Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • Za pol leta - . • • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6 00 $3.00 $7.00 $7.00 Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily L-the United States. Issued every day except Sundays ii and "legal Holidays* jr. 75,000 Readers* | LEF0N: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. ŠTEV. 4. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 6, 1926. — SREDA, 6. JANUARJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. za konec premogarske stavke Governer Smith in župan Walker sta bila napro-šena, naj pomagata končati stavko antracitnih premogarjev. — Delodajalci in premogarji nočejo odnehati. — Stradajoči premogarji v Novi Škotski so oplenili prodajalne. — Nezaposleni so se poslužili samopomoči. Ker nočejo niti zastopniki premogarjev, niti oni delodajalcev odnehati in ker je pričakovati nadalj-nega mrtvila, ko bo obnovljena konferenca, se je obrnilo organizirano delo v New Yorku v ponedeljek na governerja Smitha in župana Walkerja, naj uporabita svoj vpliv ter skušata dovesti do hitre uravnave antracitne stavke. Poziv je poslal John Sullivan, predsednik Central I rades and Labor Council, kot "predstavitelj 750,000 organiziranih delavcev v velikem New Yorku in okolici." Trpljenje je najbolj akutno v tenement okrajih, kjer ni lahko nadomestiti antracita z mehkim premogom in kjer živi večina delavcev. Njegova brzojavka se glasi: — V imenu 750,000 organiziranih delavcev, katere imam čast zastopati in ki trpe s svojimi družinami vred v tem mestu vsled mrtvila, ki obstaja sedaj med delodajalci ter United Mine Workers of America, in vspričo dejstva, da so si izbrali tako lastniki rovov kot zastopniki premogarjev mesto New York kot nevtralno ozemlje za konference, vas spoštljivo prosim v interesu človečanstva, da uporabite svoj vpliv ter na svoj način pospešite pri- t jateljsko in hitro uravnavo tega spora. — Ker vemo, kako uspešni ste bili v preteklosti pri uravnavi drugih delavskih sporov v £em mestu, smo prepričani, da bo z vašim vplivom končan ta obžalovanja vredni položaj. Nikakih znakov ni niti z ene, niti z druge strani, da bi se opustili zavzeto stališče ter dovedli na ta način do uravnave. Premogarji so objavili, da so pripravljeni razmišljati o kateremkoli predlogu delodajalcev, ki bi ne vključeval arbitracije. Kakorhitro bodo dospeli člani obeh komitejev, se bodo vršila privatna posvetovanja. Delodajalci se bodo sestali v hotelu Waldorf-Astoria in premogarji v Cadillac hotelu. Lewis bo najbrž sprejel obisk očeta Currana iz Wilkes-Barre, ki je bil aktiven pri uravnavi vseh antracitnih stavk od leta 1 902 naprej. GLACE BAY, Nova Škotska, 5. januarja. — Pod pritiskom be\Je so nezaposleni premogarji v Glace Bay in Aberdeen oplenili več prodajalen za živila. Eno prodajalno v New Aberdeenu so celo zažgali. V rovih B ritish Empire Steel Corporation je obratovanje že več kot eno leto zelo nestalno. Lakota ter pomanjkanje med nezaposlenimi sta postala zelo velika. Predno so vdrli stradajoči premogarji v prodajalne ter se polastili živil,--se je vršilo velike ljudsko zborovanje pod nadzorstvom United Mine Workers of America. Zborovalci so razpravljali o odgovoru vlade Nove Škotske na poziv premogarjev za vladno pomoč. O Ministrski predsednik Rhodes je poslal županu Morrisonu brzojavko, v kateri je izjavil, da je treba naprtiti vso odgovornost občinskim oblastim, da pa bo vendar priporočil kabinetu, naj jamči provinca občinsko izdaj b obligacij, s katero bodo preskrbeli zadostne sklade za prvo odpomoč. Ta odgovor je smatralo zborovanje nezadovljivim, ker je sila tako nujna, da je potrebna neposredna pomoč. Po zborovanju so se napotili ljudje v različne prodajalne v Glace Bay in New Aberdeen ter vze-h iz njih velike množine moke, mesa in drugih živil. Nekako tisoč mož se je udeležilo teh plenitev. Medtem pa je poslal ministrski preds. Rhodes ujne brzojavke predsedniku British Empire Steel Company ter predsedniku canadskih narodnih že-znic, v katerih je prosil oba, naj storita takoj por rt: bne korake, da se preskrbi delo nezaposlenim njih družinam v sedanji bedi. Nekdanji bogataš je umrl v revščini. V Londonu je urnrl v sorazmerni revščini kapitan Arthur Bower, ki je trikrat razbil banko v Monte Carlo. LONDON. Anglija. 5. januarja. Arthur Bower, splošno znan kot mož. ki je 'trikrat v eni noči razbil banko v Morate Carin, je umrl včeraj tukaj vsrled srčne hibe v so-razmierni revščini. Bil je sin angleškega generaJa in vzgojen v Etomi. Kapitan je postal v državljan, vojni v Chile, kjer je služil pod Jo-kj Mamielom Ralmjactjclia,. Na-pravil 'ju izg-ubil je več* premoženj, in po vsej Evropi je bil znan vsled svojega ek- t ra va ga nt nega trošenja. V svoji mladosti je bil kapitan Bower zaposlen z rudarskimi špc-kiflaeijnam v Južni Ameriki, kjer je po tridesetimi letih izumil si-j-ifem. kako premagati ruleto. To ga je privedlo v Monte Carlo. Kaipitan Bower je pričel svoje slavno igranje v Monte Carlu" s tem, da je napravil rte-kom popoldneva t;ridese. J januarja, — Nova razkritja so jpr'i'a danes na dan v velikem po-j na reji1 val nem koamplotu. ki Je j spravil že več kot ducat odtočnih . o?eb na Madžarskem v nevarno bližino jetnišnice. Dočim so nada-j IjevaOi detektivi z iskanjem na-; da 1 j ne ga d okazil nega m ate ri j al a. je policija izvedla nadaljne aretacije "ter objavila imena odličnih oseb. ki so biel baje involvirane v zaroto Med onimi, ki so bili danes aretirani. se nahaja tudi baron Žiga Penenvi. prejšnji minister za notranje zadeve ter intimen prijatelj ministr-vkega predsednika ITisze. Istotako je bil aretira p grof Szmircozan. eden vplivnih p old ti č-nih voditeljev in tiralica .je bila zdaoia za polisskim pretek toni Nado ssvjc-m. ki jo nenadno odpoto-, val na " počit nice". Ženske noge postajajo vedno večje. Časi. ko je bila majhna noga j pri ženskah iznak lepote, bodo kmaul za vedno minuli, če smemo v rje t i besedam Fnateerja, produkcijskega upravitelja neke tvornd-ee za čevlje v Newairku. Izjavil je namreč da postajajo 'noge ameriških žena in deklic ^vedno večje in da je komaj še razlika v velikosti moških in ženskih nog. A. Frazesr se opdra pri tem na veli-'kost čevljev za ženske, katere raapošilja njegova tvrdka. Pravi, da je to-posJedica. vedno večjega (ie Ed/itJb A sli lev. i/. Ridgewood, N. J., je bila oproščena oBdolžbe, da je pred eraim mesecem zastrupila z lizolrnn svojega sinčka, ki je bil rojen v Florence Critterdon domu. Porotniki >o se včeraj popoldne malo po 'petih umaknili k posvetovanju tu ob polena.jstih danes zjutraj so objavili .svoj pravo-reik. Miss Ashley je stara tri in dvajset let. Sama je zarvžila nekaj lizola, potem ko je dala otroku strupa. Ona je okrevala, a dete je umrlo dne 27. decembra. Zaslišana kot priča je izjavila, da je neki moški, znan kot "Nightingale"', oče otroka, ter dostavila, da se je slučajno seznanila ž njim v Pai-isaie in da jo je zapeljal. Proecfc se je vršil pred višjim sodnikom Blaokoon ter poroto, ki je obstajala iz enajstih moških in ene ženske. Eksekucija v Mehiki. MEXICO CITY, Mehika. 5. Januarja. — V Las Crucas so are-torali generala Crispania Anzalda ter ga na mestu ustrelili. Obdol-žen je bil, da je v zvezi z uporom, katerega je zasnoval bivši provi-zorični predsednik Adolfo de la Huerta in ki bi imel izbruhnit r j dne 6. januarja. Za en milijon dolarjev svile ukradene. HONKONG. Kitajska. 5. jazi. Danes ponoči je napadlo tristo roparjev imetsto Yungke, o plenilo 30 skladišč Jer odneslo za en milijon dolarjev svile. Roparji go prej popolnoma razorožili mestno posadko. 4 Mrs. Evelyn Thaw se je zastrupila. Izza leta 1906 je vzbujala po Ameriki splošno pozornost. — Njen mož je ustrelil slavnega arhitekta. — Njeno smrt pričakujejo vsaki trenutek. GIIIC/GO. 111.. 3. januarja. — Evelyn Nesbit Thaw, ki je .zavži-la osem unč strupa, leži v kritičnem stanju v neki tukajšnji bolnici. Rečeno je bilo, da bo v soboto zvečer, po zaključenju kaibaretne predstave, odpotovala v Florido. Evelyn Nesbit je zavžila v svojem stanovanju krog pete ure zjutraj skoro osem unč močnega rax-kuževalnega sfedstfva Očavidno se je pozneje skesala, kajti telefoni čno je poklicala sv<*jega zdravnika, dr. Berensa. Ta je takoj pri-hitel ter dal prevesiti nezavestno žensko v bolnico. Tam so zdravniki* z javil i, da ne bo ostala živa. Že preje enkrat, oktobra meseca 1921 je vprizori-la v New Yorku samomorilni poskus. To se je zgodilo, ko je postala njena čajaima bakrotna in ko je bila v nevarnosti, da jo postavijo na cesto, ker ni mogla plačati najemnine. Ko so lerta 1922 potegnili iz Potomac 'reke žensko truplo, ki je bilo podobno Nesbit Thaw, so domnevali, da da je ona, a kmalu so dognali, da je še živa. Ko so jo informirali o tem, je rekla : — Ko bom izvršila samo-m ir. bom storila to tako, da bo vzbudilo splošno pozornost. * S l'un poročilom je bil tudi vzbujen spomin na afero, ki ni nik dar počivala izza leta 190G. Takrat je ustrelil razuzdani sin bogat" družine iz Pittsiburgha. Ilar-rp Thaw, odličnega newyorskega arhitekta. Stanley AYliita ter trdil. da je storil to. ker je White "ruiniral" njegovo ženo Evelyn Nesbit. Zai[X>redoma sta se vršila dva velikanska procesa. V prvem sc ni mogla porota zediniti in v drugem se je zed i ni la, da je Thaw du-še\no bolan ter da ni odgovoren za svojo dejanje. Tliawa so poslali v newyorski držaVni zavod za duševnofoilne, a je pobegnil od tam ter se po ovinkih \ rnil v sa-o-jo dcmmčo državo Pennsylvanijo, koje governer ga ni hotel izročiti newyorškim oblastim. Milijoni njegove družine so ga obvarovali pred električnim stolom. Karol mora skrbeti zase. BUKAREŠTA. Romuuska. 5. januarja. — Kralj Ferdinand in kraljica Marija. (Stariša prejšnjega prestolonoslednika Karola. bo---ta siecr poplačala njegove dolgove. katere je bil napravil predno *se je odpovedal prestolu, a bo moral od ^edaj naprej sam skrbeti zase. Uradni list'jc priobčil odpovedno odredbo, katero je včeraj sprejel parlament ter istočasno objavil, da je bil imenovan stotnikom v armadi princ Nikolaj, ki je varuh malega Mihaela. Nemški turisti naj ne hodijo v Italijo. BERLIN. Nemčija, 5. januarja. ' Na tional-liberal Korrespondenz ki je glasilo nemške ljudske stranke, objavlja poziv na vse nemške turiste, naj ne hodijo v Italijo zapravljat svojega denarja, dokler ne bodo Italijani prenehali nesramno ravnati z južnimi Tirolci. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'\.NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. strašna Skoda vsled povodnji V Porenju je povzročila voda za petindvajset milijonov mark škode. — V Koblenzu je 60,000 ljudi brez dela. — Reka Seine, ki teče skozi Pariz, še vedno narašča, od drugod pa prihajajo boljša poročila. — Dar ameriškega Rdečega križa. BERLIN, Nemčija, 5. januarja. — Šele sedaj, ko je začela voda upadati, se da že vsaj približno preceniti škodo, ki sta jo napravili reki Mosel in Ren. Kolikor se mora na prvi pogled dognati, znaša škoda petindvajset milijonov mark. Predsednik nemške republike maršal Hinden-kurg je poslal v opustošeno ozemlje veliko množino živil ter dvestotisoč mark za prvo pomoč. Na tisoče in tisoče ljudi je brez strehe. Samo v Kob-enzu je šestdeset tisoč brezposelnih. BRUSELJ, Belgija, 5. januarja. — Voda je za-žela vsepovsod upadati. Take povodnji ni bilo e od leta I 740. Dvanajst oseb je utonilo. Povzročena škoda znaša sto milijonov frankov. Največ je trpelo mesto Luettich. Tam je stala 'oda v 15,000 poslopjih tri do štiri čevlje visoko, ^o raznih bančnih kleteh je poškodovanih mno^ro 'ragocenih in nenadomesljivih listin. Ameriški Rdeči križ je dal zaenkrat na razpo-ago deset tisoč dolarjev. AMSTERDAM, Nizozemsko, 5. januarja. — Položaj v ozemlju med rekami Maas in Waal se je danes še poslabšal. Voda je popolavila nadaljne vasi ter porušila več hiš. PARIS, Francija, 5. januarja. — Vsled neprestanih nalivov je zopet narasla Voda v rekah, ti so stopile že preje preko bregov. Reka Seine, koje vodovje je pričelo padati, je zopet narasla. Oblasti so mnenja, da bo povodenj jutri ali v četrtek dosegla svoj višek in da se glavnemu mestu ni treba bati resne nevarnosti. Položaj v predmestjih pa je vse prej kot zadovoljiv. Reka je že stopila čez bregove, in vodovje narašča počasi v nižje ležečih mestih in vaseh. Vsa znamenja kažejo, da je v Belgiji najhujše končano, a v srednji Evropi je položaj še vedno skrajno kritičen. BERLIN, Nemčija, 5. januarja. — Poročila iz preplavljenega ozemlja so se glasila danes bolj igodno. Padanje reke Ren traja še naprej. Ce-orav je odpravljena skrajna nevarnost, prihajajo še vedno poročila o veliki povzročeni škodi. Tako je naprimer vodovje v pristaniškem cze n-)u Reussa razdrlo nasio. A Monarhistična zarota v Uk.ijini. MOSKVA, Rusija. januarja. Načelnik ukrajinske politične policije je danes izjavil, da je bila odkrita obširna monarhiji ena /.:>-rota, ki se je raztezala po v s J Ukrajini, po Krimu in po Beli li\-siji. Zarotniki so bili v neprestani zvezi z velikim knezom Nkolajem. Voditelji zarote .vo že pod klj i-eem. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes bo naž« cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.80 2600 Din. — $37.40 6000 Din. — $93.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 16 centov za poštnino in droge stroške. Baz pošilja na zadnje pošte In izplažaje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE- 200 lir .......... $ 9.20 500 lir..........$22.00 300 lir .......... $13.50 1000 lir...........$43.00 Pri naroČilih, ki znašajo manj kot 20t lir, računamo pe IB center za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna fcankar ▼ Trstu. Za pošiljatre, ki presegajo PETTISOČ DINABJEV aH p« DVATISOCf LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj nI stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Denar nam Je poslati najbolje p« Dossestie Postal Money Order sli pm New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland* Street K.w York, H. 7. . Telephone : OartlasAft mm *m 1 ....A*--. GLAS NARODA. 6. JAN. 1926. ■Mi GLAS NARODA (BLOVBNB DAILY) Owned and Pnbbsked by •LOVMN1C PUBLISHING COMPANX (A Corporation) , jfuMwl___Lonia Btnadik, troaonror of the eorporation and rnddrema of above officer«: II 81, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. " Q L A B NARODA" ____"Yoico of the Pooplo"_ Issued Every Day Except Bundays and Holiday. Ba oolo Uta velja Ust na Ameriko Za Now York ta eelo loto _ $7.06 in Kanado _ _ 1€.00 Za pol lota__ $3.50 Za pol leta $3.00 Za niotemstva ta eelo leto _ $7.00 ta Utrl lata______ ___%1J0 Za pol leta __ $340 Subscription Yearly 16.00. Advertisement on Agreement. "Olae Naroda" iekaja vsaki dan izviemii nedelj in praewdtoa. PepM bres podpisa in oaebnopti se ne priobčnjejo. Denar naj at )IHBToli poiiljati po Money Order. Pri epremombi kraja naročili I»v, prosimo, da m nam tudi prejinje bivališče na ».nan i. da hitre j« __najdemo naslovnika. "G LAH N A B O D A", 82 Oortlandt Stroet New York, N. Y. Telephone: Cortland t 2876. POŽAR NA BALKANU Na Balkanu se je zipet ipričelo živahno z. jenje. E-kapada romunskega prestolonaslednika Karola ima jK/lki-čno ali pa izključno prav a tu o ozadje, — a gotovo je. da so polit ični jKuniKleki sodelovali pri sklopu romunskega prestolonaslednika. Ni ugotovljeno, če je Ijubiankoval Karol z italijanskimi fašisti ali z romunsko opozicijo proto vladi ministrskega predsednika Bra'ka mati. ki se še vedno imenuje "najlepšo kraljico", /priznava, da 'bi pomenjal povratek njenega sina "resno -ogroženje miiu m reda naše domovine". Na Bolgarskem je resignirai ntinistivki 'predsednik Can ko v žalostnega spomina, ker je moral re ignire:: i. Mladi Boris je nagel ko-nečno toliko poguma, da je prisilil okmtega despota k odkopu. Sedaj je le še vprašanje, če ni prišlo to cbiapno srcdlvtvo prepozno. Bolgarski kraljic-, ki je stal jiopolnoina pod koanaiuLo svojega mini-fcrtrskoga predsednika, ki je dej>'.-ki ustvaril diktaturo, je prepodil tega morilca kmetov šele tedaj, ko je njemu samemu vrela voda v grlo. Razburjenje na Bolgarskem in v Macedoniji je zavzelo namreč tak obseg, da bi moral izginiti bolgarski kraljrič. če bi Caukov hitro ne odstopil. Zelo dvomljivo je. če bo moglo imenovanje maeedon-«kega ministrskega pnxb-ednika ustaviti vihar, katerega je vzbudil zli duh Cankova. Le vlada, ki bi zastopala kmete in napredne delavce, bi mogla vrniti Bolgarski le kol'ičkaj redne razmere. Največja maŠkerada pa v,- vrši sedaj na Grškem, kjer se je ministrski predsednik in vojni minister Paisgalc - progla sil diktatorjem. Ubogi general je bil seveda prisiljen k temu koraku. Že proti koncu preteklega tedna je objavil, da je na Grškem vse narobe in da no vsega krivi delavci. Člani delavske stranke so se baje pol?, BtiLi načrtov za splošno mobilizacijo, da pridobe na ta način na svojo stran vojaštvo in mornarico. To pa hočejo najbrž v naonenu. — da vprizore revolucijo. Kot .znano, se ne vprizarja revolucij z ustaiiLmi sredstvi. Ra-ditega je dal demokratični in u,~tavojjubni general Pangaios aretirati atinierto delavskih voditeljev v Atenah in drugih indu»trijal-nih mestih, naložiti na ladje ter odvesti na daljne Egejike oto(ke. kjer bodo lahko zasledovali razvij stvari v dragi domovini. Komaj pa so bili kršilci miru na varnem, ko je že pričel Pangalos :: svojim "ustavnim" dolooi. Proglasil je diktatorjem vseh Helc nov, odpravil parlament. j^gna1! svoje ministrske tovariše ter izjavil, da bo vla x>odip<>ro voja.štva. Napredne delavce je ibilo treba »|waviti s |x>ti. da se omogoči generalni drzen državni preobrat. Če bi ne zaprli delawkih voditeljev, bi se militarist.ičnamu voditelju ne posrečil tako lahko korak, da po žen« k vragn grško demokracijo. Kljub temu pa napreduje ideja diktature. Italiji, Španski in sedaj Graki vladajo nesramni usurpatorji in noben dmgi človek nima niti najmanjše besedice. Že iz tega samega je razvidna Velikanska razlika, ki obdaja meti vlado v Rusiji ter diktaturami. katere »»o ustanovili (pustolovci izključno le v interesu velekapitala. V Ru siji vlada delavski razred potom svoje stranke, potom svojih izvr-še v sinih komitejev, potom komisij in potom jjra-Uo izvoljenih so vjetov. Niti na Španskem, niti v Italiji pa ni taJcih naprav, ker je taan merodajna izključno h- volja enega moža in ker ne ipomenjajo preostanki parlamentarnih naprav nič dmgega kot pripro-iie gledališke dekoracije. Kaj se bo zgodijo sedaj' na Grškem T Na to vprašanje je težko odgovoriti in sicer raditega. ker ima Pangalos morda ravnotafke blazne ideje o veliki Grški kot jih ima Murfsoldnri, ki si je vbil v glavo, da bo oživel sijaj starega rimskega imperija. Če obstajajo v biutiei grškega dikitatarja take blazne kleje, bo prišlo do vojn in vojnih zapletljajev, ki ne bodo le spravili uaipol bankerotno Grško na rob propada, temveč izmova zopet zanetili vojni ipocžar. Ali bodo velesile priznale dikta/turo Pangallosa? Brez najmanjšega dvoma. Ne morejo obsodili na Grškem tega. kar so našle v Italiji in na Španskem tako izvrstno in sijajno. č'e bo završeuo to (M>izaianjc, bo zabit nov žebelj v kršit o demokracije . . . Jugoslavia irredenta. Društvenega življenja primanjkuje in mladina popiva po gostilnah in se ngonablja. Tako tožijo glede nekaterih krajev okoli Postojne, pa tudi še marsi-(kje dmgopii v pokrajini enako. So pa Kojpet ra«, kjer je društveno ivljt-nje lflpo razvito in se nrk-dinft ogiblje raziffidia«sti m pi- e gJfL A' jančevanja. Težko je danes kulturno delovanje med ljudstvom, krr min tudi oblastniki preveC nasprotni, aili "haš radi tega je to-ii-ko bolj nujno in potrebno. V Ukvah na Koiošikeon je izvoljen za župana posestnik Jakob Kolarie, ■ ; . KONJSKE DIRKE p i. & *mm ••'•'•;;/' jat Uvedeno je bilo' ^l-oti njemu kazensko postopanje in bil je v federalnem sodišču obsojen radi ti-hotatp tva. Vtihoitapljal jc tudi narkotike. Priseljenišlia oblast je t ud*. na3a, kje nekateri izaneil viihatapujenib inozemeev stanuje-jejo, in se proti njim uvede deport aeij-'ko i>ostopajije. Tudi ta primer naj služi v svarilo vt ;'in ciiim. ki mislijo, da je lahko vtihotapiti se v Združene i d rža ve. Peter Zgaga Pogle«! na dinkali>če dve leti. v New Orleans.. La. Va-i konji so stari po ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI iForalgn Langual« Information Xarvic*. — Jugoslav iurttu.) AMi'lvIBKA ZGODO T. IRA V JANUARJU. SKRIVNOSTNA PISMA 11. januarja 1757. Rojstni dan !Oigan ziral ji' department, uve-Aleksandra Hami!ton-a. ki je bilubi zdrav dinvčni sistem in ufed.i eden izmed najctllične.' jih nic>: ameriško novčan-t vo: on je tiadi ameiiške revolucije. Rojen je bil [ oče ameriškega ear'n.dcega siste-v Za.padni Indiji 11. januarja le- ma. ta 1T.")7. Mlad .je prišel v New i 14. januarja 1639. — Tega dnj Vork, kjer je študiral v Kings'je bila sprejeta prva i>isana usta-tollege. ilana",n.j; Columbia uti ■ ■ va na svetu. Nikdar poprej ni. bri verzi. Se kot dijak je zaslovel ko: sestavljen ilokument, priprav-pisatelj knjižic, razpravljaj čih <> Ijen o:l ljudskih zastopnikov, s velikih političnih vprašanjih, ki, katerim se določijo temelji l.iudo-šo d o vedi i do revolucije. Služil j.- ] viade. Ta prva ustava je bila spre pod Washingtonom in b ta 1I .;>.'ia \ Hartl'or l. Conn., dne 1+. je 'bil izvoljen v Kontiiuspt.alni j januarja 1630.. in je veljala za kongres kot zastopnik New Vor-jt -i najstarejša mesta. Ilartford ka. Bil je 'zopet izvoljen v Kon- |\Y "ndsor ;. ki se je .sestala v Piii.a- .tem vsaj formalno akn ne dejan- JeLphiji v s*\*rho, da se izdela usta- J ko. pt»..stala prva republika. _ a Združenih držav, in je !)il edeu : ("stava. j<- natančno ustanovila >n.h. ki .-n podpisali ameriško u- trojico vzpoi ^dnih panog republi-tavo. Ko je oil ieia 17s<) ustanov- j kanske rlaxlavine: zakonmlajno. ijen zakladniški department, ga ; izvršilno in -od:to. Xa -pložuem je Washington izbral za tajnika, tj" b la t:; ustava vi-ed očmi onih « Njegova slava počiva na uspehih j ki 1 ."><> ikasneje sestavili v svojstvu finančnega mins-'. ra. I k«»nstitucijo Združenih držav. SLADKOR V ZDR. DRŽAVAH. Sladkosnedi! i Amerika nc i po-1 prid«! u je v državi Lnii-iana. do-trebujejo deset "tisoč milijonov j čim so države Michigan. Minm> ota. Colorado. I tab in California Skrivnost, ktlo so jiravzaprav Marta Moreni 1 in njeni trije tovariši Angleži, še vedno ni pojasnjena. Vsekakor pa je ugotovljeno, da so ljudje razpolagali z velikimi vsotami denarja ter izdajali dnevno po GO — 80.000 fran kov, da jim .pa trgovina z radio-parati, ki so jo imeli v Parizu, ni nesla niti toliko. koLkor so z-da!i v;,a.k dan za vožnjo z avtomobilom. Pri preiskavi Martine korespondence so prišle zan miv--ivari na dan. Maitft Marenil si je dala pošiljati korespondenco na tuj naslov. Med dopisi je bilo tu-idi več listov, popisanih /. nevidnim kemičnim črnilom. Marta Poročajo o mlademiču. ki se je usmn*til. ker j<' snubil dve devoj-ki. i>o sta mu obe dali korbico. Samomor je navsezadnje nekaj irrožnega. Toda še hujše bi bilo fantu, če bi snubil dve devojki in bi ga obe uslašali. * V Centralni Evropi je še vedno velika po vodenj. Na Sedmogra-škem je baje utonilo nad tis;oč ljudi. Reka Ren je povzročila o-gromno škodo. Istotako tudi reka Tisa ter reke po Belgiji in Sever ni Franciji. Na samo vojska, tudi povodenj je š.ha božja. Ali bi ne mogla 1/ijra nor« dov t;»ko razširiti svoi delokrog, da bi pomagala vsepovsod, kamorkoli bi zadel bič Gospodov? Zal. da je zaenkrat njeno delovanje omejeno le na vojno. Do^ti ty>lj za podpihovali je vojn kot pt; za preiprečenjc sovražnosti. * l'<» civiliziranih državah vsakega moškega, ki ima dve ali tri žene. kazensko zasledujejo in ga vtaknejo v ječo. ee jim pride v funtov sladkorja na leto. Povprečni prebivalec Združenih držav važne za pridelovanje sladkorne pauživa čez 90 funtov sladkorja 1 pese. vsako leto Ti in drugi zanimivi j Sladkorni tr>t je bil uveden v podatki o sladkorju so razvidni tz | Ameriko dveh fiIonov o sladk< mem trstju oziroma pesi. ki jih je pripravil predkristijano. j, bila uv. poljedel-ki department. | (lpna v novj .vct še lp v ^dn^m Dasi Združene države pridelu- j Ha/voj >!adkorne p-e v iejo k« una j četrtim) vsega slad- j Združenih državah ,na je bil jako korja. ki se tu konsiumira. vendar ] < -4 - , , , , . Mi ter i:i dandanes ;e kohciiia -ladje produkcija sladkorne p<*se >n ' . . i.j-u-^..,, . . . , , korja i/, pese, p rod uei ranega v sladkornega ti-sta ena izmen kontinentu. rani kolonijalni dobi •ladkorna p--a pa ,tro med Seda i se namreč brez težav«- do- , . .... .. . , ... ... , , " "boj navprotovčui. du-trira t^o-bivajo kretliti na dolgi rok (in dva ' do treh mesecev). ki so potrebni litiko branje ^rave, ki se se-za financiranje uvozne trgovne. j zasleduje, ill se smatra kot Večji nvcxz auneriškili avtomobt- močno zagotovilo za stabilnost. ORIGINALEN TIHOTAPEC INOZEMCEV ZASAČEN )epat1nieiu za delo objavlja j ko, je ta državljan prav zlahki tavadein mačrn vtihotapljanja i odpotoval iz Združenih držav. Deparim nena inozemeev. Tihotapec je bil v tem ! Vračal se je pa vedno skozi raz-slucaju neki ameriški državljan in na druga pristanišča. vSakikrat hzvajal je svoj sLsiteni na .sledeči ; v spremstvu polne družine. Konft način: Zapix>sil je drža\Tii detpai*t-.no na je izčrpal vsa vhodna pn-ment in dobil od istega potni list stanišča in po-kusii sp jo vračati za potovanje ''on busine-s" v Me- . v drugič sikozi isto jn-istanišče. ki hiko in nazaj. V svoji prošnji je ; ga je uporabil nekaj porprej. Prf-navedel, da v njegovem spremstvu ;' eljeni^ki in«ipektor pa si je za bodo njegova žena in štirje otro- ■ pomnil. premdjala pi*\i-kr;it. P izveflbe so dognale, d^ njegova žeim je rdavnaj umrla, in da je ta ameriški državljan rabil svoj potni list v svrho. da bi vtihotapijo inozemee. ki ne morejo priti v Združene države rednim potom. bila toliko previdna, da je uničila pravočasno tako kemično črnilo, kakor tekočino, s pomočjo katere se da napraviti pisava vidna. Policija je našla samo prazni ste-kleničici. Marta Morcnil. vprašana. »kaj vsebujejo ta pisma, ji odgovorila, da gre za ljubavna pisma, ki pa jih ji .je pisal tako visoko stoječ prijatelj, da ira ne more spravljati z nobeno besedico v zvezo z afero, s katero se peča. policija. Obla-1 nadaljuje poizkuse. da bi ugotovila sestavo kemičnega črnila. Med temi li-ti je našla policija listo francoskih Icitabkih oficirjev '. natančnim^ naslovi. ZBLAZNEL NA ODRU. V Mo.-ikvi s:» že dalj časa v[)ri zarja v gledališču senzacijonalna drama pisaitelja grofa Alekseja Tolstega, ki pri kazni je usodno ulo-go. katero je igrala na ruskem dvom carica Aleksandra Feod >-rovna. \'se znane osebnosti izza časa. ko je na dvoru imela glavne besedo ta nesrečna ženska, nastopajo v komadn in med njimi je tudi lažni imenih, razuzdanec Rasputin. Ra.sputinovo ulogo je igral zadnje čase igralce Štefanov. Ta talentirani igralec je predstavlja? Uasputina n pravo naitur-iH-:tp'čnn vernost jo. Vise se je čudilo nji^go-vi nadvs<> verjetni, živi kreaciid. "n aplavz ni po njejrov.ili nastopih hotel nikoli ponehati. Na eni zadnjih predstav pa so -- S.t^fanovu živci izneverili. Igralec je zblaznel sred predstave, tako da so srn morali na miru zvezati in odpeljati v umobolnico. V Slavini pri Postojni deluje že nad 30 let nadučitelj Fr. Verbič. Starši in otroci ga imajo rati i. ker je dober šoilnik. V novih razmerah, ko se ubija osnovna šola med Slovenci, je moral prepustiti vodstvo šole učiteljici-začetnici Oiovanelli. KLASIFIKACIJA PRISELJENIH UČENCEV. V elevelandskih večernih šolah se odlaga klasifikacija priseljenih učencev toliko dolgo, dokler niso imeli nekoliko lekcij v angleščini. Na to .so učenec }>odvrže izrpitu. ne v svrho. da s« ustanovi stopanja njegove inteligence, marveč le da se pokaže, koliko angleščine zna in da se tako dobi pod-laga za pravično klasifikacijo istega o šolskih predmetih. POPRAVEK. Mrs*. A. S. nam pošilja iz Straha ne. Pa., naslednji popravek: Miroslav Vilhar počiva v grobu v Knežaku in ne .na BatV.i. ka:kor je bilo porčano v Glas Naroda, št. •'»OH. Na Baču >jploh pakopališča ni. Tam feta pokopani tudi njegova hčerka in«o«ptt>ga. S tem ga že vsaj za nekaj časa -»*:'ijo v je v modernem domu v e — edinole družine ni nikdar doma. Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino: Pesem Koledarski del. Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih. Premogovna industrija, v Ameriki. Detektivska zgodba. Svetovna mesta. Divji konji v Montani. Inženirska čuda preteklosti. Cumij — novo zlato M'ctovve finance. Strašna bolezen — hi k. Doživljaji lačnega v New Y or kit. Tam za brezami. Sibirske slike. Ah del Krim. S.t.joan Radič prireja shode po Sloveniji. Jugoslovanska vla«l:t je vestna in skrbna. Neumorno skrbi za zabavo prebivalstva. Ko je govoril Radie v Mariboru.-so bili prazni v-i -tingeltaner-'i. in vodstvo cirkusa, 'ki je bij i-!eč-isno -tam. ni niti to'iko za-lu-živo. da bi nakrmilo svoje konje. Zeniske Jxdo za na prej nosile irre na nofravrčJiih pod vezali. Vsak mf>šlpod namestnik. potem kakor da požira bc.-ede, ki jih je hotel izprva jk>-vedati ter *e oglasi za nekaj časa: — Ali ni "Astrea" nekoliko pre. tdaba za tolikšno nalogo? Kakor da mu je vzelo sa^jo, odklopi admiral iti prtikri/.a roke na[di prsi, meč izpade njegovi rok! prsih: in zlovešče zažvenketa na krov. Kuj pa naj to pomeni t Pa >Sodaj. ko kliče kraljevski oficir menda vendar nočete reči, da bi s^ zadnjikrat svoj poziv 44 V imeli ti ti -»traJioiw^ni psi drznili uprati kralja !" in ko Juana presenečeno naau, >l*ižabuikom njegovega ve- irlasno krikne in potem zat-uli, od-ličanstva? Utopi T on na ž Jagnje, ki se noče Že v j ura jo signalne aastave m boriti proti kraljevski zastavi, ko-ipraporej v vetru in svetilke se za- raika trdno k vrvici, potegne svojo maji j<>. Na krovu'Astreje' pa za- 'l».«tno zastavo lastnoročno niado- pa z zlattoiii izvoženi grb njegovega veličanstva. Oni grb, pred katerim so Tomažu klecnila kolena, ko ga je videl plaipolati v zastavi vrh kraljevega gradu v Samit Germaiinu takrat, ko je dobil plemstvo in pridevek Jagnje. . . Vsi fantje in korzarji gledajo -edaj Tomaža. iu preže na vsak njogm* migljaj, da udarijo. In vsi naenkrat izbuljijo oči, kakor da je treščilo pred nje: Cim je Tomaž zagledal kraljevsko zastavo, \-tfr ropeta -naenkrat od glave do peta. Delnica se mu povesi, glava se bolestno nagle ropotajo bobni in zatrobijo trob-Ije, ki kličejo moštvo na delo. . . ( Na "Lepi podla vie i se ta čas Tomaž ni jrrav nič brigal za lazijo. Bil je v veliki kabini z Jnano. oblečeno v najlepšo Obleko iz vijoličastega tafta. v-evprett nad taksnim krivitrmm postopanjem,. in je pred kraljevsko }>ovil svojo lastno zastavo, — vse o edino le vsled svoje udanosti in svojega neomejenega spoštovanja do njegovega veličan-tva. Povprašan itd. — odgovarja: da je pov-od in vaikdar izkazoval neomejeno pokorščino vsem ukazom njegovega veličanstva, ki ga najtopleje ljubi in spoštuje. — Na Vprašanje, kaki je dokazoval to svoje spoštovanje in svojo pokorščino, ko vendar vsi vedo, da tudi po naj>it.rjžjih kralje- no / zlatom in z zlatom obrobi je- 1jrVskega admirala.ta Francije, no. P od njo pa z lndo svileno. , posebnega oddelka, postavljenega či|*kami Iwgato odičeno spodnjo obleko. . . Izjemoma oba zo|vt ene misli. - i;. . u - j *i • ."Astrea', potem. ko je korveta sta se salda »ni vabila ter pila rz | ' J iMavila in }>re vzela ro}var*ko fre- na otoku Tortngi.) Iz protokolov, vpisanih na ladji ■kardiualsike čaše, uplenjene v zad- | u jem pohodu, ko potrka naenkrat f1*0 lisico" iz Saint Malo-a. — Na to je bilo nadalje- mornarski mladič na njuna vrata | * in javlja kapitanu. "da se bliža A neka ]>rokleta fregntica, našemljena kaikor baijie, z manevrom, kakor tla hoče nam zastaviti pot'*. Na to obvestilo poskoči Tomaž 1\-koj na Mražni krov. Juana z« njim. Zare■>. * Astrea* se bliža. Se jc (preko vetra, vendar pa tako priteguje svoje vrvi >n zastavlja jadra, da ž.i' sedaj ovrra malonieiiko frivrnto. Razdalja meti obema ladjama znaša le še tri t k) Ibiristo ko-ra kov. — Na. t;«k dajmo! — zagodr-ii j a kanonir. ki je pripravljen za la posel. — Ali ne ibi temu tiču nekoliko j>ristrici pemti ? Tn stopi k svojemu topu ter iz-vadi /ann&šek. Tudi drugi so to že istorili. in ne ve se. kdo je že odprl vrata v sinoduisnico, da l»o Mitodnik pri roki. Tomaž namršenrh obrvi opazuje kraVieA^kOt fisvjii^o. .Klana 'stoji zravnana poleglijega in se |>orog-lji\x> smeji. Tu >-p zaouje zategel klic čez gladino. Kapitan 'Astreje" je nastavil trobilo na usta in sedaj kll-čc Tomažu, ki mu odgovarja Hali. 'Lepa podlasica!'' — llalo! V imenu kralja! Spustite t>vojo zasrtaivo! Tomaž jc ipričaikoval vse kaj d nagega, samo toga lic. Presenečen jcogleda gori na svoj veliki jambor in na njegove rajne ter na orno flibustejsko zastavo z belimi mrtvaškim: glavami, in n» Kvoj škrlatni praporec. Ofieir pa jc mnenja, da ga To. maž ni razumel, in ponovi: — Udajte se! —Zastavo d°li! Za trenotek se vTaioaniri kor- zarsko moštvo nepričakovano. Ti fantje ves eas svojega življenja se nivo 'dišali besede o predaji, ne da bi bila takoj kaznovali take pre-drzneze. Sedaj se kar zatrohota-jo pri oficirskem pozivu in se takoj podajo vsak na svoje mesto, odkafearao jmi za boiibo. Ta nastop ne je izvršil s tako naglico, da vidi Tomaž, ko preneha .s svojim str-menjenn. že vso ladjo nared za borbo pripravljeno, da odgovori na nesramno«! vojne fregate s točo krogel. Brez dvoma, da zadostujejo trni salve 'Ijepe podlasi ce% pa 'Asitreje' ni ve?. — V imenu kralja! Udajte se! — pori ovale z»V{>ije oficir * krtt-lj«n*e fregate. Sedaj se zakrohota trudi Tomaž, v >meri korvete in že odpre usta. potegne svoj meč, ga obrae s ko-r.ieo, »da »pove ''ojrenj'*, Tear racije korveta francosko usastavo, Subotica zgradi novo gledališč«. Me-tni občin-ki svet v Subo-tici je m? svoji zadnji seji skU-priložno-t. da nil. da zgra li novo g'lcdališče. se sam prtitnje skozi življenje. je preti deltami leti po^o- j let je živel v domnevi, da je to :•<•!;.. polnomn ' purana. užitek, da | m jaz mu privoščim | jih razdene do konca. Kom or i^i ri -!u/alinik:i zapuščam obleke, katere mi je kradel ze leta in leta. ()>tavljain mu tudi InvUrov k: /ub. 'J ira je itak ol>- pomoti [lačil. kadar s,-m bil na potovanju, ba p;< mohi.me lan-kem obredu na kooališ -u. K i Neprijetna zamenjava. V javni boluiei v Travniku st;*. umrla te dni neki mobainedaue • in neki pravoslavni Srb. Vsle«! -treznika --o pokopali Sr- uHkUwcoo^ wMoenwoao. tt. i. Ko plujejo latlje ob o,.iali Nove Anglije, se ni|di potnikom skriv-' Svojemu -di u/.a.'^niku zapuščam nohtni prizor. V veliki razdalji vidijo jadernieo. ki je vsa raz- ; dober -ve* na j si juiišec kempan s veti jena. To je zadnja ameriška jedernica. s katero so lovili j on a. ki bo lako in!eli^i*nten. Ica-kite. Njen sedanji lastnik col. E. 11. Green jo je dal pri South ko r sv>m bil jaz in da -sploh v v-.m Dannouth. Ma--.. opraviti na suho. Vsako noč jo s jiosetonimi j nalikuje ir.eni. (V mu to noj Npraviti na električnimi svetilkami itazsvetle. V Konec vojaške diktature v Španiji. Dne 13. septembra je general Prim o de Rivera uvedel v Španiji diktaturo v obliki vojaškega direktorija. ki je vzel vso oblast v svoje roke ter odstranil parlament in njegov režim. Njegov nastop, ki se je izvršil v soglasju z zgodilo čim pozneje, če^, da to zavisi od ureditve maroškega problema. lutkar naj Patrijotična linija stopi v vlado in položi temelje notranji rene«reraciji Španije. Sledile so temu visoke besede o notranjem preporodu, ki prihaja vojaiškimi {»oveljniki posameznih 1 za Španijo z nastopom te nove -reel, lull ze V!'.:i] t | ee-tltam. Naj bo siguren, da bo - 1 ^ prav zaidovoljen in d;; bo dobro napredoval. Na koncu testamenta stoji določilo. da se ima razdeliti bankir-jevo imetje med razne dobrodelne ustanove, "da ne bo med dediči posmrtnega prepira". Seveda je vprašanje, če (bodo dediči - tem določilom zadovoljni in če ne bodo radi te oporoke nastale velike : /.»pu-rči n-ke pravde. 'Ji: 1!!! ieai ! zamenjava Uin:e^ra s?!-;i . kopali po p:a\.' Proti strežniku -t roga t ve!- ka\ a e ir iv"" t izk -la v.iv lil obredu, je bila uvedena n- o. i\ ■ -« ji ila. so tnn/ izkooali in k Kak« V ječi poroča ■SUB - zmrznil. •' Zajrrt bel* Tag- vih ukazih niso on in njegovi to- # P0^5"- brCz najmanj- variši prestali s pomor-kim — l"0^1 mllK>ri1' prapor z lilijo, v sredi anje te zadeve prepuščeno nam. vitezu Guy >od^š-ču admiralata Francije, posebnega oddeljenja na Tort-ugi. pod predsedstvom go-poe jx>dali na stanovanje gospoda Trebabu-a. pomorskega nadzornika v tnika.išnji luki. kjer je spravljen glavni ko-lovodja in kapetan imenovane roparske ladje. Rfike in noge mu iz (pavividmusti dvakrat zvezane. V prisotnosti imenovanih gospodov kraljevskih komisarjev, dalje pomočnikov dodanega posvetovalnega abora; tudi je prisoten kot zapriseženi zapisnikar Jožef Korcuf, Oenjenjein. — odgovarja, da baš zadnji slučaj dovolj jasno govori v njegov prilog, kajti on, Tomaž Jag-uje se je takoj udal. ne da bi Iz-prožil samo eu strel prot.i tako revni škatli, kakor je ona ladjica. ki se imenuje "A«trea\ čim je ta škatla le razvila kraljevo zastavo. — Na vprašanje, itd., itd.. — odgovarja, da je takoj, ko je -pustil svojo zastavo, dal obenem svojim ljudean >trog>yikaz. da takoj odložijo orožje in da se nikakor ne smejo upirati kraljevim General Primo de Rivera je takoj ob svojem nastopu izjavil, it* misli obdržati izredno oblast za toliko časa, dokler -e ne obnovi popolni red v vsej upravi v deželi ki so jo spravile v nered medsebojne intrige političnih strank. Mnogi -o mu pripisovali, da je toptil pri tem bona fide, zakaj general dotlej ni kazal nikakili »olitičnih ambicij. Toda pokazalo se je. da je mnogo lažje razgrniti poslansko zbornico, nego ustvariti namesto nekaj boljšega, o sobi to, ik"r so kljub vsemu delovanju še vedno neugodne tradi- cije iz pretuklosti. Po razpustu poveljem, niti tedaj, če.jih srna- pariamcn,la in pokrajinskih za-trajo z* krivična. To da bo moral stop-tev je poskusil Primo de Ri-potrdrti gospod kapitan 'Astreje" vera nst;inovit.i 'novo v -svojem službenem poročilu, ki | stranko. To j,« bila Patri jotična \ minis-tea- generali, ostali c 1k> itak predloženo pravdnim spi- stranke, ki naj ne bo niti levičar- j ska niti desničarska: njen radi- „ , , t , . . . , Najbogatejši Japonec v Londonu kalizem naj ob-toja v tem, da po- ! J ° J r tleli polno veljavo in organizato- ! . " i London ima zadnje ča-e zani- rieno moc zakonom. . ,r , • , • , , - uiivega gosta v osebi na jbogatej- .Malo ]>o'ziieje je spanski kralj ' ' _ .1 mu daje polno moč se.-ltaviti novo vlado, ki bo v čim 'krajšem terminu sestavila zakonito osnovo, da se politične zadeve v državi zoper ] m vrne jo v normalno stanje. ki ne bo potrebovalo več iz- .l4. -lil.*- i I sega »Japonca T<'koč.iro Fokuda. Altonz pisal diktatorju, da mu ° ' iNlož je vsekakor velik čudak ter je še pred nekaj meseci služil v nekem pariškem hotelu za natakarja. Seveda mnogokratnemu milijonarju ni bilo toliko za zaslužek. kakor tla spozna pariško lživljenje, v prvi vrsti pa ureditev jemnih ukrejx>v in odredb. — • i •, r, -... . . . velikih evropskih hotelov. Fokn- to je bil odlocflni preokret, iii 1 .... . , da namreč namerava zgraditi v se je ocivitluo izvršil v soglasju ! . ^ , i';i.( i __svoji domovini celo vrsto moder- z diklatprjem. rruno de Kivera' J je formalno razpustil vojaški di- rektorij ter osnoval jiod svojim predsedstvom novo vlado, v kate- si -o poolitično 'minister, vopii ter mornariški mi-. 1 , • |kuda v Ameriko, služil je po ra7.- ia.ni "" nih hotelov, kakršnih Japonska zelo pogreša. Fokutla je star ]>et-j deset let. a je še vedno samec. — i Njegov oče je bil reven dninar na ! kmetih. Že kot Otrok je prišel Fo- blatt. je v osiješkem -odueiu zaporu zmrznil le dni kaznjenec Milan (irotič. V osiješkem prebival--tvu je zavladalo veliko ogorčenje. ker -e je izvedelo, da se tudi v zadnjih nirzifh dneh sodni zapori niso kurili. Strahovit zločin .je bil izvršen v seflu Majinu pri Gievgjeliji. Posestnik Jovan Pe-jovič in njeigova žena sta bila . >voji hiši napadena in z iKužem zaklana. sin Sap-oje pa .je bil us,tr^,-ljen ter tako uničena cela rodbina. Brata G1 igor-ije in Andrej Stojkovič, -o-eet. nikakor ne odgovarja za ne- 0>stala kaj pištoluih in pučkindli -trelov, ki so počili še po njegovi predaji mi ki jih je gotovo ukazal ne vera kateri njegovih ča-tuikov, ki se je ]>ač preveč razburil zaradi onega ikriuičuega povelja. Vsekakor izjavlja iu zagotavlja on, Tomaž Jagnje, ki je v svojem življenju vpleuit in pr«magal okrog ]>et?«o večjih in manjših ladij wake | šele" ko "se je položaj -te, med njimi tudi ua.fvečje in na jtežje vojne ladje, da se je prr- »premLiijati tudi osnova Primove-daja I^e)>e podla-.ice" kraljevi mu rcžiniIl. N> snll. s<. 1>;>/abiti. korveti irvnšHa brez upora hi v (la Primo iU, Kivera iz,.eflin najlepšem redu. kajti če bi se bi- ijsjavil. da je trajanje njegove d'k-la "Lepa potUasica' le količkaj u- j tatllre odvisno tudi in prcdv-eui pirala. bi se sedaj nahajala 'A/st reja' na dnu morja ali pa tam kje na obali se svobodno zibala na visokem unija. Ustanovljena v nov» niorn! so novi. doslej politično malo ali . nih veliikih trgovinah je po 1 aj-' Vožnja traja trinajst dni. za tekača ----- nova -trauka je mrtvorojeno dete; pridružili v,- ji niso uiti kon-ervativc». niti Vberalei. niti republikanci. — Glavni politični vodit-eiji. med njimi Maura in- Romanones. na-rlašiili napram Prhnu tie Rivera, la stopijo ž njim v odnošaje šele. kadar obnovi iLstavue svoboščine. Pozneje je sitaiacijo še bolj zamotal neugoden razvoj v Maroku. v Maroku nekoliko izboljšal, se je jela iz- r -- , - - i- i- .- i • ter si pri tem pridobil trgovske — prezkuseni ljudje, pripadajo- 1 \ posobnosti. Vrnivši se v tloinovi- či -tranki Patrijotične unije. ZAČNITE NOVO LETO Z GODBO. Ni večjega razvedrila v življe- no. si je znal z raznimi velikimi 'transakcijami pridobiti velikansko premoženje, ki gre v milijardo. V Tjondonu namerava vstopiti kot vajenec v nako hotelsko nju kot je godba. Godba vsebuje I kuhinjo, nato pa obišče .še druga evropska mesta, med temi moč. ki vas pripravi k plesu, skakanju. k petju, smehu in joku. Godba vztuidi v vas spomine na .stare čase. Godba vas znova pomladi. Na koncert seveda ne more -iti vsakdo. Dandanašnji imate lahko najlepšo in najfinejšo godbo doma. V svoji -=obi lahko slišite petjo največjih umetnikov. V veliki trirovini New York Iran d tudi Dunaj. od likvidacije maroškega proble- j In truiuent Comyany. Ill East ma. kar zahteva vlado vojaških ! 14 Street, lahko kupite pristno Lepa^ podlasica" va bi | strokovnjakov. ,Zato je diktator j Victrok). katere so prej prodajali smatral za potrebno, da se na veli-I po -ti.""»0.00. za .^oo.OO. Z dragimi / rc morju. — Na vprašanje, kdo bi bil oni u-porni oficir, ki je ukazal, da kor zarji ustrelijo in eljejo v sobo. namen- I torija, tla je to dvi-uo otl kralja. To je res največja ponudba, kaljeno za mučna vprašanja, in tudi ki da bo določil ta termin. Tu je jih je bilo dosedaj ponudenih jav-tu ostaja Tomaž pri svojem mol-1 tudi zavrnil geslo, naj bi se to'nosti •ku. Nato ga posedejo v stoldco obtožencev, povežejo in trikrat poteginejo v vis, in to proceduro trikrat ponove. Obtoženec pa molči. kakor prej. Na vprašanje, kdo je uefca ženska. z imenom Jnaoia, ki so jo našli in njeJi na krovu ' Lepe podlasice'. in. ki je s dbreti in bodalom nbuia prve tri kraljeve mornarje, ki so jo hoteli zajeti, — Toanaž tudi sedaj ne odgovarja. In zato, kaikor poprej, zopet odpeljan v mučiLnrieo, molči kakor prey, -v.kkjub zopet trikrat ponovljeni procedruri mučnejra iz-p rase vanja. —- Na vprašanje, ali je ta ženska res članica posadke "Lepe podlasice", (ka»kor se sama' uatd in hva- ,. , , J. _. I Mtowvoe * unocawooo. * r. h, m da je ona bila -pravcaiti prvi poročnik a.M kapitanov namestnik j Y Angleški Zapadni Indiji gneztli vsako leto na sto t »oče morskih na ladji. I ptic "booby bird s"' po'imenu. Njihova jajca smatrajo domači- ni za veliko dalikaieso. Vsako leto enkrrat je proglašen praznik in na ta dan je domačinom dovoljeno ipobirati jajca. Rusija in Francija. Novi ruski poslanik Rakovski je izročil dne 10. decembra svoje poverilne listine predsedniku republike Millerandu. Kakor poro-ajo iz Pariza, namerava sovjet-ki ljudski komisar za man je za-de^e. Oičerin, kmalu obis'kati Pa-iz z namenom, da se ponovno sestane z ministrskim predsednikom Briandom. m At Jfr&H POZOR SLOVENCI! Lepo poestvo v Polhovem Gradu se jirotla poti ugodnimi pogoji. I)vo-nadstropna hiša, pripravna za vsako trgovino, baš na sredi trga, z vsemi drugimi poslopji, hlevi, kozolec, svinjaki, dve obokani kleti. več njiv. senožet. sadovnjak, pašniki, go/d že Veliko let ni sekan. vodovod, žganj anna in sploh vse. kar se pri gostilni potrebuje. Proda se po zmerni ceni radi bolezni. Oglasite se osebno ali pismeno na : Anna Begel, 1313 W. 21. Place, Chicago, 111. (2x r».6> Strašna smrt v premogovniku. l*red kratkim je imel delavec Josip Škrli nadomes.tova.ti nekega tovariša na delu pri premogovniku v Vrcmiskem Britofu. Potiskal je voziček proti odprtini 70 globokega rova. Delavec je mislil. da pelje z vozičkom na dvigalo nad odprtino, ali dvigala ni bilo in voziček se je z delavcem prevrnil v rov. Škrli se je ubil. Za dobro vdrgnenje ne more nU primerjati z dobrim, »tarim Pain-Expeller-jem » Pri prvem znamenju prehlada se poaluiite «ega izbornega domačega pripomočka ter preprečite komplikacije. 35 in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvorniiko znamko Sidro. F. AD. RICHTER & CO. Berry & South Sth Sts. Brooklyn. N. Y. (Dalje prihodnjič.) Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GOSPODAR PLAVZEV. Franc Oik i spisal Georges Ohnet. MOČAN BOLGAR- Za "Glas Naroda" priredil O. P. oH (Nadage vanje.) Octave je omahnil korak nazaj, kot da vidi pred seboj prepad, ki j<- naenkrat odprl. Ves zmeden je zrl na svojo sestro, kot da je ne razume prav ter ponovil: — Nemogoč ... In zakaj ? ("laire je žalostno zmajala z glavo. — Filip noče dati privoljenja, — je rekla. Kak.v u vzrok je navedel za to tvoj mož! — je vprašal uiarkij. | | i Zadrega Claire je naraščala. Kaj naj .odgovori svojemu bratu? Ali mu more zaupati žahistno skrivnost.' Kakšen izgovor naj si izmisli.' Octave jo je držal vkovano v svoj j>oglde, ki je iskal resnico v vsaki njeni kretnji Nobenega razloga ni navedel za to, — je jeeaia Olairc ter zardela. — Nolwnega i pojasnila noče dati. Brez vzroka.' — je rekel markij. ves presenečen. — Brez iz-ja \ •• ? On. Filip, kat<*rega tako zelo ljubim? On si ni pomišljal povzročiti ini tak« boleM .' Octitve si jc hitro obrisal oči in medtem je iskal njegov delavni • lull IWOg, tftteregl ni lit>t«-l Filip navesti. Naenkrat, pa je zakrival N. ki žarek luči je osvetlil njegove možgane . . . Denar! . . . Le denar ji- mogel biti . . . BI je brez premoženja, brez službe! ... Le lo,je mogel biti vzrok, zakaj mu ni hotel dati Filip sestre? • laire <;a je opazovala z velikim nemirom. Markij je napravil par korakov naprej in govoreč naglas, kot da daje izraza svojim mi-dini, je rekel: — Brez eksistence, to je res. a si j<> bom ustanovil . . . Brez pre-moženja! No. FiHp ve. kako se napravi denar . . . Oponašal ga bom. lil 9 i Ve> prepla-šen pa je prenehal. Claire se je dvignila z klopi ter *ga pnjtla za roko. Postala je pozorna le na dve besedici brata: Brez premoženja ! . t . Ti dve besedici pa sta zadostovala, da je spravita v velikanski nemir m neoairaje se na svojo piahost, svoje skrbi in svoje bolesti, je zahtevala z vso silo svoje duše le še jKijasinlo tek besed. — Brez premoženja ? Ti.' — je ponovila. Z zapoved ujmo kretnjo, skoro preteče, je zahtevala pojasnilo. Octave mu je skušal, ves zmeden, izogniti. Ker pa je slutila skrivnost, kr'ero j" morala na v«*ik način prodreti, ga je prijela Claire z vt Ukai>ko >. o za ramo in požirajoč ga s svojimi očmi, je vzklik- 'a: — Kaj si hotel reči.' Na nepremišljen način tsem izgovoril besede, katerih bi ti sim la nikdar slišati. — je odvrnil Octave. — Ti nc veš za i/gu-našega procesa ter bi ne smela nikdar izvedeti zanjo. Jaz tepec sem izdal skrivno-^, katero scin obljubil čuvati! < laire pa ga ni več poslušala, pač pa razmišljala. Izguba pro-< c-.i je p' menjala uničenje, — njen brat je bil brez premoženja in ona brez dote. Mučen dvom je vstal v njej. stresla se je, njene oči s<> postale .se večje kot ponavadi in obrnjena proti bratu je rekla: — Ko muh se poročila. — jc rcikla ter izpopolnila besede s kretnjo. , — .le bila nesreča že gotova. — In moj mož. Filip, ali je vedel? Vedel ter ni hutel dopustiti, da se te obvesti o tean. ker ni hotel \idcti niti najmanjše sence na tvojem čelu. Pri tej priliki je dokazal velikoilušno^t in < li>čudovaiija vredno nežnočutnost . . . ( laire je zakričala ter za i lit el a: — To je strnil on! In jaz, jaz ... O, ncKrečnica! Tedaj s«- ji je naenkrart izjavila v spominu r.oba s starimi ta-|m»! 'ini, na katerih so m' vitezi molče smehljali damam. prav kot je !>ilo n.i ver r njiTiega i>oročn«'£ra dne, z ognjean. v kaminu, na kate-s,* j(. nasbinjala. Videla .je Filipa, bledega in tresočega se, sko-to pri d nj- ninii nogami in kako je pono>in» dvignil glavo, ko mu je /.tlirusiia \ obraz: — Vzemite moje prtmožesije! — Njeno premoženje! Kako zaničljivo se je na-mehnil! Sedaj je vedela, za/kaj. V brezmejnem obupu je stopila mučna, ponižujoča resnica na njeni ii-tni M naU. jt' govorili, morala se obtožiti in vsa iz sebe je jeeaia • <>. lagala sem. ka s<«m ti ravnokar rekla, da ne vem. zakaj ti n<»="•«• tlai.i svoje s«\stre. »laz sem kriva, izikljitčno le jaz! s kratkimi besedami se je nato izj>ovedala svojemu bratu. Ni-«'*« -.u- mu ni zamolčala. ničemur prikrila, osvetlila mili Je svojo kri-va-iiost ij| način ]M>sit4ipanja v vsej nič\Tednosta. In on. j.* nadaljevala. — tako ponosen, tako nesebičen, •ako dob.-r eelo v svoji jezi. kajti on mi jr» piizaiivsel! Z eno saiuo Im -tio bi nir bil lahko uničil. a ni storil tega. Videla sem ga zaman pro-iii, ju o>tala sem nedostopna. Nisem ga znala peniti, nisem poznala »veste, odkritosrčne ljubezni njegovega srca! Spačena od žalosti in plamteča od strani, je nadalejvaia: - Ce l>i ne govoril ti. nesrečnež, bi bilo moje življenje za veduo '<;tii>ljv»o! Kaj hi postalo iz mene! Le slučajno -si mi to povedal. Bodi blagoslovljen za to! Poljubila je svojega brata z neizrecno hvaležnostjo in kot pre-go zajezena reka so kipele besede neprestano iz njenih ust. — Claire, prosim te, pomiri se. — je rekel Octave, vznemirjen. - Nič >e ne boj. pojdi! Vse je rešeno, — je zopet pričela polna avduienja. — Popravila bom svojo napako ter zagotovila tvojo aeSrečo. Vse mi bo lahko, da doNpem do svojega cilja. Še danes sen: e obnašala proti njemu skrajno nerodno. Nisem več obvladala sa-ebc. Vktiš. ljubim ga tako zelo! Na njenem čelu se je prikazal oblak. Lotila se je je vznemirljiva misel na vojvodinjo. Stisnila je obrvi ter rekla otožno: — Sedaj mi ga ne bo uikdo več izitrgal. Mora se vrniti k meni ali pa bom umrla! — Claire. — jc vzkliknil markij. Claire pa se je z izvanredno naglico vrnila od žalosrti k veselju. Z veselim obrazom jc rekla: — Bodi miren, jutri jc moj god . . . Vsi naši prijatelji in številni gostje so povabljeni . . . Lepa bom ter mu bom ugajala. Zmagala boiii. prepričana sem. Videla ga bom zoj>et na svoji strani, zaupnega in nežnega . . . NapetoKt živcev, ki jo je dotedaj vzdržala, jo je popustila. Opotekla se je, ter padla bratu v naročje, ki jo je ponesel na kiopieo Srce pretrešujoče Hitenje je dvigalo njena prsa in dolgo čas'a je po -liisala tolažeče besed«1 svojega "brata, ne da bi odgovorila z besedi . Ko se je aopef pomirila, je obsedela ob strani svojega brata, resin zamišljena te zrla narvadol v dolino, ki se je razprostirala pred iprvvi\zana od reke A vetoes, ki se je vila kot srebrn trak skozi i a i k. nad katerim so se dvigade storme strehe gradu,' vor je bil naravnost višek pravniške retorike. — Porotniki so Vprašanje na rop enoglasno potrdilf, vprašanje glede težke poškodbe na Cundričcvo z večino glasov zanikali, vprašanje glede tatvine rib pa soglasno zanikali. Z ozi-rom na olajševaln okolnost, ker jc bil doslajj nekaznovan, dejanski kes, beda itd., je bil obsojen na tri leta težke ječe. KIVITONI Vil* CO- MEW VQH Te dni se je v Parizu produciral 22-letni Bolgar Peter Feričanov. ki trdi, da .je najmočnejši človek na svetu. Ko je legel na tla. so položili nanj močno de-ko in preko deske je zavozil taxicab. poln pasažirjev. Bolgaru -e ni nič zgodilo. stezala prav do vznožja grOča. Visoki dimniki plavže v so pošiljali v zrak težke OibiakJdima in zvonik stare cerkve se je dvigal proti nebu. kronan od vremenskega petelina, katerega so osvetljevali poševni žarki zahajajočega solnca. ( laire jc sanjala, da bo od sedaj naprej živela v tem mirnem kotičku. Spomnila se .je. da je nekoč ravno s tega mesta zrla na prizor z zaničevanjem in jezo. Sedaj pa je bil zanjo paradiž, kajti tukaj je živel Filip. Hcnri Barbuse: E Aretanje parnikov - Shipping Ne*r* "F^l C vr opa fDal.ip prihodnjič.^ — Izpred starokrajske porote. Slučaj je javnosti še precej v spominu. Obtožen je 23-letni -Janez Pogačar iz Kadolne. oziroma Gorij. oženjen r|ektromonter, ki se je dne 6. septembra 192-1.. pt>-noči splazil skozi okno v hišo Kmet. društva v Zg. Gorjah. Kei mu ji' kot domačinu bilo znano, da spi poslovodkinja Marija Cun-dričeva v pisani i. kjer se naliaja it udi dniv-tvena glavna blagajna, je potrkal na vrata pisarne in je večkrat zaklieal: — Mina. odpri! — Ko se je na te klice Gundieevn zbudila iy vprašala obtoženca, katerega glas ji ni bil znan. kaj hoče. je ta. odgovoril, da naj da 2 sveči, da gredo njegovega očeta obhajat. Ko mu je Cundieeva na to d govorila, da ne vstane, je za čel obtoženec ponovno trkati in razbijati po vratih, in je dobila za odgovor, da je organist, mu je končno, nič -hudega sluteč, odprla. Komaj pa je odprla vrata, je skrčil obtoženec, ki je imel obraz zakrit s črno srajco, proti njej. jo zgrabil z eno roko za vrat. z drugo pa ji tiščal kos cunje v us-sta. da ni mogla kričaiti. Vsled tega surovega ravnanja je dobila Cundričeva več krvnih oškodbe tvorijo glasom izvedeniškega mnenja same* na sebi težko telesno poškodbo. Ko so j,. Cundričeva vsled takih na-ilnosti onesvestila, je- obtoženec pograbil na mizi ob postaji ležeči preštel. Cundričeva, ki je kmalu prišla zoj>et k »zavesti, se je lc s težavo pobrala in opazila, da ni ključa na mizi. vsled česar je takoj slutila, kaj se je zgodilo. Pričela je klicati na pomoč, nakar so prihiteli, sostanovalci ter jo -pravili v jmstelj. Ko je bil nato poklican načelnik društva Jakob Jan. je ugotovil, da manjka iz blagajne ves denar, t. j. 50.318 dinarjev. Ves ta denar se je še is-sti dan našel pri obtožencu v kovinski škatl.ji. Obtoženec vse odkrito priznava. zagovarja pa se. da je storil 4o v obupu, ker ni mogel dobiti dela. Njegov zagovor pa je ovrgla glavna priča, češ, da le delati ni bolel. Krajevne razmere^so bile obtožencu natančna znane, ker je bil svoje-časno tajnik ondotne-ga Katoliškega izobraževal, društva. njegova sedanja žena pa prodajalka v omenjenem kousumu. Napadena Cundričeva je majhna, slabotna ženska, ki jo je bilo paft lahko premagati. Za bolečine, iz-bite zobe in prestani strah zahteva :J0.(XK) dinarjev, za 14-dnevno dela nezmožnost pa -loO dinarjev. Obtoženec je imel dobro vzgojo. dovršil je celo par razredoo kratkem tajen ju orožnikom dejanje tudi priznal in pokazal. kje je bit ves denar skrit, ključ, odprl blagajno. pogra-bil j Pred porotniki se je kazal zelo ves denar, kolikor ga je bilo v j skesan in prosil je za milostno njej, ter se hitro poclal pri veznih j kazen. — Porotnikom sta bili stav-vratih. ki jih je odznotraj odkle-jljeni dve vprašanji, eno zaradi ro-nil, na prosto in domov, kjvr se ! pa in eno zaradi tatvine nekih vb-jrel s-pat. ne da bi sploh denar I rib leta 1923. Zagovornikov go- V stari Evropi (nova je plod svetovne vojne, ki je srtaro strukturo tega zemeljskega dolla po-pobioma izpremenila), so prevladovali trije problemi, ki so vse teclamje življenje obvladali: go-spothanska. socijalna in moralna vprašanja. V oblikovanju teh problemov je zavisel obstoj starega skupnega življenja onih držav, ki so bile iui zapadni strani starega svota. Še več: V tem je za visel tudi obstoj evropske kulture in civiliteaeije. — Ni mogoče operirati z besedami— ki pač vsebujejo le cenen optimizem — vpričo strašne in težke krize, v katero je zaenkrat zapade* ves moderni svet. Iz vseh komplikacij sedanje po litiflce bo vsak polten Človek jasno razbral, tla morajo naše stare države propasti, če hočejo nasto p Mi pot. ki bi jih vodila k blagostanju, in se nočejo otresti svoje era že sto let starega naziranja. — Čeprav so se ljudje vse premalo naučili od' vojne, vendar svet ni danes več ta.k. kakor je bil pred vojno: in vedno manj bo tak. — Nove st'.nije so se pojavile in pre-\ vrgle stare. Vzbudila se je nova vesrt in o-t-ra zahteva po spoznanju gole realitete. ki jo karakterizira sedanji čas. Zakon vojne in boja med narodi za nadvlado je brez dvoma prv vedcl do nazadovanja socijalne-ga režima, ki je še včeraj brez u-govora obvladal. Vojna je uničila vse države, ki so ležale na naši hemisferi. Oboroženi mir, mahi-nacije diplomatov, ki se vrše za kulisami svetovne zgodovine brez vednosti naroda, ogrožajo nas vse z novimi, usodepolnimi konflikti Povsod se uveljavlja sedaj iz-■ena moč naroda, ki je dosed a j gral v 7>godoA*\ui vedno vlogo tlačenega ; množina delavcev in kmetov stremi za združitvijo: ta ne ]>ozna mej in se jo lahko primerja neprekosljrvi sili. Tej zvezi pa se ne more proti vit i nihče, ker od-crovarja času in velikim zakonom logike in morale. Prišla .je ura. v 9. januarja: Leviathan, Cherbourg: Bereiigarla, Cherbourg; La Savoi«, Havre. 12. januarja: Muencben, Cherbourg-, Bremen. 14. januarja: Thuringia, Hamburg. 16. januarja: Paris, Havre; Majestic, Cherbourg. 20. januarja: Pre*. Harding, Bremen. 21. januarja: Peutschland. Hamburg. Bremen. Bremen. 23. januarja: Andania, Cherbourg. 27. januarja: Suffren, Havre. 29. januarja: Martha Washington. Trat. 30. januarja: Aqultanla, Cherbourg; France, Havre. Pros iioose- 6. februarja: Olympic, Cherbourg; velt, Bremen. 10. februarja: La Savoic, Havre. 11. februarja: Westphalia, Hamburg. 13. februarja: Paris, Havre; America. Bremen; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen. 16. februarja: Berlin. Cehrbourg. Bremen. 17. februarja: Albert Ballin, Hamburg. 20. februarja: Aqulfania. Cherbourg; Pres. Handing, Bremen. 24. februarja: De Grasse. Havre. 25. februarja: Thuringia, Hamburg. 27. februarja: Olympic, Cherbourg. I \ V JUGOSLAVIJO TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu fro Zagreba ocS $IP3. do* $210. V Beoorad in nazaj — $198.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,— vključno Majestic "najvef.il parnik na sv»tu", Olympic. Homeric, Belgen-iand. Lapland. Pittsburgh, Zeeiand, Arabic itd. Vi lahko obiščete domovino ter so vrneta v Združene drtave z nmwiSKim vLidnlm dovoljenjem. Vpra-fctke poobla§C'ene e gen te ali WHITE 8 T A E LINE ■ RED STAB LINE 1 BROADWAY NEW YORK PODIVJANA DEKLICA SPOMENIK AMERIŠKIM INDIJANCEM J)ne 19. oktobra 192o je 14-let-na roti večeru. Kmet je pri žgal svetilko, stopil ven in nena doma odprl vrata svojega svinja ka. ki je 'bil pri zidam gospodar skemu poslopju. In tt^aj je v svo je največje začudenje opazil v svi njalcu mlado deklico, oblečeno v cunje in strahovito shujšano. D» klica je bedasto zrla okrog sebe kateri bo trefoa uvcs*ti temeljito j in delila med prešrče hrano, ki jo revizijo preživelih uprav, ki nas še vse obvladajo. V tej uri je treba odločno zavreči v«e uprave, kn-terih ni<-mo sami upo sita vili. T7. tragično lekcije te velike -vojne se Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko i Kdor j« aaj&ADjen potovat) \ i atari kraj, j« potrebno, da ]• na tančno poučen o potnih ilatib, prt ijagl In drugin itvarelL PoJaiuJia, ki ram JIH worm dati vsled nafte dclgoletne lzknto)* Vam bodo gotovo v korist; tudi prt poročamo vedno ie prvovrstne par-nlke, ki tmajo kabin« tudi v ILL raaredu. Glaaaae mv« auelillk« portau ki Je stopila v veljavo s 1. julljeu 1924, samorejo tudi nedrfta vijaku dobiti dovoljenje oatati v demovla eno leto in sko potrebno tudi del}: toaadevna dovoljenja Ixdaja genv-ralnl naselnlškl komlasr v Wa Lngton, D. O. Prošnjo sa tako dc voljenje se labko napravi tudi New Yorku pred od potovanjem, te •s pošlje prosilcu v stari kraj gi* som nanoveJAe odredb«. KAKO DOBITI SVOJCA IZ STAREGA KRAJA Kdor Celi dobiti sorodnika ai svojca ls starega kraja, naj aai4 prej plfte sa pojasnila. 1» Jugoula vije bo prlpuččenui v prlbodnJU treh letih: od i. julija 1924 napre vsako leto po 671 priseljencev. Amerlikl državljani pa aamorij dobiti sem Eene ln otroke do IS. 1* ta brea, da bi bUl Str^.- kvoto. 1 rojene oeebe ae tnili'v- d te je j« kvoto. Stariil ln otroci od IS. «. 21. leta amerlSkUi državljanov p Imajo prednost v kvoti. FlAlt« a pojasnita. prodajalno vene liste sa vsa pt* ge; tudi preko Trsta sam ure je Jr Koalovanl sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 83 Oortlandt SI, Yon rOd.i zahteva: Proč- z zmotami. — proč 7. napaikami in proč z vsemi t;1 oč"mi reteklosti! A' k rat k em : rešit ve n e sm orno iskati v brutalni sili. Režite v tiči v velikem človeškem spoznanju, tiči v rojstvu resničnega interna-cijonalizma. v roj^stvni novih soci-jalnih zakonov (ki niso sanvo na papirju), v besedah vel/kih mož novega časa. ki se trudijo uresničiti hrepenenje narodov- hrepenenje po resničnem miru in soci-jalni pravičnosti. jim je Ione t pripravil. Farmer si* je hotel deklici približati in jo odvesti z svinjaka, tedaj pa je deklica zbesnela in hotela skoči-f ti nanj. Kmet je hitro za.prl vrata in skočil po orožnlštvo. T#da tudi orožnikom se je 1«* z največjimi napori posrečilo zgrabiti noro de-klmo. ki je grizla okrog sebe. kdor \ -se ji je približal. Končno je omedlela. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so spoznali v njej Paulo Klau* Če hočete natančno poznati raz. mere v ameriški premogovni Industriji, naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1926. Stane petdeset centov. V njem je natančno popisan položaj premogovne industrije, o katerem se baš v sedanjem času toliko razpravlja v Ameriki. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. POZOR ROJAKI! Naš potovalni zastopnik Mr. •JOIIN ŽUi>T bo obiskal rojake po Lawrence Co.. Pcnna. — Komur jc potekla naročnina na Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema naročila za raz.ne knjige, ki jih imamo v zalogi. Roki je izginila pred šestimi^tedni. |jakom gP tor>lrt priporočamo. tfprava "Glas Naroda". Njeno stanje je opasno. Zdi se da se je ubogemu otroku omračil um. Odkar je pobegnila, je najbrž ves čas prebila med prešičt. Tragični slučaj raziskujejo sedaj oblast va. Znižanje uradniških plač na Poljskem. mmm smmmmm-.-rntB umuwooc • UKDCJUTOOC. m. r.* • Slavni ameriški kipar Cyrus Dallin je dobil naročilo, naj izdela spomenik, ki bo postavljen na čast ameriškim Indijancem, njihovi hrabrosti, potrpežljivosti "in zvestobi. Spomenik bo tvorilo več kipov najbolj znanih indijanskih voditeljev. Na sliki vidite kiparja, ki i»leliije jrlavo znanega indijanskega glavarja J osepha. Iz Varšave poročajo, da je ministrski svet v načelu sprejel predlog finančnega ministra glede redukcije državnih izdatkov za letto 1926 v .znesku 500 milijonov zlatnikov. Kakor anano, vsebuje ta znesek tudi znižanje uradniških plač. Socijalni demokrat je so u-vedli močno agitacijo proti načrtom finančnega ministra. POZOR CITATELJI! BLAZNIKOVE PRATIKE so nam pošle, zato prosimo rojake, naj jih ne naročajo več. Naročite SLOVENSKO-AME- ISeem svojega brata ANTONA MODIC. Zadnji njegov naslov je bil: Box 127, Straight, Pa. jrikaNSKI KOLEDAR,"ki 7e"ja-Prosim ga, da se mi javi. — Jo- j ko zanimiv ter stane 50 centov, hana Mahnič, Občina štev. 395 Krog Božiča dobi vsak naročnik pri Trstu, Istria Giulia, Italy, j krasen stenski Koledar brez-(2x 6,0 iplačno. Uredništvo Glas Naroda. Kje je GOTARD PIPAN? Zadnji njegov naslov je bil 100 Came-lio Sit. West, Berkeley. Cal. Imam mu poročati nekaj važnega iz domovine, zato prosim rojake, da ga opOaore na ta ogla-s in da se mi javi. — Jožef Hrovatin, 310—2. Are., Milwaukee.. Wis.* Pozor rojaki! V zalogi imamo ' SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. \ Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y. • (