali so osem ur, predno so toliko navrtali blagajno, da so lahko vzeli iz nje $35.000 v gotovini in $15.000 v čekih in zlatnini.
"Danes ponoči si zopet v spanju govoril," očita žena možu pri zajtrku. "Kaj se ne moreš tega odvaditi?"
"Oh Mica, vsaj teh par besed mi privošči, saj drugače itak nimam besede pri hiši."
A
"Moji dekli res lahko popolnoma zaupam. Tudi če sem tri dni zdoma, vem kaj bo delala."
"To je pa res čudno. Kaj pa počenja na primer zdajle?"
"Nič."
A
Lipe Koštrun je odprl trgovino z ribami. Nad vrati je napravil napis: "Tu naprodaj sve-že ribe," Neki odjemalec mu pravi: "čemu ste pa napisali "sveže" ribe? Gotovo bi jih ne prodajali, ako bi ne bile sveže." In Lipe Koštrun je črtal z napisa besedo sveže.
Naslednji dan je nekdo drugi pripomnil: "Zakaj pa beseda "tu" na napisu? Saj jih ne prodajate drugje kot tu, torej, čemu še pisati." Raz tablo je izgi-la beseda tu. "Jaz bi le rada vedela, zakaj pišete na tabli "naprodaj," "je vprašala mlada kuharica, "saj mi rib še nikoli niste dali zastonj, pač pa vedno le prodali."
Izginila je z napisa tudi beseda naprodaj in ostala je samo še beseda "ribe." — "Zdaj bom pa imel gotovo mir," si je mislil trgovec. Kaj še. Popoldne pride k njemu znanec ter mu pravi: "Ne razumem te, zakaj imaš ta napis nad vrati, saj se vendar že lahko miljo daleč voha, da imaš ribe."
Drugi dan je bila Koštrunova trgovina brez napisa.
'Time mil te/rS^ war SUNDIAL SHOl
TRGOVINA Z NAJMODERNEJŠIMI
VOŠČIM VSEM MOJIM ODJEMALCEM VESELI-VELIKONOČNE PRAZNIKE
Stanley
THE OLD HOME TOWN
Registered U. 8. Pafčnt Office
I THOUGHT THE
HOSE WAS UNDEI? ALL | THEM NEW COATS '.'.
\AJMAT:
A FIRE AND NO HOSE
II
PEGAM IN LAMBERGAR
POVEST
Spisal Dr. Fr. Detela
Gregor je ostal sam, in stražnik Sa je opomnil, da naj se pobere, žalosten se je obrnil po mestu, da si poišče prenočišča. Kako je bil nesrečen! Ostavil je bil Gornji grad z veselim prepričanjem, da reši cesarja in si proslavi ime, in ko je prišel tako srečno v cesarjevo bližino, mu je zastavljena pot. In kolik odgovor ga čaka, če ne izvrši svojega sklepa! Kdo mu bode verjel, da mu je bilo v resnici mar važnega posla! Dolžil ga bode ves svet, in on se ne bode več upal Pokazati doma. Oj uboga tetka, kako bode vzdihovala za njim! In Tajda! Obšla ga je za tre-notje misel nanjo, a takoj jo je odnesel pomladni veter. "Ta pa tako ne mara zame," si je dejal tiho in pobesil glavo.
V gostilni "pri črnem volu" se je vse trlo; a za skromnega gosta se hitro najde kot, in kmalu je sedel Gregor za velikansko mizo, kjer so se krepčali in kratkočasili raznovrstni gostje. Sedeli so pomešani vojaki, mešča-nje, tuji kupci in kmetje. Pogovarjali so se glasno o važnih dogodkih poslednjih dni in ugibali, kako se pogodita cesar in kne-ginja. Večinoma so menili, da ima. cesar prav, a da ima kneginja tudi svoj prav; zakaj nihče ni vedel, kakih misli da je sosed. Pri drugi, manjši mizi so sedeli odličnejši gostje, katerim je stregel krčmar pozorneje. Bili so plemiči in duhovniki, ki so zvesto poslušali, kaj da govori druščina pri oni mizi, in dodajali svoje opombe. Vse oči pa so se obrnile k durim, ko se prikro-hoče družbica štirih moških in dveh ženskih, vsi pisano opravljeni in predrznega vedenja
"Brž večerje, krčmar !"'šo' klicali moški, obkolili rej enega moža in ga trkali prijateljsko po plečih. Ta se jim je umikal in vpil, da naj se spravijo iz njegove hiše, ker nima prostora za take ljudi. Oni pa so vpili še glasneje in budili smeh po vsej krčmi. Revež je bil krčmar. Rdeč kakor purman je stal sredi sobe, brez sape in glasu, skočil zdaj Proti temu, zdaj proti onemu, mu pokazal duri in namer j al s Pestjo; a razkoračen je stal pred njim poglavar družbice in kričal, da je to neslišano, da bi podil preprost krčmar iz hiše ljudi, ki pridejo ravno iz cesarskega gradu.
'Slavna gospoda!" se je obr-
krčmarjii' na rame.
Bili so glumci, kakršni so hodili od kraja do kraja, od shoda do shoda, kjer se je dalo kaj zaslužiti, in predstavljali grozovito žalostne in kosmato vesele igre, peli, plesali, žrli ogenj, požirali nože, vedeževali in slepa-rili po svetu. Staro in mlado jih
mora Gregor z njimi peti na dvoru.
"Kako pa!" se je rogal Gregor in se branil na videz. "V tej suknji in tem klobuku!"
"Zakaj pa ne?" se je smejala ona, mu snela klobuk, si ga na-teknila na glavo in se zavrtela po peti. "A pri nas se dobo pi-
je gledalo in poslušalo z vese- sana kapica in dvobarven jopič." ljem, kadar so razkazovali svoje i Gregor se je le smejal, da to umetnosti; in vendar so bili na ne more biti, in igralci so ugo-
tako slabem glasu, da se je vsakdo sramoval očitno občevati z njimi, komur je bilo mar dobrega imena. Tako so se vlačili iz mesta v mesto, javno brezpravni, zasebno dobro došli.
Polegel se je bil šum po krčmi,
ko je vse gledalo in poslušalo
nove goste, ki so si bili s tako
težavo priborili večerjo. Gregor
je zrl žalosten predse in pre- , , , ,
j ■ , , , , • j	i j vprašal radoveden,
udarjal, kako bi vendar prišel do „ AVi ];„w>oi- "
cesarja ali do žige Lambergar-
varjali; a ženski sta si bili vtep-li to reč v glavo in nista odje-njali, dokler se niso dogovorili, da ostane Gregor za poskušnjo pri njih in da bode pel na dvoru. Igralki sta mu pripravljali opravo in ga poučevali o tej in oni glumski skrivnosti, on pa je hvaležen poslušal in radosten premišljeval, kako izvrši načrt.
"Peli bodemo dopoldne?" je
Ja. Loteval se ga je obup kakor ^ «ralka'	H' da t(J mi
' 1 " * silnim trudom določujemo? Kadar nam odpro
plavalca, ki je s priplaval do brega, a si zaman prizadeva izlesti na suho. On je le napol poslušal, kar se je govorilo okrog njega, in neslane so se mu zdele šale glumcev. Ko pa je začel njih vodja bahati, da so igrali pred cesarjem in njegovimi svetovalci, in sta jeli igral-
vrata, takrat pojdemo; najbrž po obedu, da pospešimo gospodi prebavi j an je."
Dolgo so 'še sedeli in razveseljevali sebe in družbo. Presedalo je Gregorju prizadevanje priletne igralke, a kazal je vesel obraz in zaspal pomirjen med drugimi gosti, ki so bili polegli
ki kazati darila, prejeta od kne	, •
,	______ .	po otepih. Mi pa porabimo ta
ginje, se je zbudila pozornost	1 1 ,	' ,.
, j. • -it • , , •	odmor, da razlozimo obkratkem tudi njemu. Kaj, ko bi po teh ' __i._i.__.-i.	i..-
ljudeh izporočil gospodu Lam
razmere nekaterih oseb, ki so važne za našo povest.
VI.
Al' ste še tistih besedi, Kakor ste jih dozdaj bili?
N. ps
pisano gledala osornega vojaka, ki ščuje in zapleta ljubljenega soproga v neprestane vojne, in vedno in vedno je izkušala omajati njegov vpliv; toda zaman; zakaj Ureh je znal ceniti svojega poveljnika. Za vse te spletke pa je dobro vedel Vitovec. čakal je prilike, da vrne milo za drago. Zdaj se je ponudila in Vitovec jo je porabil. Ko ga je namreč pozvala kneginja vdova, da se ji pokori in priseže zvestobo, je odvrnil, da nima ona ničesar več zapovedovati, ker je pravi dedič cesar, on pa zastopnik celjske grofije. Samooblastno se je jel dolgovarjati s cesarjem in mu izročil vsa mesta, ki st> bila zastavljena, celjskim vladarjem. To ravnanje oblastnega podlož-nika je kneginjo, užaljeno in potrto po toliki nesreči, neizrečeno razdražilo. A kaj se je menil za to Vitovec! Saj je vedel, da mu nasprotnica kneginja ne more nič škodovati, cesar pa jako lehko koristi. Cesarja se je torej držal in ga povabil v Celje, da se mu poklonijo novi podlož-niki; cesar pa ga je povzdignil v barona Sternberškega in se napotil, ko je skopnel sneg, iz Gradca v novo grofijo. Sredi meseca sušca so se mu že poklanjali v Slovenski Bistrici in 24. sušca je došel v Celje. On in njegovi svetovalci so ostali v mestu, dvesto cesarskih konjikov pa je
zasedlo grad nad mestom, ki ga jim je bil izročil Vitovec, ne da bi bil koga vprašal. Kaj so pomagali kneginji ostri ugovori, kaj vsa jeza, kaj zvestoba maloštevilnih pristašev, ki so ji trdili, da je ona postavna naslednica rajnemu grofu, in ji smelo na-migavali, da naj kljubu cesarju in Vitovcu zasede prestol! Kadar je preudarjala svoje in nasprotnikov moči, je spoznala v svojo bridkost, da bi bilo to početje brezumno. Cesarju vendar ni odpustila, da se je bil začel pogajati z Vitovcem; najhuje | razsrjena pa je bila na Vitovca, in polnila ji je ponosno dušo vroča. želja, da se maščuje nad njim ter poniža njegovo oholost. Vdala se je na videz v svojo usodo in sprejela spodobno cesarja, ki je izkušal z vsakovrstnim odlikovanjem potolažiti njeno žalost.
-o-
Gov. Roosevelt demokratski preds. kandidat?
New York, 30. marca. Pred kratkim so razni upljivni demokratski politikarji priredili poskusno glasovanje, da se dožene, kdo je med demokrati najbolj priljubljen, da postane predsedniški kandidat demokratske stranke v prihodnjem letu. Gotovi krogi so vprašali za glasove pri bivših demokratskih delegatih zadnje predsedniške kon-
vencije. Rezultat teh vprašanj je, da se je večina demokratov izjavila za Franklina Roosevel-ta, sedanjega governerj države New York, kot najbolj priljubljenega demokrata, ki naj prevzame kandidaturo za predsednika. Demokratski voditelji so poslali nad 2000 vprašanj na razne vodilne demokrate glede predsedniškega kandidata. Od teh jih je 942 odgovorilo direktno ali indirektno, in 844 se jih je izjavilo za tega ali onega kandidata. Za governerj a Roosevelta je glasovalo 478 demokratov, za Smitha 125, 73 za Owen D. Younga, 39 za governerj a Rit-chie-a in 35 za Newton D. Ba-kerja. Glasom pravil demokratske stranke mora dobiti kandidat za predsednika dvetretinsko večino vseh članov demokratske predsedniške konvencije.
PRILIKA
je sedaj, da kupite deško obleko, dvojne dolge hlače, cena samo $10.50. Obleke so moderne in trpežne. Mere od 12 to 18.
FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave.
(76)
MALI OGLASI
Ko so bili Ogri 9. novembra 1456. v Belem gradu posekali poje
sglasil za bogato dedino cesar Friderik in kmalu za njim Ladislav Posmrtnik, kralj ogrski in češki.
A kako težko se odpove človek gospodovanju, če se mu je enkrat privadil, to je izkusila vdova grofa Urha, kneginja Kata
nil do gostov, "ali boste res pri volili, da se celjsko mesto osramoti na večne čase, in da bodo pozni rodovi brali z rdečico na obrazu, kako je ravnal svoje dni krčmar "pri črnem volu" z zastopniki vseh sedmerih umetnosti?"
Na glas se je vse smejalo, ženski, ki sta smukali od mize do mize, si pregledovali goste in odgovarjali smelo ne baš finim dovtipom, sta zgrabili zdaj krčmar j a pod pazduho in se mu začeli laskati in ga pogovarjati. Tovariši pa so plesali okrog nje-kra in se prekopicavali. V toliki nevarnosti, da. ga zadene kap, še ni bil krčmar nikdar; srdito je odrival s komolci nadležni ženski in mahal z rokami, da je naposled enega res zadel v hrbet, ^lilo je zaječal udarjenec in se iztegnil po tleh, in ženski sta se vrgli čezenj in vekali, da je mrtev njih najboljši igralec; moški Pa so vpili, da je krčmar morilec, in pretili, da ga popeljejo v stražnico. Naposled se je ubogi mož res začel bati.
"Še enkrat!" je zavpil slovesno Poglavar. "Ali nas boste prenovili in pomagali, da spravimo te-
mrliča natihem s poti?"
Krčmar se je vdal, in mrlič je kihnil.
"Mrzle vode nanj!" je dejal v°dja; "nemara ga še oživimo."
"Kaj pa še!" je vzkliknil mrlič, skočil pokoncu in se spel
bergarju svojo skrivnost? Misel se mu je zdela jako dobra, in z upanjem se mu je vračala srčnost. Pisal bi pisemce in je izročil kateremu teh glumcev. Toda — ali se je zanesti nanje? Ali ne bodo v brezvestni zvedavosti odprli pisma, in ko zvedo
strašno skrivnost, se izkušal i slednjega grofaceljskega, se okoristiti in jo prodali onemu, ki bode največ plačeval? Ta pomislek ga je vznemiril iznova, a poslušal je zvesto, ko so pripovedovati oni, da bodo igrali drugega dne zopet pred cesarjem, in napravili nekako poskušnjo. Peli so in godli, in ženski sta ple- _	.
sali, da ji je gledal marsikateri r^na-	je v najboljsin letin
poštenjak le z nejevoljo. Večina	™tila dušho in telesno spo-
pa je ploskala, in kadar se je pri- sobno Za vladanje. A njena moc čela kaka bolj znana pesem, se pobila bolj navidezna nego res-je oglasil zbor izza mize, in tudi mcna Gregor je pel, da bi se seznanil z igralci. Veselje je postajalo«kega. Slepo so bili vdam vojm-vedno splošnejše in glasnejše, in ki drzpvitemu in previdnemu po-pivci so vpili, da naj zapojo še veljmku, ki ga se m bila ugnala to. Kmalu je zapel izmed gostov ™bena ™ omami a nobena sam svojo ta in oni, ki si je bil ^eca, * J™ J* bil ze tolikokrat v svesti, da zna; Gregor pa si pokazal pot k zmagi, lakoje bil je izprosil citre in zapel in za- Pravzaprav Vitovec gospodar citral, da so poslušali s strmeče celjsk™ posadkam, ki so bram-radostjo vsi njegov zvonki glas. 1« premnoge kraje po Avstrij-ki se je tako prijetno ločil odidem, štajerskem, Koroškem, drugih izpitih in izpetih. Igral- Kranjskem, Ogrskem m Hrva-ki sami sta prišli in se mu kla- skem. To pa je bila velika ne-njali, ker jima je bil všeč zali P^bka za vladozeljno vdovo, ki mladenič.	ni blla	P"Jatdjica Vi-
tovcu. Odnekdaj ze je kneginja
"Zapojmo skupaj!" se je na----
smejal Gregor in stopil k njih mizi, kjer se mu je naredil prostor. Gregor je pel in igral in se seznanjal z veselimi tujci. Najprijaznejša in najradovednejša je "bila starejša igralka. Spraševala je, kdo da je, odkod je prišel in kaj da namerava. On je legal, da je izkažen dijak, ki še i ne ve prav, česa bi se lotil.
"Z nami pojdite!" je dejala, ona in jela opisovati veselo življenje potujočih glumcev, koliko da prehodijo sveta, kakor dostno jih vse sprejema radodarno plačuje.
"Poskusil bi že," je menil Gregor na videz zamišljen, a v resnici ves razvnet; zakaj v glavo mu je padel nov načrt. Zakaj ne bi šel on sam kot pevec v družbi igralcev v grad pred cesarja ali
ra-kakci
/saj katerega njegovih svetovalcev! Tako bi najvarneje in naj-gotoveje izvedel svoj namen.
"Mož-beseda!" je vzkliknila igralka in mu stiskala roko. "Samo poskusite; drugo me ne skrbi."
Objela ga je in spravila v veliko zadrego, vso družbo pa v glasen smeh. Naj bode v božjem imenu, si je mislil Gregor in zbral vso svojo ljubeznivost, da se prikupi novim prijateljem, in vso spretnost, da bi videli, koliko bi jim zalegla njegova moč Prizadevna njegova prijateljica je bila kmalu tega mnenja, da i
o


i^E FIREMEN MADE A RECORD RUN TODAV-
AND THEY VJEI5E SO AKJX.IOUS To SHOW OFF THEII2	HELMETS, BOOTS. AMD COATS, 1
-ru.t=Y OVERLOOKED A VERY IMPORTANT ,
THEIR. EQUIPMENT
3-31-^1
CCHTTCAU PRESS
Odda se
dve čedni sobi, na 1135 Addison, Rd.	(80)
Lepotilnica — Beauty Shoppe
Pri nas dobite izvrstno Frederick permanentno kodranje las za samo $5.90, redna cena je $10. Vse drugo lepotilno delo narejeno po jako zmernih cenah. Marceliranje 50c, razven ob so-
Garaža
pripravna za popravljanje avtomobilov ali barvanje se odda. Velikost 60x38, nahaja se na St. Clair Ave. blizu 61. ceste, zadaj. Vpraša se na 6129 St. Clair Ave.
(Tue. Fri. x)
Pozor!
Imam jako veliko izbiro doma posušenega, najboljšega mesa, klobase, plečeta, želodce. Se toplo priporočam vsem rojakom. — .Cene so jako nizke. Pošiljam tudi na vse kraje izven mesta proti podvzetju. Vse blago imam na svojem privatnem domu.
Matija Križman Sr.
6030 St. Clair Ave., zadaj za Brofmanovo trgovino.
(Mar. 27. 28. 31)
1	DOBER PREMOG!	|
(g)	Točna postrežba!	(g)
i)	The Hill Coal Co.	®
[v	12(51 MAROTJETTE RD.
)	Stari Cimpermanovi prostori	Vri/
i)	TlEntlc.rson 5738	(g)
Na sliki vidimo Alice Blake, stara 16 let in Helen Livingston, stara 1!) let. Obe bosta pričali v velikem škandalu v Los Angelesu, kjer je prišla policija na sled "ljubezenskemu bazarju," kjer so bogataši dobivali mlada dekleta za par stotakov. Na desni je Jesse Shreve, trgovec iz San Diego, ki je tudi zapleten v to afero.
samo botah.
Lilly Lucic Green Mirror Beauty Parlor 14602 Lake Shore Blvd. Tel. KEnmore 3825
Odda se
več stanovanj, po 6 sob vsako, jako poceni. Pozve se na 6218 St. Clair Ave., na št. 10. (78)
Poštena žena
dobi delo za hišna opravila. Za naslov se pozve v uradu tega lista.	(76)
POSEBNOST ZA 1 PRAZNIKE! Domače šunke.. .25c funt Suha plečeta.... 16c funt Najboljše suhe
klobase......25c funt
Pri meni dobite najbolj okusne želodce. Imamo tudi suhe noge in rivce za živco. Se priporočamo. MATT KRIŽMAN dve mesnici: 1132 E. 71st St. 6220 St. Clair Ave.
(77)
JOHN OBLAK
1161 E. 61st Street
HEndcrson 2730
Kadar se selite, obrnite se do nas
Podružnica na: 15606 Waterloo Road KEnmore 2174
Uradne ure v podružnici so od 9. zjutraj do 8. zvečer.
ZA POSTNI ČAS
Vsak dan dobite domač, svež sir, smetano in butter milk in mleko. Pripeljemo na dom. Se priporočamo tudi trgovcem
CLOVER DAIRY
1003 E. 64th St.
ENdicott 4228
exxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx?
ZA VELIKO NOČ!
Kupite meso pri meni. Velika zaloga svežega In posušenega
mesa.
Martin Frank
ST. CLAIR-IO6U1 ST. MARKET GLenviHe 5994
Vedno najboljše meso.
WrTTTTTTTTTTTXXXXXXXXXXXI
Lxi r^vi rTifii rTaxi r7ai?i rT^vi rTavi r^tvi ržatvi r7a>vi r?avi rr?axi r?»Yi

SLOVENSKA CVETLIČARNA
6113 St. Clair Ave., Cleveland, O
HEnderson I 1 26
naznanja
ZNIŽANJE CEN ZA TA TEDEN
Ta teden dobite pri nas vsakovrstne cvetlice, sveže in umetne, šopke, vence in drugo po posebno znižanih cenah.
Pri nas dobite tudi vsakovrstno grmičje žive meje, drevesa in drugo; tudi vsako vrstna cvetlična semena.
Poslužite se te prilike!
r—			
	HENRIK SIENKIEWICZ		
	POTOP		
	iz poljščine prevei	j	
	DR. RUDOLF MOLE	i	
		1	
Zelo važno naznanilo
KRANJSKO-SLOVEMSKA KATOL. JEDNOTA
PRVA SLOVENSKA BRATSKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
PRIREDI PRIHODNJE POLETJE
PRVI IZLET
V STARO DOMOVINO
Omenjeni izlet se bo vršil na svetovno znanem, modernem brzoparniku CUNARD LINE
"BERENGARIA"
ki odpluje iz New Yorka DNE 20. JUNIJA, 1931 O POLNOČI
Izlet, kakor vse kaže, bo nekaj posebnega, nekaj pomembnega in veselega za vse, ki se bodo izleta udeležili.
Med potjo se bodo izletniki ustavili v "LISIEUX" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke sv. Terezije." Dalje si bodo potniki ogledali Pariz in druge znamenite posebnosti na Francoskem. Nato se bo odpotovalo proti Ljubljani, kjer se bo počastilo grob slovenskega pijonirja in ustanovitelja K. S. K. Jednete, pokojnega Rev. F. S. Sušteršiča. Počastilo se bo razne druge dostojanstvenike in ogledalo se bo razne zanimive kraje naše stare domovine.
Ravno tako bo dana prilika vsem, ki se bodo želeli pokloniti sv. Očetu v Rimu, da bodo to lahko storili. Iz tega je razvidno, da bo izlet nekaj zanimivega in veselega. Zato se vabi vse rojake širom Amerike in Kanade, da se tega izleta v obilnem številu udeleže.
Glede potnih listov, permitov, voznih listkov Itd pišite za nadaljna pojasnila na nižje podpisanega
Josip Zalar, glavni tajnik, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
_____J
(Nadaljevanje)
Medtem je poslal kralj, ki je počaka, da zapuste švedje čen-
tehovo, potem pa naj gre tja kot v kraj, odkoder je prišla ljubezen in prerojen je v deželo. Toda drugi so bili proti temu predlogu.
"švedje še stoje pod čensto-hovo, a dasi jo z božjo pomočjo ne dobe, vendar še niso pota prosta. Oni kraji so vsi v švedskih rokah. Sovražnik stoji v Krepicah, v Belunju, v Krako-vu, ob meji so tudi razpostavljene znatne moči. Toda v gorah, proti ogrski strani, kjer leži Lu-bomla, ni drugih vojsk razen maršalovih in Švedje se niso še nikdar spustili v one kraje, ker nimajo dovolj ljudi in poguma. Z Lubomle je tudi bliže v Rusijo, katera je še prosta od sovražnika, v Lvov, ki ni nehal biti kralju zvest, in k Tatarom, ki gredo po dospelih novicah na pomoč in baš tam čakajo kraljevega sklepa."
"Quod atinet gospoda maršala," je tekel krakovski škof, "bo rijegovo slavohlepje že s tem nasičeno, da sprejme prvi kralja v svojem sprškem starostvu in ga prvi obda s svojim varstvom. Vlada ostane v kraljevih rokah, a gospoda maršala zadovolji že sama nada, da si pridobi velikih zaslug; če se pa hoče odlikovati z vdanostjo nad vsemi drugimi, bo vseeno njegovemu veličanstvu znatno koristilo, če izvira zvestoba iz slavohlepja ali iz ljubezni do kralja in domovine."
To mnenje vrlega in izkušenega škofa se je zdelo vsem najprimernejše. Sklenili so torej, da pojde kralj preko gora v Lu-bomlo, od tu v Lvov ali kam drugam, kakor bi kazale okolnosti.
Posvetovali so se tudi o dnevu vrnitve, toda vojvoda lenčin-ski, ki se je bil baš vrnil od cesarja, h kateremu je bil poslan po pomoč, je pripomnil, da je bolje, da ne določi natančno dneva in da se to prepusti kralju, a to radi tega, da se ne raznese vest o tem in da bi ne bili sovražniki opozorjeni na to. Sklenilo se je torej, da odrine kralj s tri sto konji izbrane konjenice pod po veljem gospoda Tizenhauza, ki je imel, dasi še mlad, že sloves odličnega vojaka.
Toda še skoro važnejši je bil drugi del posvetovanja, na katerem je obveljal soglasen sklep, da preide po prihodu v deželo vsa vlada in vojni red v roko
tako neizmerno vzljubil mladega junaka, še istega dne ponj gospoda Lugovskega, drugi dan pa mu je velel potovati ž njim v Opol, kjer se je imelo na zboru senatorjev razpravljati o vrnitvi kralja v domovino. In res je bilo kaj razpravljati: gospod kronski maršal je poslal že drugo pismo, v katerem je poročal, da je v deželi že vse pripravljeno za splošno vojno, ter svetoval, naj se kmalu vrne. Vrh tega se je raznesla Vest o nekaki zvezi med šlahto in vojsko v obrambo kralja in domovine, na katero so že davno mislili v deželi, ki se je pa sklenila nekoliko pozneje, kakor se je potem pokazalo, pod imenom "Konfederacija Tišoviecka."
Za enkrat so vendar rojile vsem nenavadno te misli po glavi in takoj po svečanostni maši so odšli na tajno posvetovanje, na katero so na kraljevo odredbo pustili tudi Kmitica, kot donosilca novic iz čenstohove.
Začeli so torej pretresati, ali naj nastopi vrnitev takoj, ali pa bi bilo bolje, da jo odlože do onega trenotka, ko zapusti vojska Švede ne le z voljo, temveč tudi s ščitom.
In Kazimir je napravil konec tem razpravam, rekoč:
"Ne posvetujte se, gospodje, o vrnitvi, in tudi ne o tem, če ne bi bilo bolje jo še zavleči, zakaj jaz sem se o tem že posvetoval z Bogom in najsvetejšo Devico. . . Radi tega vam javljam, da od-idemo v treh dneh nepreklicno, pa naj nas doleti, kar hoče. Vi pa, gospodje, le stavite predloge in ne bodite skopi z nasveti, kako uresničimo vrpitev najvarnejše in najprimernejše."
Mnenja so bila resnična. Eni so pravili, da se gospodu kronskemu maršalu ne sme preveč zaupati, kateri se je enkrat pokazal omahljivega in neposlušnega, ker je. odpeljal krono v Lubomlo, namesto da bi jo dal shraniti cesarju po kraljevem naročilu. "Velik je napuh in slavohlepnost tega gospoda," so govorili, "če pa bo imel še kraljevo esebo v svojem gradu, kdo ve, kaj bo počel, česa ne bo zahteval za svoje usluge in če ne bo hotel vzeti vso vlado v svoje roke, da bi bil nad vsemi pokrovitelj ne le vse dežele, temveč celo kraljev."
Ti so torej svetovali, naj kralj
kralja, kateremu morajo biti v vsem poslušni šlahta, vojska in hetmani. Govorili so tudi o preteklosti in so navajali vzroke teh naglih nesreč, katere so kakor potop v kratkem času zalile vso deželo. In sam primas ni našel drugega vzroka kakor nered, pomanjkanje poslušnosti in preveliko omalovaževanje vlade in kraljevega veličanstva.
Poslušali so ga v globokem molčanju, zakaj vsak je vedel, da gre za usodo ljudovlade in za velike, doslej v njej neznane iz-premembe, ki bi ji mogel povrniti davno moč, in po katerih je že od nekdaj hrepenela modra in svojo novo domovino ljubeča kraljica.
Besede so torej tekle iz ust dostojnega cerkvenega kneza kakor grom, a v poslušalcih so se duše naravnost odpirale, kakor se odpirajo cveti solncu.
"Ne upiram se starodavnim svoboščinam," je govoril primas, temveč sem proti oni svojevolj-nosti, katera davi z lastnimi rokami lastno domovino . .'. Zares, pozabili so v tej deželi razliko med svobodo in svojevoljnostjo in evo, kakor se konča prevelika radost z žalostjo, tako se konča nebrzdana svoboda s suženjstvom. Do kašne zmote ste prišli prebivalci te prečudne ljudovlade, da velja med vami za bra-nitelja svobode oni, ki napravlja trušč, razganja sej mike in se protivi kralju, a ne takrat, ko potreba, marveč takrat, ko gre temu veličanstvu za rešitev domovine. V naši blagajni se vidi dno, vojak ne dobiva plačila, zato ga išče pri sovražniku; sejmi, edina podlaga te ljudovlade, se razhajajo, ne da bi kaj dosegli, zakaj en sam svojevoljnež, en slab državljan, lahko onemogoči iz zasebnih ozirov posvetovanje. Kakšna svoboda je to, ki dovoljuje enemu, da se lahko upre vsem? . . . Mar ni ta svoboda enega posameznega suž-nost za vse druge? In kam smo dospeli, ko smo se posluževali te svobode; kakšne okusne sadove nam je prinesla? ... In evo, en slab sovražnik, nad katerim so naši predniki dobili toliko slavnih zmag, sedaj sicut fulgur exit ab oriente et paret usque ad occidentem. Nihče se mu ni uprl, izdajalski neje^erniki so mu pomogli in vse je zasedel, preganja vero, oskrunja cerkve in, če mu govorite o svojih svoboščinah, vam pokazuje meč! . . . Glejte, kam so vas privedli vaši
sej miki, vaše svetovanje, vaša svojevoljnost, vaše sramotenje kralja na vsakem koraku! . . . Kralja, prirojenega branitelja domovine, ste pripravili najprej ob moč, potem pa ste zopet tarnali, da vas ne brani! . . . Niste hoteli lastne vlade, sedaj vam vlada sovražnik ... In kdo, vas vprašam, nas more rešiti iz tega padca, kdo more povrniti tej lju-dovladi davni blesk, če ne oni, kateri je toliko zdravja in nevarnosti posvetil, ko je divjala po deželi nesrečna domača vojna s Kozaki; kateri je spravljal svojo posvečeno osebno v take nevarnosti, kakršnih ni poznal noben monarh v naših časih; kateri se je bojeval pri Zborovu, Berestečku in žvancu kot preprost vojak ter prenašal nad svoj kraljevski stan ves trud in neugodnosti . . . Njemu se torej' poverimo, njemu oddajmo po zgledu starodaynih Rimljanov diktaturo v roke, sami pa se po-svetujmo, kako bomo v bodočnosti rešili to domovino od notranjega sovražnika, od razuzdanosti, svojevoljnosti, nereda in ne-kažnjenosti, in kako bomo vrnili vladi in veličanstvu veljavo! . ."
Tako je govoril primas, a nesreča ter izkušnje zadnjih časov so poslušalce tako prerodile, da ni nihče protestiral, zakaj vsi so jasno videli, da mora biti kraljevska vlada utrjena ali pa propade ljudovlada brezdvomno. Začela so se torej različna razmo-trivanja, kako bi se dali najbolje uresničiti nasveti primasovi, kralj in kraljica pa sta jih poslušala koprneč in radostno, posebno kraljica, ki je že davno in na vso moč deloVala nELto, da se vpelje red v ljudovladi.
Kralj se je torej vrnil vesel in zadovoljen v Glogovo, tam pa je poklical v svojo sobo nekoliko zaupnih ofičirjev, med njimi tudi Kmitica, in jim rekel:
"Mudi se mi že in peče me bivanje v tej zemlji, hotel bi že kar jutri odriniti, zato sem pozval vas, gospodje, da pogodite kot vojaki in izkušeiii možje čimprej sredstva, škoda nam je tratiti čas, ako naša navzočnost znatno lahko pospeši splošno vojno.
"Gotovo," je rekel gospod Lu-govski, "če je taka vašega kra ljevega veličanstva volja, čemu bi zavlačevali? čimprej, tem bolje!"
"Dokler Se stvar ne razglasi in sovražnik ne podvoji čuječno-sti," je pripomnil polkovnik Wolf.
"Sovražnik že pazi in je že zasedel pota, kolikor je mogel," je rekel Kmitic.
"Kako to?" je vprašal kralj. "Milostivi kralj, nameravana vrnitev vašega kraljevskega ve-ičanstva ni za Švede nobena novica več! Skoraj vsak dan se trosi vest po vsej ljudovladi, da je vaše kraljevsko veličanstvo že na poti, ali pa celo inter regna. Zato je treba biti zelo previden in se potihoma premikati po jarkih, zakaj ob potih preže Dugla- J sovi oddelki."
"Najlepša previdnost," je rekel gospod Tizenhauz, zroč na Kmitica, "je tri sto zvestih sabelj, in če mi milostivi gospod poveri povelje nad njimi, tedaj ga prepeljem zdravega, če je treba tudi po trebuhih Duglaso-vih čet."
"Prepelješ, gospod, če naletiš na tri sto, ali recimo na šest sto ali tudi tisoče ljudi, če pa naletiš na večjo silo, prežečo v zasedi, kaj pa potem?"
"Rekel sem tri sto," je odgovoril Tizenhauz, "ker se je govorilo o tri sto jezdecih, če je pa to premalo, se lahko preskrbi pet sto in še več."
"Bog obvaruj! čim večje krdelo, tem glasnejše je!" je rekel Kmitic.
"Ba! Mislim vendar, da nam pride gospod kronski maršal s svojimi prapori naproti," se je vmešal kralj.
"Gospod maršal ne pride," je odgovoril JCmitic, "ker ne bo vedel ne dneva ne ure, pa tudi če bi vedel, lahko nastanejo med-petoma zamude, kakor navadno, ker je težko že naprej vse misliti. . ."
"To govori vojak, pravi vojak!" je rekel kralj. "Vidi se, da ti vojna ni tuja."

fTiaa
Pri seji demokratske stranke v Washingtonu je prišlo clo ostrih nasprotev, ki je prišlo rut vrsto vprašanje platforme za leto 1932 glede prohibicije. Demokrat je iz juga so ostro napadali chairmana John J. Raskoba, zgorej na sliki, "hpodaf desno je pa senator Robinson iz Arkansasa, ki je vodil napad, suhačev na Raskoba in indirektno na Al Smitha.
i
n
I 1 I S 1 I 1
I g
8
i
n |
I 1 1
i
t
jffif^ - - -	- - - - —: miggftis^ ■	:	■	; -

POZOR
Rojaki, kateri potrebujete napeljavo elektrike ali popravila različnih poprav (outletov), električnih motorjev in sploh vseh električnih aparatov, sedaj vam naredimo po zelo zmerni ceni. Delo garantiram vam v zadovoljstvo; imam izkušnje in prakso v tem. Dobite me na domu. Se priporočam,
Frank Tekautz
6515 Edna Ave.
ali pa pustite naročilo pri Grdina Hardware, 6127 St. Clair Ave.
m.
»
IXIIIXIXIIIIIIIlXXTXrXIXlXXIYTTyTTYYTYTTTTYTTTTrTTYTirrTTTT^XirTTTTTTTTTTXTtXXXXX«
M
rXTT»TTXXXTXTXXTTTITXXXXXTTTTTTT»IXXXXXXXXXXXXXXXXTrTYTTT1TrYTTTTTYTTTXT»TTTy»»t1
M. L. JALOVEC
STAVBENIK
To je samo nekaj predmetov. Pridite in videli boste veliko vrednost teh predmetov.- Ne pozabite! Vsi to predmeti so okrašeni.
Zavasky's Hardware and Auto Supply
6011-13 St. Clair Ave.	ENdicott 5141
KEnmore 1837-J
LEPA PRILIKA
Hišo, pet sob, z vsemi modernimi udobnostmi in z garažo, vam zgradim za $4,000 in več. Imam tudi več lotov, katere prodam od S400 naprej. Izdelujem stavbene načrte brezplačno mojim odjemalcem. Se vam priporočam
19404 Mohican Ave.
NA CHINA PREDMETIH
NAJVEČJA RAZPRODAJA NA OKRAŠENIH CHINA PREDMETIH PO NEVERJETNO * NIZKIH CENAH
od 1 c do 9c
Krožniki za juho, 3 za_____25c
Krožniki za meso, 3 za_____25c
Krožniki za paje, 2 za_____ 5c
Krožniki za sadje, 3 za____10c
Platters, vsake velikosti, po 9c
Krožniki za kumarce, po_	9c
Posodica za smetano, po___ 9c
Posoda za sladkor, po_____ 9c
Skodelice, po---------------5c
Predvelikonočna