175
Naši dopisi.
V Gorici 28. maja. — j,U Isonzo'^ in — jez sva dva. Dvakrat sem danes nek sestavek v „Isonzo'^-u bral; — to je cela reka na moj mlin. In veste, za kaj gre? Večkrat sem tožil jez v „Novicah^' o strašni surovosti, razuzdanosti in predrznosti naših mestnih „mulov'% malih in odraslih. Bogokletje, nesramno govorjenje in obnašanje možke mladine naših nižih stanov, rokodelcev in postopačev, je že v aebo vpijoče. Kako je v tem oziru v Italiji, ne vem prav; to pa vem, da se po Kranjskih in nemških mestih — vsaj javno — kaj tacega, kakor pri nas, nikdar ne vidi ali sliši. Ta žalostni privilegij imata, sosebno kar je nekaj let, le Gorica in Trst. Vse to tedaj , kar poštenjaki že davno obžalujejo, spoznal je tudi naš liberalni laški organ „L^ Isonzo'*. Mnogokrat toži tudi on zarad ponočnega rjovenja in razsajanja pijanih surovežev; ali v včerajšnjem listu je samega sebe prekosil. Prinesel je obširno peticijo — za katero se i^avno zdaj nabirajo podpisi — katera se ima izročiti mestn. starešinstvu, da bi se prizadevalo v okom priti Čedalje rastoči razuzdanosti fakinov in surovih brezvernih rokodelcev in enake baze ljudi. Ko bi pa mestna gosposka ne hotela ali ne mogla v omenjenem oziru kaj storiti , obrnejo se prosilci pozneje do državnega poslanca g. grofa Coronini-a, da on to reč sproži v državnem zboru, da se — če se nič druzega ne doseže, — vsaj policija v Gorici pomnoži ali preuravna. Navedena peticija naših meščanov je mikavna in podučna na več strani. Prvič je važno to, da najhujši naši „liberaloni*' kot najzdatniši pomoček zoper razuzdanost ,,svobodnih^^ rokodelcev kličejo na pomoč — policijo, in svetujejo naj ostrejše policijsko postopanje. Jez nimam nič proti temu, ker sem uverjen , da ves sedanji volneni policijski in kazenski aparat v naših razmerah ne zadostuje, ampak bi treba bilo starega kazenskega reda — palice in verig. Drugič, kar se tiče odgojevanja ne še po vsem pokvarjene rokodelske mladine, svetuje „Isonzo^'-va peticija poduk — po razposojevanji .,dobrih^' ^°jjg in po popularnih govorih. To je vse! V pritožbah ,,Isonzo'^-vib, v katerih se razne pregrehe naših razuzdancev naštevajo, nahaja se tudi enkrat besedica „sen za fede", ali med nasvetovanimi pomočki je ne najdeš trohice, ki bi vsaj indirektno merila na Boga, na verski u k, na cerkev in nje vpliv. Tedaj si moramo „Isonzo"-v „poduk" misliti brez te stare šare. In prav tako res se tu pa tam sedanja mladina odgojuje — ne! — iz-učuje.    S takim  podukom,   gospoda,   ne  pridete v
okom surovosti in hudobiji rokodelskih stanov. Toda o teh rečeh o drugi priliki več. Iz peticije večkrat omenjene naj navedem se to, da o vzrokih popačenja naših rokodelcev noče ni ona, ni „Isonzo^^ govoriti. Meni pa so jasni, kakor beli dan. Eden izmed teh vzrokov je — „Isonzo'* sam in njegova stranka. To bi se dalo skoraj matematično dokazati. In sploh sem trdil in trdim jez, da glavni vzrok razuzdanosti nižih stanov 80 svobodnjaški omi kanci in pohujšljivi njih govori in zgledi. Slednjič naj še pristavim, da ne le očitno živinsko surovi rokodelci in obrtniki sramotč lepo nase mesto, temuČ tudi malo da ne vsa trgovska in šta-cunska mladina, samo da pri njej dušno surovost in brezbožnost lepša suknja in olika pokriva. — Boljših Časov Goriških nas spominja te dni poslavljeni častitljivi in učeni starček dr. Karol Doliak, advokat, bivši podpredsednik dež. zbora, zdaj predsednik katol.-polit. društva. Vsled tega, da je imel red železne krone 3. vrste, postal je vitez s pridevkom ,,Cipriani'' (Ci-priani je bil imeniten advokat v Gorici; po njem ali njega dedičih je podedovala Doliakova rodbina malo posestvo med Št. Andrežem in Vertojbo na Tržaški cesti, ki se kliče po slovenski Ciprianišče). — Naš „Circolo cattolico** ne postavi kandidatov za mestne volitve; njega udje bodo volili svobodno po vesti. Dr. Valussi, ki je bil dosedaj v starešinstvu, noče sprejeti nove kandidature.
Iz okolice Radgonske na Štajarskem 10. maja. — Po
lepem suhem vremenu konec aprila je pred enim tednom začelo neprenehoma deževati, in nastal je tak mraz, da gospodarji setev koruze, ki je poprej zavolj suše niso mogli sejati, so morali potem zavolj mokrote odložiti. Tudi sadju cvetje po več krajih odpada in trti se kaže neugodna letina tem veČ, ker je mnogo starih trt pozeblo. Vincarji so vsi potrti, ker še tega vina, ki ga imajo, zato spečati ne morejo, ker je Ogerskega vina v našem okraju vse polno. Ce kmetovalec, kar ima, prodati ne more, dolgov in davkov pa tudi ne poplačati, prisiljen je od odrtnikov denarja na posodo jemati, da si živeža in semenskega žita kupi. Očividno je, da po takem kmetijstvo mora hirati. Ogpr od svojega zemljišča manj davka plačuje, njegova zemlja pa je vrh tega še rodovitneja, — kako si hoče v takih okoliščinah Stajarski kmet na bolje pomagati!
Iz Krškega okraja na Dolenskem 12. maja. *) — Pri
nas stoji vse prav lepo, samo dežja je bilo preveč. Rž je že davno v klasji, trta ima že po čevelj dolge mladike, po 30 se lahko grozdov na eni sami nasteje; krompir je že za okopavati. Vinu je cena silno padla, ker ga je povsod obilo, samo kupca ni. Kmetje, ki so imeli vedro po 7 gold. v jeseni plačano, ga zdaj po 5 gold. ponujajo. Slive so po 3 gold. cent; nove sila lepo kažejo. Samo toče nas Bog obvari! Gorenci! pridite po vino; od 1868, leta ga še ni bilo v tem času toliko na prodaj, ko zdaj.
0(1 Sludenških goric na Dolenskem 22. maja. — Včerajšnja slana je tudi pri nas veliko škodo naredila; v nekaterih nogradih je tretjina mladik poparjenih. Res čudna je letošnja spomlad! Tako dolga zima — zdaj pa zopet tako mrzla spomlad, da je v rasti vse močno zastalo. To nam za celo leto nič dobrega ne oznanuje. Ker je burja še zmiraj mrzla, se še zmiraj bojimo slane, čeravno je že kmalu konec majnika. — Lansko leto je bilo vina obilo, zato se je dozdaj prav ceno dobilo. Čudno pa je to, da po gorah je vino tako cen6 , po krčmah  pa  vendar le zmiraj enako drago.    Ce mu pa
*) Po naključbi izostalo iz zadnjega lista. Se li tudi še danes tako vesela kaže letina pri Vas, kakor je bila pred 14 dnevi?   Privoščili bi jo Vam iz srca.                           Vred.
vprihodnje cena poskoči, ne bode se čuditi, ker je že do zdaj slana trtju precej škodovala in Bog vedi, ka-košna uima še zadene vinske gorice.
Iz Dolenskega 26. maja. ~ Tudi Dolenska je hudo trpela po slani. Vinogradi, ki bolj v nižavi leže, so po vsem Dolenskem — kakor se čuje — tako osmojeni, da niti peresca zelenega v njih najti ni; vinogradi manj v nižavi ležeči pokončani so do polovice, vinogradi pa, ki bolj visoko leže, do dobre tretjine. A še to, kar je ostalo, je vse nekako poparjeno. Potrtega srca gleda v prihodnost, sosebno ubogi kmet, ki mora, ko komaj sam sebe ubogo preživi, se visoke davke plačevati, ki se mnogokrat tako neusmiljeno iztirjujejo !
Iz Vrem na Notranjskem 23. maja. {Nov cestni odbor)
smo včeraj volili v Senožečah. Izvoljeni so vsi novi udje. Ker so vsi znane bistre glavice, zato je občinstvo to izvolitev s pohvalo sprejelo ; le tu pa tam so se Čuli glasovi, da bilo bi dobro, celo potrebno, če bi bil vsaj eden izmed dosedanjih odbornikov ostal. Ker je naša Reška cesta najbolj važna od vseh cest Seao-žeškega okraja, pa tudi največ skrbi, novcev in popravljanja zahteva , zato izrekamo željo, naj bi odbora načelnik tukaj v Bricofu izvoljen bil. — Naj omenim iz te volitve le še to, da je naš ,,Rothschild^* gori omenjeni dan šel svojo kožo v Senožeče ponujat, da pa, ker je že davno hlače slekel in volilci niso hoteli kiklje mesto hlač imeti, je prazen odlazil nazaj v Britof.
Z Dolenskega 27. maja. — Prav tako se nam godi, kakor ob   kaki   hudi uri,   če   se   nenadoma od kacega kraja prižene, in vse, kodar je potegnila, vznemiri. Vse se boji takrat hudih nasledkov, če pa nastopijo, jih vsak, kdor je   skrben   za prihodnost,   popravljati   želi.    Taki nezgodi močno  podobne so razmere sedanje v naši deželi zarad   nepričakovane   osode   blagega in marljivega delavca na dvojnem polji, — gosp. K lun a, katero dandanes pretresajo zvesti mu njegovi  prijatli, pa tudi sovražniki v domačih krogih in očitno po časnikih. Stvar je važna, v resnici principijelna,  in nje   nasledki, kakor je podoba, utegnili bi dalječ seči. Ako se pri kaki vodni strugi, iz katere je vodotoč na tovarno napeljan, zatvornica mahoma zapre, je temu gotovo le ta namen, da bi   se  tovarna  vstavila,   in — ako je to, kakor se drznejo pisati sovražni listi — pri g. Klunu se zgodilo, nas je tako djanje dvakrat  zabolele?.   Na deželi smo se pri več prilikah  zbirali  in  posvetovali   domoljubi,   kaj je sedaj stroti glede „Slovenca^* in gledć gosp. Kluna? Ker nam   je list potreben,   nas je  trdna volja ohraniti ga na vsak  način.    Ker  pa  ne   nese   toliko, da bi ob njem vrednik mogel živeti,   so menili eni,   naj se obrnemo s prošnjo do preč. skofijstva, naj blagovoli odločiti duhovnemu  voditelju  cerkveno   službo v Ljubljanskem mestu, v kateri bode mogel ga vr^dovati dalje, — drugi pa, naj se združimo domoljubi, duhovski in svetski, ter se zavežemo, gosp. Kluna podpirati materijelno, da more živeti in vspešno delovati v časopisu katoliškem v Ljubljani.    Vsi pa bi radi, da se o tej zadevi oglasi najprej starešinstvo škofijsko, konzistorij in kapitelj, kateremu na obstanku lista ravno toliko in še več ležeče biti mora kot nam,   in nam razodene, kaj bode storilo v pospeh katoliškega političnega  lista „Slovenca"  in v ohranitev vrednika  njegovega? Sliši se iz gotovih virov, da se je v ta namen poslalo dotično pisanje  na načelnika deka-nijstev, prvega dekana v škofiji, stolnega dekana preč. gosp. Jožeta  Zupana —  in  —  radovedni  pričakujemo povsod   neizogibljivega  odgovora,    marveč  resnobnega in hrabrega dejanja, po kterem se ravnati hočemo tudi mi.    Ura je prišla, v kateri je pokazati treba svetu, da smo katoliški slovenski možje , postavljeni delati za sv. reč in braniti vsak dan napadane pravice sv, cerkve in naroda.
176
Iz Ljubljanske okolice 24. maja. — Po želji slav.
vredništva naznanjam še nekatere posebnosti o^uimah, ki so pretekli čas zadele posestnike na mahu. Ze sneg je veliko škode storil po vrtih in gozdih; kdor v nedeljo proti večeru (14. maja) svojega drevja otresel ni, moral je v ponedeljek zjutraj gledati lepo drevje očre-slano in polomljeno. Ni bil v ponedeljek (16. maja) zjutraj zastonj tak pok, kakor da bi „škrat^^ po gozdu polhe preganjal. Prežalostna dneva sta bila tedaj 14. in 15. maj. Pod snegom vse, v hlevu več repov, nad hlevi pa nič, ie pajčevine dosti po kotih in slemenih. In ko se po belem plašču naše zemlje oziram, kar za-slisim kose prepevati, dasiravno so večidel ob mladiće. No! si mislim, sv. Gregor je že blizo, kmalu bo spomlad, kosje že pojo; sv. Juri tudi, bukev pa je tudi že zelena. — Take misli švigajo po glavi človeku nad tako čudno naravino prikaznijo. Zimske suknje tudi že ni bilo treba v „versatzamt''poslali; kdor je to storil, gotovo se je kesal, kajti burja je bila silo mrzla; ona je 20. in 21. zelenje kar zasmodila. Po Krimskih gorah je sneg zmrznil, da je človeka držal. Ravno ta dan, 20. maja je slana popalila po hribih; v Rakitni bodo prebivalci kar reveži kakor naši maharji, setev imajo le eno, žetve morda ne bo nobene. — Drugo jutro padla je slana po nižavab; kjer je kaka trta bolj na prostem, suha je kakor poper. Da prej končam svoje „jeremi-jade", opomnim le še na kratko to: mah se je sila naglo sušil; je bil že večidel suh, le Bevško-Go-riška poteza bila je še pod vodo, drugo jutro je še ta zginila, al Ljubljanica je bila popolnoma se „štrihana^^ Od daleč je bilo videti vse črno , kjer je voda dolgo stala; menda je vse, kar je bilo zeleno, poginilo. Ko-nečno pa željo izrekam: Naj se škoda vestno preceni, poškodovanim davek vsaj za eno leto odpusti, nakloni pa kaka podpora bodi-si v denarjih ali žitu (seme naj se da za prašno ajdo, fižol); to bi utegnilo še kaj do-nesti.                                                               Lipenski.
Iz Ljubljane 31. maja.
Ni ga več moža, ki ga je ves slovanski svet navdušeno slavil pred 5 tedni in ž njim tudi mi! Danes truplo njegovo polože v grob. Ceska zgubi ž njim prvega rodoljuba, Slovanstvo neumornega branitelja svojih pravic, znanstvo zvezdo prve vrste, Avstrija enega svojih naj-zvestejših sinov, kajti v letu burnih prekucij izustil je pomenljive besede: „Da bi Avstrije še ne bilo, morali bi jo stvariti.^' — Večna mu slava in uspomena!
— {Društvo Marij ne bratovščine) je imelo 21. dne t. ro. svoj občni zbor. Iz poročila za leto 1875 je razvidno , da je društveno premoženje konec leta znašalo 20.889 goid. 27 kr., udov pa štelo moških 421, ženskih 1309, tedaj skupaj 1730. Razvidno je bilo tudi iz tega poročila, da to društvo, katerega biagi namen je ubožne in bolne svoje ude podpirati in umrle spodobno pokopati, lepo napreduje, ker po pristopu novih udov in dobrem gospodarstvu se je preteklo leto društveno premoženje pomnožilo za lOl gold. 21 Vg kr. Novoizvoljeni odbor naznanimo drugi pot.
— {C, kr. deželna cenilna komisija) objavlja, da vsled §. lO poduka za vcenitev zemljišč se snidejo dotični cenilci iz Radolškega in Kranjskega cenil-nega okraja 6. junija ob 9. uri zjutraj v katastralni občini sv. Ane, in skupaj obhodijo na meji katastralnih občin: Doslovce, Begune, Lese, Ljubno, Zaloše, Ce-šenco. Kropo, Lancovo in Selo Radoljškega, potem sv. Ano, Bistrico, Kovor, Svirče, Podbrezje, Žeje, gorenjo
Besnico, Nemile, Dražgoše, sv. Križ, Danje in Sorico Kranjskega cenilnega okraja ležeča zemljišča, da se med seboj porazumijo zarad vcenitve.
—  (Ravnateljstvo banke jjSlovenije^') v dopisu vred-ništvu „Novic*^ od 25. dne t. m. zavrača očitanje , da po nobenem slovenskem časniku ni razglasilo programa obravnav bankinega občnega zbora ti. dne junija , ter pravi, da je storilo vse, kar pravila zahtevajo, pa še več, češ , da je delničarjem razposlalo poziv z razjas-nilom 5. programove točke. Na to častitemu vodstvu le par besedi: §. 74. pravil daje ravnateljstvu oblast obširnejšega razglasa; glede na marsikatere druge nepotrebne stroške ne bi bilo treba gledati na male stroške tiska, da delničarji vsi vsaj enkrat na leto zved6, kar se njih posebno tiče. Oni „poziv'' pa, ki so ga „mehrere Ac ti o nare'' razposlali 1. maja, je meril vse kam drugam in ni nikomur veljal za glas ravnateljstva.    Zato „ciara pacta, boni amici!*'
—  (Matica slovenska), je svoj letopis za leto 1876 J. Blaznikovi tiskarni v tisek izročila, in je prvi sestavek „Slovanski elementi v Venetščini, III.", spisal Dav. Trstenjak, skoro dovršen; sedaj se stavi članek „Možgani", spisal dr. M. Samec. Se druge spise bo odbor kmalu tiskarni izročil. Iz Dunaja poroča g. Cigale „Matici", da je zemljovid „Velike Britanije" in pa „Skandinavije" že davno Kokovi kamnotiskarni za tisek vredil, — da pa od ,jFrancije" še ni nobene korekture prejel. „Matice" pisarna je g. Koke-u naročila, naj se požuri z izdelovanjem Matičnih zemljevidov.
—   (F toplice na Bledu) pride za letošnjo poletno sezono dr.^Gumplovič iz Gradca.
—  (Župnik v pokoji gosp. Val. Ravnikar) je 27. dne maja v 73. letu svoje starosti nagloma umrl. Revni treh vasi Vodiške (njegove rojstne) fare dobijo 6000 gld., duhovske podporno društvo 3000 gid., hiralnica 300 gld., ubogi Ljubljanski 150 gld.. Matica slovenska 1200 gld., dramatično društvo 200 gold. Naj v miru počiva blagi ijudo- in rodoljub! Gosp. Ravnikar je bil beneficijat Ravbarjeve ustanove; kdo bode sedaj?
—  Iz Trsta je nam doslo žalostno poročilo, da vrli naš rojak, c. kr. pomorski častnik gosp. Viljem Potočnik, ki je, kakor naši bralci vedo, pred malo leti na c. kr. ladiji „Fasana" veliko svet4 obhodil, 30. dne t. m. za pljučnico umrl.    Bodi mu zemljica lahka!
—  (Gosp, prof. Janko Krsnik), vrli naš rojak in pohvaljeni pisatelj ,,zgodovine Avstrijsko Ogerske monarhije", ki jo je Matica izdala, je v Vinkovcih še le 25 let star za pljučno sušico umrl.
—  (Med čudne prikazni letošnje spomladi) se jnore tudi ta šteti, da je 15. dne t. m. zmrznil v Črnomaljski okohci kmet Jaka Te še I j iz Zagozdaca. Ta 50 let stari oče je šel zarad oproščenja^svojega sina od vojaščine k okrajnemu glavarstvu v Črnomelj; domii grede je v snegu obležal, kjer so ga drugo jutro (16. dne maja) zmrznjenega našli.
—   (Beseda v čitalnici na pomoč siromakom na Ljubljanskem mahu) je z vštetimi 10 gold. gosp. kanonika Kramarja, 5 gld. gospodičnje Marije Smrekarjeve, 5 gold. gosp. Antona Prmeta, 6 gold. dr. Poklukarja, 1 gold. od gosp. Klinarja in 1 gold. od gosp. Lazarja, ki so došli predsedniku čitalničinemu, donesla okoli 280 gold. čistega dohodka. Gosp. odbornik Franjo Drenik, ki je bil glavni vrednik ,,besedi", je v primernem govora razložil namen njen, naŠi gospodje pevci so dodali lepe pesmi in vojaška godba odlikovala se je kakor vselej tudi ta večer. Velika živahnost je vladala ob srečkanji dobitkov, katerih se je po radodarnosti nabralo nad 100. Hvala darovalcem, — hvala vsem gospodom, ki so sodelovali pri tej dobrodejni besedi, — hvala c, k. vojaški godbi; ki tudi brezplačno je mnogo
177
Ni ga več moža, ki ga je ved slovanski svet navdušeno slavil pred 5 tedni in ž njiai tudi mi! Danes truplo njegovo polože v grob. Ceska zgubi ž njim prvega rodoljuba, Siovaostvo neumornega branitelja svojih pravic, znanstvo zvezdo prve vrste, Avstrija enega svojih naj-zvestejših sinov, kajti v letu burnih prekucij izustil je pomenljive besede: „Da bi Avstrije še ne bilo, morali bi jo atvariti*^' — Večna mu slava in uspomena!
— {Društvo Marij ne bratovščine) je imelo 21. dne t. ro. svoj občni zbor. Iz poročila za leto 1875 je razvidno , da je društveno premoženje konec leta znašalo 20.889 goid. 27 kr., udov pa štelo moških 421, ženskih 1309, tedaj skupaj 1730. Razvidno je bilo tudi iz tega poročila, da to društvo, katerega biagi namen je ubožne in bolne svoje ude podpirati in umrle spodobno pokopati, lepo napreduje, ker po pristopu novih udov in dobrem gospodarstvu se je preteklo leto društveno premoženje pomnožilo za lOl gold. 21 Vg kr. Novoizvoljeni odbor naznanimo drugi pot.
— {C, kr. deželna cenilna komisija) objavlja, da vsled §. lO poduka za vcenitev zemljišč se snidejo dotični cenilci iz Radolškega in Kranjskega cenil-nega okraja 6. junija ob 9. uri zjutraj v katastralni občini 8v. Ane, in skupaj obhodijo na meji katastralnih občin: DoaiovČe, Begune, Lese, Ljubno, Zaloše, Ce-šenco, Kropo, Lancovo in Selo Radoljškega, potem sv. AnO; Bistrico, Kovor, Svirče, Podbrezje, Žeje, gorenje
Palacky umrl!
pripomogla k tolikemu obisku te „besede*', da vsi prostori bili so na tesno posedeni. Predsedstvo čitalnice pa prosi zdaj gosp. M. Perući j a, naj blagovoli brž ko brž 8 kakima dvema zaupnima možema se potruditi v Ljubljano v razgovor: kakosna semena naj bi se nakupila za nabrani denar in na katere strani razdelila, da pridejo najrevnisim na pomoč.
— {Pobirki iz časnikov.) Cesar nisjno mogli prav izvedeti domd, podal nam je časnik „Čech** 21. maja t. L, da je na liberalcev pritiskovanje gospod knezo-škof Ljubljanski odstaviti hotel profesorja Marna razun njegovega sodelovanja v „Slovencu** posebej zarad Ne-časka, katerega je popisal v „Učit. Tovarsu'* 1. 1875 in je ponatisnjen v „Jezičniku" letnik XIIL Pač so s Slovenci vred čudili se temu Čehi, in ko bi izvedel to, v grobu bi obrnil se Nečdsek. Sicer meni „Čech**, da nemskutarji slovenski konservativni stvari niso mogli storiti bolje službe nego so jo storili s Klunovo kulturno borbo, kajti zdaj se oči.odpirajo premnogim dre-mavim. Da bi se le res tudi odprle! — V nekem dopisu se vsled trditve, da je Ljubljanski knezoškof P o-gačar hotel zatreti „Slovenca", razpravlja vprašanje: katere pravice in katere dolžnosti ima Ljubljanski škof do „Slovenca*^? — in odgovarja se v istem spisku — kar se tudi nam zdi resnica — da „baš" tiste, katere do „Tagblatta". Oba izhajata v njegovi škofiji" — le s tem razločkom, da ta v nemški, uni pa v slovenski besedi. Dokler temu ali unemu ne dd posebne denarne podpore, z njim tudi posebej ukazovati nima. Poprej pa, predno zatare „Slovenca" — pravi dopis — veliko poprej mora zatreti „Laib. Tagblatt", ako hoče biti in ostati biskup katoliški!
178