82. številka. Ljnhliana, v torek 10. aprila. XXI. leto. 1888. Izhaja vsak dan /\<««>r. izimSi sedeljc in praznike, ter velja po poŠti prejemu) za avstro-o gerBke dežele za vse leto 1B gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub ljano brez pošiljanja na.dom za vse loto 18 gld,, za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racana se po 10 kr. za mestec, jio 30 kr. za črt rt leta. — Z.k tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje Be od čet iiist opne p« tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrut tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvojev Rudolfa Kirhiša hiši, ,.Gledališka stolba". UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V ijiihijitni 10. aprila Na jugu se nekaj spreminja in reči moramo, da nikakor ne v prid evropske mirovne lige. Javno mnenje v Srbiji, Rumuniji, Grškej in celo v Bolgariji nagiblje se vedno bolj na rusko stran. Narodi se začenjajo spominjati, da je je osvobodila mogočna Rusija in so se druge države začele za balkanske narode še le zanimati, ko so opazili, da je v njih precej življenske moči, da utegnejo kdaj postati važni faktorji na zgodovinskem in kultu nem poprišči V Srbiji je lani pala Garašaninova vlada in prišla je na krmilo Rističeva in pozneje Grujićeva. Nobena teh dveh vlad pa ni bila voljna nadaljevati prejšnje politike, ki je ugajala srbskim nasprotnikom zlasti pa kralju Milanu. Sprva so se sicer nadejali Nemci in Madjari, da bodo radikalci v vnanti politiki hodili pota, po katerih so hodile napređnjafike vlade. Kakor so pa novejši dogodki pokazali tudi v tem oziru hočejo radikalci postopati popolnem samostojno in bodo imeli samo interese srbske države pred seboj. Da radikalci res uečejo se več brezpogojno pokoriti kralju, to >mo posneli iz govora kraljevega, s katerim je vsprejel skupščinarje Priporočal jim je, da naj se strogo drže dogovora, katerega je sklenil ž njimi, ko jim je izročil vlado. Ta govor bil je precej osoren, a obširneje o njem govoriti ne moremo, ker sicer bi se izpostavili nevarnosti, da bi naš list ne prišel našim čitateljem v roke. Indirektno jim je pretil, da bode zopet, poklical naprednjake ali pa liberalce, ko bi se mu še na dalje po robu postavljali. Radikalna stranka ne pa baje ne misli dosti ozirati na želje kraljeve, kajti čuti, da ima dovolj zaslombe v narodu, da se torej lahko na noge postavi. Iz Belega grada že prihajajo vesti, da hoče vlada dati ostavko, pa je kralj vsprejeti ne mara. Ites mu namreč sedanji ministri ne ugajajo, a ne upa se poklicati napred-njakov, ki so baš zaradi svoje finančne politike izgubili vse zaupanje pri narodu. Z liberalci bi pa kralju ne bilo dosti pomagano. Mej narodom vlada prepričanje, da je baš dosedanja politika kriva, da je država zagazila v dolgove, iz katerih se bode težko izkopala. To mnenje širijo tudi razni srbski listi. Prepričana je večina narodova, da bi ne bilo finančno stanje tako slabo, ko bi se ne bili tako oddaljili od Rusije. .Mi DeČemo preiskovati, koliko ie v tem resnice, kajti Rusija bi v sedanjem ne r?nš ugodnem finančnem stanji ne bila mogla morda toliko pomagati Srbiji, kolikor se Srbi nadejajo. Tudi ni gotovo, da bi bila vlada mogla z dosti ugodnejšimi pogoji dobivati denarja na posodo, ko bi bila tudi Rusiji prijazna. Bolgarsko-srbske vojne bi res morda ne bilo, a vender moramo omeniti, da so to vojno vse stranke odobravale, pred no so bile srbske vojske tepene. Seveda popolnem nedolžni neso pri tem naprednjak!, kajti marsikaj se je prijelo njih žepov. Pa bodi temu kakor koli, naprednjaška vlada v Srbiji ;,i več mog ča in celo Dunajski listi že pri znavajo, da se v Srbiji dosedanja politika nema zanašati na nobenega druzega kakor na kralja Milana samega. V Rumuniji stvari ne stoje za evropsko mirovno ligo rdč bolje. Kralj sam je res prijazen Nemčiji, ker je Nemec, a narod pa večinoma obsoja protirusko politiko. Pri volitvah se je Bratianu sicer bilo posrečilo dobiti večino, a dolgo se vzlic temu ni mogel vzdržati na krmilu. Ko je kralj bil odpo toval v Nemčijo h pogiebu cesarja Viljema in je bil tudi na Dunaj i kaj prijazno vsprejet, ter se je potem ministerski predsednik v zbornic' izjavil, da odobrava prijateljstvo s srednjeevropskimi drŽavami, nastali so nemiri v Bukarešta, ki so pomeli prejšnjo vlad >. Kako je novo ministerstvo še ne vemo, a Nemčiji prijazno gotovo ne bode. Nekoliko je nezadovoljnosti v Bukarešti! bila kriva tudi gospodarski politika. Carinska borba, ki je mej našo državo in Romunijo, gotovo ni povzdi govala simpatij v Rumuniji. Rumunsko poljedelstvo trpi vsled te borbe, ker ne more tako dobro prodajati živine in žita. Trgovci imajo škodo. Bismarck je res iznašel doktrino, da gospodarska politika nema z drugo politiko nič opraviti, da dve državi lahko živita v najboljšem prijateljstvu, pa vender bijeta najhujšo narodno-gospodarsko borbo mej seboj. Runiunci pa neso še toliko diplomatično izšolani, da bi umeli take nauke, zlasti če so jim v škodo. Ruski listi vsi trdijo, da je ministerstvo palo le zategadel, ker je bilo preveč prijazno Nemčiji. Na Grškem pa vlada velika nevolja proti zapadni Evropi, odkar so zapadne države preprečile, s pomorsko demonstracijo, da se neso mogli odško- dovati z Epirom za združenje Bolgarije. Sedanja Krška vlada ni toliko prijazna Rusiji, kakor bi bila opozicija, katere je Vodja [)eiyanis. Slednja se pa baš sedaj začenja bolj gibati. Take je te dni priredila veliko demonstracijo proti vladi. Omeniti je pa tudi, da je ruski veleposlanik, Nelidov, za nekaj Časa odšel v Atene. To potovanje par, ni brc/, vsega pomena. V Bolgariji stoje stvari za Koburžana vsak dan neugodnejše. Opozicija se je začela bolj gibati. Mej vojsko se prikazujejo že razprtije in korupcija in se torej nanjo več knez zanašati ne more. Marsikaj že kaže, da bode v kratkem rad ali nerad ostavil deželo. Iz povedanega se vidi, da ruski upliv na jugu poslednji čas zopet vidno narašča, upliv Rusiji nasprotnih držav se pa vidno manjša Ta prevrat so godi počasi, a tajiti se več ne da. Vidi se, da bodo Rusi dosegli, kar bo želeli, — brez prelivanja krvi. Politični razgled. Notranji* dežele. L j u bij a n i 10. aprila. Vlada se baje ne misli dosti ozirati na želje Poljakov glede oImIhociij:i špiritu, ker bi sicer prišla z Ogri navskriž. Dovolila bode pa Poljakom druge ugodnosti glede regulovanja rek in zemljišno-udveznega dolga. Na ta način nadeja se zase pridobiti Poljake. Letošnje povodnji na Ogerakem so dale povod, da se bodo začele v večjej meri urejati in zagrnjati reke. Več poslancev ie vlado v tej zadevi že interpelovalo in Tisza jim je zagotovil, da bode vlada storila kolikor bode mogoče. Za urejenje rek bode pa zopet trebalo več milijonov. Kje denar vzeti V to je težava, ker je država že v velicih finančnih zadregah. V nasij e ai*ijo obiskal je v Darmstadtu princa Aleksandra Battenberškega, kateri je nadškofa spremil do kolodvora. 1'apcž in KiiKiju sta se baje dogovorila, da se bode za Poljsko imenovalo 18 škofov. Skofie bodo imeli pravico prihajati v Rim v zadevah svoje LISTEK. . Prazna jaška in sladak poljub na dražbi. (Slika iz življenja Dunajskih Slovencev.) Predzadnja postaja južne železnice pred Dunajem je Hetzendorf. Velika in lepa ti je to vas. Koliko ima prebivalcev, koliko hiš, gostilen, rogate in nerogate živine, kaka so tamošnja dekleta, vse to nas nič ne briga, ali bolje, nič tega ne navajam, ker mi je neznano. Le jedne gostilne hočem omeniti, to krčme domačina, recimo K—a. Pač pa je jako malo Slovencev , bivajočib na Dunaji, ki bi ne poznali tega shajališča našega. O tem priča spoininjak tamošnji, knjiga, ki se prinese vsacemu Slovencu in sploh Slovanu, prišed-šemu prvič tja, da kaj zapiše, če ne druzega, kako se naziva po očetu, ali v slučajih, pri Slovencih vsaj jako redkih, po materi in, če hoče, kakemu svetniku priporočili so ga v krstu. S posebnim zanimanjem čita se ta knjiga. Ona priča, če je bil dotični, zapisavši to in ono še čisto treznega duha, če je duhovit, dovtipen, pripoveduje nam, kake misli, kaki čuti polnč mu dušo. Da zdrava, dovtipna misel, katero uprav čitaš, ni duševno dete podpi sanega, da mu je napravil to duhovit prijatelj, dobivši za to liter vina, ali tudi manj, tega ti knjiga seveda ne pove. Minulo veliko nedeljo obogatela je knjiga zopet za več zapisov. Celo mlada deklica, tujka, zapisala je v francoščini , kako spoštuje narod slovenski in kako milo jej je v prijetni družbi slovenski. In kaj pa je to tacega, če kaka deklica nekaj zapiše, oporeče 'mi morebiti ta ali oni. Mlada gospica v družbi lepih Slovencev — in lepi smo vsi — pridobi in zvabi se kaj lahko, da zapiše celo, koliko čeč [je imela v otročjih letih in kedaj je vse to opustila. A to ni tako, dragi čitatelj! Jurčičev Kr-javelj pripoveda nam toliko o dragi Uršiki svoji, — zakaj? Mari je polnila piskavemu dedcu ljubezen dušo, ljubezen do mile Uršike, „stare be-račice", kakor jo imenuje poredni Martinek ? Ej ne, — Krjavlja poznamo kot jako realnega možakarja. Uršika je imela vrečo seboj in nekaj notri in po njej pocejal je sebičnež sob:e. Uršika je bila celih šest tednov pri Krjavlii in vender hlačar ni zvedel, kaj je imela v vreči. Potipal je pač menda vrečo, saj trdi, da je bilo nekaj posebnega notri, a da bi utaknil nos vanjo, družica ni dovolila, uvi-devši, da z nerodo nerodno ne more nič početi. Če bi bila Uršika pri njem ostala, dobil bi bil vrečo in kar je bilo notri, v dobiček bi mu bila torej nezvesta, to je dedec dobro vedel in zaradi tega toliko o njej govoril. Zakaj bi potem jaz ne omenil zapisa one mlade, lepe deklice v spominsko knjigo, ker nam je bila gospica v korist, pridobivši svojo ljubeznivostjo in dovoljenjem spoštovane matere svoje lep bankovec za naš „Narodni Dom", kakor bodem kasneje povedal. — Ni ga morebiti dne v letu, katerega preživi človek tako rad v dragi družbi, kakor uprav veliko nedeljo. Zlasti človek, živeč na tujem, dalieč od predrage domovine, ločen od svojih ljubih, poišče si, če le moč, domač krog, hoteč ž njim prebiti veliki praznik. V navedeni gostilni v Iletzeudorfu smo se torej veliko nedeljo popoludne zbrali. Bilo nas je lepo omizje. Mešana gospoda. Staivji dijaki so uspela v letošnjej sezoni — vzlasti v tragičnih ulo-gah — na krmilo našega ženskega igralnega osobja. Simpatična prikazen, pravilno predavanje in vedno premišljeni gledišni čut pridobili 80 jej v občinstvu mnogo prijateljev „Revčka Andrejčka", „Lowood-ske sirote", „Otoka in Struge" si brez nje skoro misliti ne moremo. Dramatičnemu društvu postala je moč, na katero je naslonilo velik kos igralnih dolžnostij ; a do danes opravičevala je zaupanje, katero je stavil društveni odbor v njene sile z najlepšimi — pri nas mogočimi uspehi. Da bode naše občinstvo na večer njene benefieo pokazalo, da ve ocenjati svojo najboljo igralko, o tem nam pač ni treba dvomiti. Naštevati zasluge gosp. Kocelj a, bivšega režiserja in najstarejšega igralca dramatičnega društva, ni potrebno. Mož je osivel na slqven-skib gledališnih deskah, vsako ulogo zvršil je s finim okusom, k .iit i ga postaviš, povsod je na mestu. Slavno občinstvo naj torej ta dva stebra slovenske dramatike odlikuje s svojim posebnim priznanjem. — (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 41. snopič, nadaljujoč spis o Preširnu. — (Petdeseti občni zbor trgovinskega bolnišnega in penzijskega društva) vršil se je preteklo nedeljo pri jako obilni udeležitvi v mestni dvorani. — Vodje namestnik g. Treun pozdravil je zborovalce v imenu obolelega vodje g. A. Dreo-ta. Denarno stanje ni posebno povoljno, ker je društvo zgubilo pri obligacijah zaradi kurznih diferenc 2G64 gld., vender se je ta izguba že zmanjšala na 1800 gld. Društvu je daroval knezoškof dr. Misija 25 gld., kranjska hra nilnica 300 gld., kupčijski ples pa je vrgel čistega dobička 320 gld. 70 kr., za katere darove se izreče zahvala. V znamenje sožalenja za umrlima članoma Josipom Krisperjem in Karolom Steinrosserjem usta-nejo zborovalci s sedežev. Zahvala se izreče potem tudi zastopnikom podružnic, lekarnikom, zdravnikom in usmiljenim sestram za lepo ravnanje z bolniki, slednjič tudi časnikarstvu tukajšnjemu za pospeše vanje društvenih namenov. Potem se vodstvo izgo-varia, da je odbor za kupčijski ples iz štedljivosti porabil stara slovenska vabila, da odbor to obžaluje in da se v prihodnje kaj jednacega ne bode več prigodilo Kozavih društvenih bolnikov ni moglo vodstvo sedaj bolje oskrbeti, a skrbelo se bode v prihodnje, da bodo udje pri kaki kužni bolezni boljše shranjeni. Iz poročila vodstva je razvidno, da je društvo štelo 11 častnih, 53 podpornih in 428 pravih članov. Društveno premoženje iznaša 81,692 gld. 4 kr., in sicer bolnišni zaklad 35.739 gld. 85 kr., penzijski zaklad 25.952 gld. 19 kr. Oglasi se potem g. Klem entsch itsch ter hoče opravičevati nemško okrožnico, priporočujočo le „deutschgesinnte Herren". Sicer pa g, Klemen-tschit8ch menda sam ne ve, kaj je hotel povedati. Računski sklep se potem odobri in vodstvu dovoli, da sme vsprejemati vnanje ude zopet za dobo treh let v Kranji, Novem mestu, Celji, Mariboru, Ptuji, Radgoni, Celovci, Beljaku in Velikovci. Dovoli se vodstvu, da zniža prinos vajencev za bolnišno bla-gajnico na 4 gld. Gospod Schmied bi želel, da bi se tudi ženske, katere se zdaj vedno bolj uporabljajo pri trgovini, vsprejele v društvo, a zbor se s tem ne sklada. Vodje namestnik g. Treun na- glasa, da bode trgovski gremij itak po postavi ustanoviti moral bolnišno blagajnico, h kateri bodo do-prinasali služni in gospodarji. Pri posamičnih pred logih oglasi se član vodstva g. Pavel Drahsler ter v jako jedernatem in sipkem govoru šiba dosedanje odborovo delovanje. Društvo leto /a letom peša, izdaje več, nego prejemlje in za pokritje tro-škov uporabljajo se ne le prostovoljni darovi, temveč celo dohodki iz obligacij. To je, pravi g. Dr ah-ler, jako slaba kupčija, in vsak trgovec, vtem slučaji vsi društveniki, morajo gledati na to, da se povišajo dohodki z višjimi letnimi doneski, ali pa, da se znižajo podpore. Prvo je nemogoče, kajti kdor mora sezati v mošnjo, in to so udje, se bode temu proti vil, to pa tudi ne gre, da bi se odtezala podpora bolnikom ali podpore potrebnim članom. Treba je torej gledati na stara društvena pravila, katera določno govore, zakaj je društvo bilo ustanovljeno, namreč le za to, da podpira svoje res revne člane kupcijskega stanu. Le kdor je v istini podpore potreben, naj jo dobiva. Tako so mislili in pravo pogodili naši predniki ustanovitelji in ako to ni veljalo doslej, mora veljati v prihodnje pri našem podpornem, revnim trgovskim pomočnikom namenjenem društvu. Žal, da se to načelo pri sedanjem društvenem poslovanji ne uvažuje. Treba je določil, kako ravnati z zblaznelimi in hirajočimi člani, skrbeti treba, da se ne daje preobilna podpora za pohajanje kopelij, zlasti takim ue, ki podpore niti potrebni neso. Uvažati se mora vprašanje zaradi udov, spadajočih mej črno vojsko, kako ravnati pri epidemijah. Dalje, ali naj ustopivši udje brez vsacega roka takoj dobivajo podporo, je li umestno, da so plačani društveni člani društva tudi člani vodstva, ali naj samostalni trgovci tudi dobivajo podporo iz društvene blagnjuice, koso vender po novi obrtni postavi zavezani plačevati doneske za svoje služnike. Jako ostro je šibal potem g. Drahsler postopanje odbora za letošuji kupčijski ples. Vodstvo naj bi si bilo v vzgled vzelo predsednika „Rudečega križa", ki nikakor ni pristaš narodne stranke, a je vender vse pravilno in izvrstno pogodil in ukrenil, da so se vabila razposlala v slovenskem in nemškem jeziku. Vsem torej jednake pravice, pravi g. Drahsler, kajti mi nesmo politično društvo, ampak zaveza, katera gleda na podporo vseh meščanov in sodeželanov. Torej se priporoča prihodnjemu odboru, da o tej zadevi v bodoče taktneje postopa. Gospod Treun misli, da ni treba popravljati pravil, kajti bistvenega gradiva ni, s stilističnimi popravami pa ne bode veliko pomagano. Sicer pa je občni zbor že sklenil o g. Drahsler-j a predlogu in bode njegov nasvet vnovič uvažal. Podžupan g. Pet riči 6 zmutra predlog g. DrahBlerja jako umestnim in ga odločno podpira. Po predlogu g. D r a h s 1 e r j a izvolijo se potem per acclamationem dosedanji gospodje, Ledenik, Benedikt in J. N. Plaveč, v pregledovalni odsek. Predno se preide k volitvi novega odbora, poprime zopet besedo g. Drahsler. Omenja okrožnice nekaterih gospodov, v kateri se je naglašalo, naj se izvolijo le „deutschgesinnte Herren", kajti le tedaj da bi bil zajamčen društva prospeh. To nesramno trditev je odločno odbil g. Drahsler, nemško govoreč, da je razumela njegove besede vsa, do zadnjega moža navzočna nemška garda, od najmlajšega škofije. Vilenski škol se bode kam drugam premestil ali pa s penzijo poslal v inozemstvo, poljščina se ima trpeti oimstran Njemena in Buga, ruščina bode obligatna pri propovedih. Katoliški duhovniki bodo omenjali v molitvah carja takoj za papežem. Pri mešanih zakonih v Rusiji se bodo smeli sinovi vzgajati v veri očetovi, hčere pa v materini, svobodo bogočastja v katoliških cerkvah bode popolna. Te določbe so tako daleč sezajoče, da se nam ne zde popolnem verodostojne. Mej Turki se prikazuje veliko sovraštvo proti kristi jauom. V Skadru so pobili francoskemu konzulu okna po noči in napravili več druge škode. Drugi dan so oblastva zaprla več mladih fantov, ki pa najbrž neso piavi zločinci. Javna varnost v Skadru je na slabem. Poboji in tatvine so na dnevnem redu. Tatovi pa neso nikdar kaznovani, ker se dado državni pravdnik in sodniki podkupiti. Sedaj se še ne ve, če bode rumiiiisUii vlada imela večino v zbornici. Razne stranke se še neso odločile, aH bi podpirale vlado ali ne. Konservativci silijo vlado, da bi kmalu razpustila zbornico, vlada se pa še ni odločila, kdaj bi zbornico razpustila. Najbrž bodo nove volitve v septembru. Ce pri novih volitvah vlada ne dobi zanesljive večine, bode odstopila. Oportunisti nikakor ne mislijo prizanašati novemu iViiniMcsl« i'inu miuisterstvu. Zmernorepu-blikanski listi silno napadajo vlado in obirajo vsacega ministra posebej, ter mu naštevajo razne grehe njegove. Zniernorepublikanska stranka je pripravljena združiti se s komerkoli, da le vrže sedanjo vlado. Pri raznih priložnostih poudarjajo republikanci, da treba sloge, a v dejanji nečejo nič slišati o njej. Zategadel se bode nova vlada težko dolgo obdržala, kajti nasprotovali jej bodo monarbiti, oportunisti in boulaiiL'isti. »BiiNkJt kancelarska kriza je odložena, nikakor pa ne odstranjena. Bismarck je v vedno večjih zadregah. Rad bi preprečil zaroko Batten-beržana s prneeainjo Viktorijo, a ne ve se, če bode možno. Da B6 Bismarck temu toliko ustavlja, neso nikakor povod odnošaji z Rusijo. V Peterburgu se malo brigajo, s kom se Battenberžan ženi. Glavni uzrok postopanju Ihsmarcka je, da cesarjevič ne mara, da bi se njegova sestra omožila s človekom, ki ni povsem knežje krvi. Kancelar se nadja, da bode cesar kmalu zatisnil oči in zategadel se skuša prikupiti cesarjeviču, da bode, ko bode poslednji cesar, lahko vladal po svoji volji. Ko se cesar Friderik preveri, da v Rusiji neinajo nič proti zaroki Battenberžanovt s prusko princesinjo, se tudi ne bode več oziral na Bismarckove želje. Italijani bodo v Massaui pustili samo 9000 vojakov, druge bodo pa poklicali domov. 14 par-nikov odplulo je že v Afriko, da pripeljejo vojake nazaj. Domače stvari. — (P r e s v i 11 i cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu pri sv. Marjeti pri Laškem trgu za zgradbo dvorazrednice 200 gld. — (Slovensko gledališče.) Predzadnja predstava v letošnjej sezoni bode v nedeljo dne 15. t. m. Kakor smo že priobčili, je ta večer na repertoirji premijera: „Gosi in goske„, burka v petih dejanjih. Po Mih. Baluckym iz poljščine na češki jezik preložil Arnošt Sehwab-Polabsky, iz češčine poslovenil Jak. Bedenek, Igra se ima vršiti na korist igralki gospdč. Zvonarjevi in igralcu gosp. Ko-celju. Šest let posvečuje gospdč. Zvonarjeva svoje moči slov. Taliji. Vzrastla je, smeli bi reči - in razvila se na deskah, ki pomenijo svet. Prijatelji našega gledišča so imeli priliko opazovati razvoj njenega dramatičnega talenta, s katerim se je pose bratili z mlajšimi in ž njimi gospodje, katerim se že život redi, oni srečni, kateri so že dosegli svoj namen. Tudi tistim se je ustreglo, ki si žele o tacih in jednacih priložnostih družbe krasnega spola. Redko so bile sicer nasajene cvetice mej mecesni in jablani, a zadovoljni smo bili s tem. Milim glasom me je sicer prosil tovariš Vitez, naj menjam blagovoljno ž njim svoje mesto, da bode sedel vsaj nasproti že omenjeni mladi go-spici. Jaz sedim sicer sam jako rad tik dame , alt vsaj njej nasproti, vender sem hotel ustreči želji prijateljevi, misleč, če ne sediš danes v obližji dame, sedel bodeš prihodnjo veliko nedeljo. Uprav hotel sem tedaj ustati s stola svojega, kar zakliče moj vis-a vis moje ime. Obsedel sem, to je bilo prvo. Kdo drugi bi se bil potem pač jasnim obrazom obrnil h gospici, a jaz sem naglo odprl usta svoja, dobro vede, da dobim košček — pomor anče. Dobro je bilo, zlasti ker sem, porabivši naglo priložnost, poljubil male prstke, — ne, kakor je trdil nekdo, da sem po njih hlastnil. „Kako da si odprl koj usta?" vpraša me sosed na levi. „Ker sem vedel, da dobim košček po-moranče", pravim. „1 kako to?" še vpraša. „Tebi utriplje srce, ker ne sediš zraven gospice", pravim, „ torej ne vidiš in ne slišiš nič, jaz pak uživam po-moranče. Ko bi ne bilo tako, bi bil ti pač videl, da sem bil že dvakrat dobil po koščku in me je gospica vselej z istim ljubko vabilnim glasom poklicala — kaj je bilo tedaj lažje, ko misliti, aha, sedaj dobiš tretji košček !u Da se pa ne bode mislilo, da sem jaz vse popoludne usta odpiral in žvečil pomoranče, drugi pa da so mirno gledali, povem kratko, da nam je čas od treh popoludne do devetih zvečer hitreje minol, ko mlademu možu teden, preživši ga srečen brez ljubljene tašče, ki je morala za toliko dni odpotovati, kakor nam je vse povedal dotični sam. Veš li, čestiti čitatelj, zakaj pomiga pes z repom, ako sreča znanca, z ušesom pa, če mu sede muha nanj ? Ne, — no, jaz tudi ne. Znano ti je pa morebiti, da niso slovenski dijaki nikdar zbrani v nobeni gostilni, da ne bi prepevali zdravimi grli mile svoje pesni. Uprav veliko nedeljo sešlo se je več izvežbanih pevcev. Prišel je tudi naš slavček, dragi nam Vinko, praznujoč celo z nami rojstven dan svoj. Zagledal je namreč s prvim aprilom skupaj prvič nebo, če zemljo, tega ne vem, ker mi ni znano, kam je pogledal najpre — prijatelj dr. Mar — če bi bil tu, rekel bi seveda, da je zagledal najprej babico. S petjem smo bili torej preskrbljeni. Basoval nam je gromeči Robec. Pesen vrstila se je za pesnijo. Kmalu smo bili nekoliko hripavi. Sveta tišina sedaj in dolg čas, misliš si pač, drugi Danilo, nejevoljen, da nisi bil pri nas. A motiš se! V drugem konci sobane oglase se pevci. Kaki Dunajski kričači, si zopet miBliš — ne, slovenski fantje in dekleta peli so prave domače. Saj veš, da prebiva v Meidlingu cela kolonija slovenskih delavcev železničnih. Naša grla so se v tem malo počila in zopet so odmevale krasne pesni slovanske. Cesto sedal je tudi prijatelj Vinko h glasoviru in nam zaigrpl spretno marsikatero skladbo slovansko. Sedaj nekaj zarožlja. Vsi se ozremo in vidimo oncijalnega svojega slikarja Avguština s puščico v roki. Po primernem uvodu gre po vrsti okolu mize, proseč darov za „Narodni Dom". Nabralo se je precej, a vender premalo našemu vrlemu drugu B o r i n u. Ne mislite pa, da je on do najstarejšega, od Trinkerja do Rfigerja ml. Rekel je: „Ich vveise diese Behauptung mit Entriistung zuriiek", na kar ao mu zaonli naudušeni „Živio !u-in „Slava !"-kliei po dvorani. Izjavil je, da neso bdi dosedanji slovenski člani v društvenem vodstvu samo pagode, saj se ni glasovalo o političnih, ampak o zgolj društvenih zadevah. Politične čevlje so slovenski društveuiki v tem društvu že davno sezuli. Govornik bil je dolgo v odboru, več nego petnajst let, pod Ambrožem, Josipom Pleivveisom, V. C. Supan o m in tudi pod sedanjim ravnateljem g. A. Dreo-tom, a priznati mora, da je vsak storil nasproti društvenikom in za korist društva svojo dolžnost, tudi ko so bili Slovenci v veliki večini društvu na čelu. Neosnovano je in več nego neuljuduo, trditi, da so le Nemci za vodstvo sposobni. Kaj tacega trdijo v trgovini le Jeruzalemu. (Klici: Židje! Židje!) Govornik konča mej občnim odobravanjem in priporoča, naj se izvolijo le možje, kateri so društvu z dušo in telesom naklonjeni — Potem so se vršile volitve, o katerih smo že poročali, pri katerih se je pa zopet pokazalo, da imajo Nemci mnogo boljšo disciplino, nego li narodnjaki. BKar leze in gre", vse je bilo prisotno iz taborja nemškega. Trije Luckmanni, razni Zesehkoti, Bamberg, Trinker itd., vsi začutili so hkratu zanimanje za to društvo, dočim jih je iz narodnih vrst mnogo bilo, katerih nesmo videli. To je napaka, pomanjkanje zavednosti, katera nam je vedno in povsod na potu, zatorej upamo, da bodemo v bodoče prijetno presenečeni po vsestranski disciplini v narodnih trgovskih krogih. — (Nemškutarsko maščevanje). Pri neki sodniji na Kranjskem vršila se je bila pred kratkim kazenska obravnava, katere konec je bil ta, da je bil nasprotnik — nemškutarsk trgovec, — obsojen v denarno globo in povrnitev stroškov. Zastopnik priv. udeleženca, dr. X., uloži slovensko prošnjo za odmerjenje stroškov. Sodnija reši le-to v slovenskem jeziku ter dii dostaviti dotični rubriki strankama t. je zastopniku ter obsojenemu trgovcu. Ta pa zapazivši slovenski odlok zareži nad dostaviteljem : „Das nehm ich uit an; ich versteb' nichts slovenisch!" ... In sluga odnese ta odlok zopet nazaj, kjer ga je dobil. — Kaj menite, zna li ta trgovec slovenski ali ne? O pač, pa še dobro jo udriha, kajti on ve, da bi moral svojo prodajal-nico takoj zapreti, ako bi jezika svojih strank ne umel, katerih število znaša — 95% slovenske barve! (Mislimo, da bi bil naš gosp. poročevalec stvari le koristil, da je objavil dotičnega nemškutarskega trgovca ime. Le ne preveč o/irov! Uredn ) — (Osepniee.) V zadnjih 48 urah za osep-nicami zbolel: 1 moški, 2 otroka. Ozdravela: 2 moška, 1 otrok. Umrl: Nobeden. Ostane še bolnih 23 osob. — (Vreme) je neprijetno mrzlo, popoludue pa je neprestano deževalo. — (Včerajšnji dan) bil je jako buren in poln nezgod. Na vse zgodaj pripovedovalo se je o ubitem hlapci v Kravji dolini in o Kosaučiči, katerega so mrtvega našli na pol v Ljubljanici ležečega. A s tema mrtvecema ni bila kronika še končana. Sicer neso našli v Tivolskem gozdu nikogar zabodenega, tudi pri predilnici ni bilo nobene človeške žrtve, a tekom včerajšnjega dneva bili sta dve osobi vzel puščico, potujoč v drugo okolu dolge mize. Pred čvrsto Slovensko vidi na mizi jaško, z lepo podobico pa pokrovci. Od Kočevarja jo je kupil bil nek gospod, upam, da iz naže družbe, seveda polno sladkih bonbončkov in podaril oni Slovenki. „Dovolite, ljubezniva gospica, da prodamo po dražbi to jaško v korist »Narodnemu Domu", tako je menda rekel prijatelj Borin gospici, — če je povedal drugače, pošljem pa popravek. Čvrsta Slovenka seveda takoj dovoli, sladko se nasmehljavši — a boga! — se sedaj ne vem, čemu se je tako ^ljubko nasmejala. Če bi bil jaz dotični prositelj, bi trdil brez strahu, da se je nasmeh Ijala meni, ker sem fant za to. Prijatelj na levi, kateremu je že mirovalo srce, kakor mi je trdil, je sicer rekel, da je gospica vesela, da daruje lepo jaško „Narodnemu Domu". Tovariš z desne mi pa reče, da jej je misel na sladke bonbončke, zadnje seveda, katere je še o pravem času potisnila v ustica, privabila oni nasmehljaj. Kje je resnica, ne vem, — jaz bonbončka nisem nobenega dobil. Sedel sem namreč predaleč od gospice. Da so bili sladki in mehki, vem, ker mi je gospica vis-a-vis dala polovico svojega — no, navzlic temu lahko trdim, da bonbončka nisem dobil. (Konec prih.) povoženi, k sreči ne nevarno, gospa M. pa se je s kočijo prevrnila v cestni jarek, nejda bi se bila poškodovala. Naposled je ivečer po 7. uri naznanil strel z Grada in klic čuvaja, da gori na Karolinški zemlji, kamor je takoj odhitela prostovoljna požarna bramba. Dospevši tja, pa neso imeli česa gasiti, ker ni bilo nobenega požara, ampak so le kmetje zažgali nekoliko smetij, pokvarjene krme in drugih tacih odpadkov. — (Pijan, ne ubit.) Pisali smo zadnjič, da je J. Ko man, mesar na Vižmarjih, drugega novinca pred Frančiškani na tla pobil, da je poškodovanec pretresel si možgane, bil nezavesten in da so ga deli v poslednje olje. Priobčili smo bili to vest, kakor nam je došla iz bolnice same. A pozneje, to je drugi dan, pokazalo se je, da poškodovanec ni bil niti hudo ranjen niti Ri ni pretresel možganov, ampak, da je bil nezaveden, ker je bil grozno pijan. Drugi dan ustal je zdrav in šel sam domov, kakor tudi J. Koman, katerega so izpustili. — (P re d i zborn i m ko milijonom) bil je včeraj tudi kmetski fant s Črnega Vrba, ki bi bil na vsak način rad vojak. Doma so mu že dolgo nagajali, da je za vojaka za nič, da ga ne bodo potrdili, ker je veliko boljših junakov itd. V veselej nadi, da bode potrjen in da bodo s tem zavezani vsi hudomušni jeziki, korakal je v Ljubljano in kmalu stal pred izbornim komisijonom. Fant ni bil baš napačen, a imel je par hib in neso ga potrdili. Beseda „untauglich", ki navadnim novincem doni kakor angeljsko petje, užalila je našega junaka do dna srca. Ves nevoljen zaklical je na glas: „Kaj cesar nema toliko, da bi me tri leta preživel?u S temi besedami je vsaj deloma dosegel, kar je želel. Cesar ga sicer ne bode živel tri leta kot vojaka, a nekoliko dnij bode vsekako preživel na Žabjaku, kamor so ga odpeljali zaradi hudodelstva raz žaljenja velečastva. — (Policijska kronika.) V nedeljo popoludne napala sto novinca Prance Simončič iz Št. Jurija in Jože Dremelj iz Malevasi vsled prepira svojega sodruga Alojzija Perrmta iz Spodnje Sliv-uice ter mu prizadela deloma na glavi, deloma na ostalem životu pet lahkih poškodeb. — V plačilo za ta junaški čin in v zadnjih dneh tolikanj ponavljajočo se korajžo, ki sta jo podnerili — žganje in spirituozno vino raznih firm, — hladila bode ta dva, kakor tudi druge „bojaželjne peteline" — samotna zaporna celica in okrepčujoč — post. — (V Z epi o ni) pri Vrhniki nameščen je kot župnijski upravitelj umirovljeni gosp Josip Škotic. — (C. kr. meroaodni urad v Logatci) se je opustil. Prebivalcem okraja Logaškega in Ložkega se bode v bodoče glede mer in utežev obračati na merosodni urad v Postoj ini. — (Včerajšnji živinski semenj) bil je dobro obiskan. Živine je bilo prignane 92G glav in sicer: 395 konj, 245 volov, 223 krav in 63 telet. Kupčevalo se je prav živahno in je več konj, posebno pa lepih volov bilo prodanih v Trst in na Laško. Da ni bil semenj še bolje obiskan, temu bili so uzrok mnogi drugi semnji po deželi. — Na nekaj bi pač si. magistrat opozorili, da namreč odpravi nadležne berače, ki ob semnjih posedajo po Poljanski cesti in nadlegujejo mimo idoče, kakor na „Božji poti". — (Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.) Poziv na redni občni zbor, ki bodefcnedeljo v dne 15. aprila t. 1. ob 5'/a popoludne v prostorih „Slovanske čitalnice" via della Pesa št. 1 blizu hotel „Europa". Dnevni red. 1. Nagovor iprvomestnice. 2. Poročilo zapisnikarično o letošnjem društvenem delovanji. 3. Poročilo blagaj-nično o denarnem stanji. 4. Posamični predlogi in želje. 5. Volitev novega načelništva. Opomnja: Č. družabnice lehko uvedo v zbor tudi druge ženske, ki se žele upisati v podružnico. Društvenina se lehko plača tudi isti dan. Čestite družabnice vabi, da se v obilnem številu udeleže tega važnega {zbora. Načelaištvo Tržaške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. — (Okrajna posojilnica v Ljutomeru) razpošilja svoj računski sklep za 1887. 1., katero je bilo zopet jako ugodno. Konci 1886. 1. imelo je društvo 325 udov, tekom minulega leta jih je 20 izstopilo, 27 pristopilo, tako da je bilo koncem leta 332 udov, katerih deleži iznašajo 23.143 gld. 82 kr. Hranilne uloge narastle so z obrestmi na 124.8G6 gld. G2 kr., reservni fond na 10.G70 gld. 88 kr., fond za mogoče izgube na 811 gld. 83 kr. Na menice ima posojilnica izposojenih 139.618 gld. Iz teh številk je razvidno izredno uspešno delovanje Ljutomerske posojilnice, katera se zlasti po tem odlikuje, da imajo njeni Člani največje deleže. Posojilnica plačuje za uloženi denar 5 •/„ a jemlje od posojil po 6%. Posojilnici ravnatelj je gospod poslanec Ivan Kuk ove c, denarničar M. Z e m l j i č, preglednik J. Gomilšek. — (Razpisano) je mesto okrajnega ?ano-celnika v Bohinski Bistrici. Plača 400 gld. Prošnje v 4 tednih. Telegrami ,Si: venskemu Narodu": Berolin 9. aprila. Na spomenico, ki jo je Bismarck cesarju predložil, dosedaj še ni nobenega odloka. Prezgodno bi torej bilo trditi, da je kriza že končana; da je pričakovati rešitve v zmislu Bismarckovem, izvaja se iz tega, ker se je princa Batenberskega pohod za sedaj odložil. Berolin 9. aprila. Cesar imel dobro noč in se je opoludne peljal na sprehod. Lipsko 10. aprila. Po mestu kroži adresa na državnega kancclarja, kateremu se izraža brezpogojno zaupanje z nujno željo, naj še ostane na svojem mestu. Pariz 9. aprila. O volitvi v Dordogni so izvestja sedaj gotova. Volilcev je 148.000, volilo jih je 100.000. Boulanger izvoljen z 59.500 glasovi, kandidat oportunistov dobil je 35.7 50 glasov. Drugi glasovi so se razcepili. London 9. aprila. V mnogih irskih mestih potrgala se je podkraljeva proklunacija, prepovedujoča javne shode. Poznanj 10. aprila. Cesarica opoludne semkaj dospela, naudušeiio povzdravljana. Obiskala je zavetišča preplavljencev ter odpotovala zvečer. Berolin 10. aprila. Cesar podedil Ma-ckenzie-ju veliki komturski križ Hohenzollern-skega reda. Rim 10. aprila. Zaradi glavnine (davka od vsake glave) je bil v Bernaldi (okraj Po-tenza) krvav spor mej kmeti in žandarmi. Štirje kmetje mrtvi, več ranjenih. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dal je.) Zajedno se usojamo pristaviti prošnjo, naj slavna trgovinska in obrtna zbornica pri kranjskem deželnem odboru izpo.duje, da se občinam ne bi dovoljevalo pobirati neopravičene občinske doklade, ki včasih iznašajo od 40 do 50°/0 ali še več in ki jih ne rabijo za svojo občinsko upravo, ampak zvečine za stare pravde, ki so jih uakopale občine svojevoljno, ter da se te občinske doklade ne bi smele izterjevati v toliki meri tudi od obrtnega davka in dohodarine, kajti kako pride do tega obrtnik, ki izvršuje jedva jedno leto kak obrt v občini, da bi pomagal plačevati s 40 do 50% doklado dolgove, ki jih je naredila občina pred mnogimi leti? Z vso udanostjo podpisani nemaj o druzega zavetišča, nego slavno trgovinsko in obrtno zbornico, do katere se obračajo z udano prošnjo, naj sama blagovoljno preiskuje vse navedene podatke, naj usliši naše pravične klice za pomoč ter uaj nas preteče nevarnosti obvaruje in obrani. Bolestno dirne vsakega še tako majhnega obrtnika, bodisi čevljarja, krojača, kramarja, krčraarja in dr., ako si z vso pridnostjo, trudom in brigami komaj zagotovi jedva svoj obstoj in ako poleg državnih, deželnih in občinskih doklad komaj pribori sebi in svoji obitelji vsakdanji kruh; ako vidi, kako si mnogi javno, brez vsakega oblastvenega dovolila in brez vseh davščin zelo lahko kupičijo kapitalije, ne da bi za to prosili pravice od oblastev. Kdo so ti ljudje in kje se nahajajo, ni naša dolžnost povedati, za to imajo c kr. oblastva žaudarme, kajti samo po njih, a ne po občinskih uradih, bode mogoče poizvedeti za neopravičene trgovce in obrtnike, ter nam obrtnikom in davkoplačevalcem ne samo nakloniti pravične in dolžne zaščito, nego tudi državo, deželo in občino ubraniti škode v dolžnih davkih ia dokladah. Ponavljajoč svojo najudanejšo prošnjo, naše pritožbe predložiti visokemu deželnemu in visokemu državnemu zboru, podpisujemo Be najudaneje." (Slodti podpisi.) Ker so pritožbe obrtnikov Kranjskogorskega sodnega okraja gotovo uvaževanja vredne, predlaga odsek: 1. naj se ta prošnja priporoča pri visoki c. kr. deželni vladi; 2. tiste točke, ki se tičejo dovoljenja doklad k davkom, uaj se naznanijo visokemu deželuemu odboru kranjskemu; 3. prepis te prošnje naj se pošlje gospodu državnemu poslancu za sodni okraj kranjski; 4. one točke o železniških čuvajih naj se naznanijo c. kr. prometnemu ravnateljstvu državnih železnic. Ti predlogi se vsprejmo. V. Zbornični tajnik poroča o načrtu novega krošnjarskega zakona. C. kr. deželno predsedstvo naznanja z dopisom od 27. decembra 1887, štev. 3557, da je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo doposlalo z uknzom od 7. decembra 1887, štev. 42.217, v sporazumu z visokim c. kr. ministerstvom notranjih utvarij sestavljen načrt zakona o krošnjnr-stvu z naročilom, da se slavna trgovinska in obrtna zbornica o tem izjavi. Poudarja se v omenjenem dopisu glede na prej omenjeni visoki ministerski ukaz, da se preso-jajočim \prašanje, ah zakonski načrt ustreza tukajšnjim odnosu jem, ne gre samo za željo stanovitnih trgovcev, katerim delajo krošnjarji škodo, ampak tudi za korist; trošilcev, osobito na kmetih in v oddaljenih krajih, nadalje se gre za to, da veliki obrtniki prodajo svoje proizvode in da se pošteva revščina v velikih mestih in v nekaterih neplodovitih okrajih, v katerih so uživali že od nekdaj prebivalci posebna olajšila za krošnjarstvo. V tistih upravnih področjih, v katerih je potreba nujna, da se uporabljajo določila §. 12, o izimnih o/ajšilih v krošnjarstvu, imenovati je one okraje in občine, za katere se zahtevajo ta olajšila, ter je obseg poslednjih natanko naznačiti in utemeljiti. Poročevalec prečita načrt novega krošnjarskega zakona in ker se nam zdi, da bode ta tudi naše č. bralce zanimal, priobčimo ga tli v prostem prevodu: I. Poglavje. — Pojem krošnjarstva. § 1. Z besedo krošnjarstvo označujemo prodajanje blaga od kraja do kraja in od hiše do hiše, brez stanovitne prodajalnice. Opravil, omenjenih v § 60., odstavek 2. in 3. zakona od 15. m^rca 1883, drž. zak. št. 39, ne tiče se ta zakon. II. Poglavje. — Občna določila o krošnjarstvu. § 2. Za kmšnjarjenje je treba uradnega dopustila (krošnjarske kii|ige) ter je treba izpolnjevati propise tega zakona. Kaka bodi krošnjarska knjiga, to določuje naredba. Kdo sme krošnjariti? § 3. Krošnjariti sme se dovoliti samo tistim osobam, katere a) imajo avstrijsko državljansko pravico, b) katere so dovršile petintrideseto leto, c) katera po potrjilu poklicanega javnega zdravstvenega organa nimajo kake ostudne bolezni ali kake telesne napake. d) katere niso bile obsojene radi kakega hudodelstva v obče, radi kakega pivgreška ali prestopka, proti javnemu miru in redu, proti varnosti življenja ali lastnine ali pa proti javni nravnosti, ali krijumiarjenja ah radi prestopka proti zakonu o državnih pripadkih. Oproščen biti tukaj nazuužfnih zahtev more kdo samo iz ozirov na starost, naznačenih pod b) po določilih § 12. § 4. Združevati krošnjarstvo s sejmarstvom ali izvrševati stanoviten obrt jedni osehi ni dopuščeno. Takisto ni dopuščeno dovoliti krošnjarstvo, »ko prosilec živi v skupnem gospodarstvu s takimi so roduiki, kateri z blagom iste vrste sejmarijo ali pa izvršujejo kak stanoviten obrt. S p i s o v a n j e krošnjarske knjige. § 5. Dovoljenje krošnjariti daje se na jedno leto. V krošnjarski knjigi je našteti upravne kraje, za katere je izdano krošnjarsko dopustilo. Krošnjarska knjiga velja samo za osebe, v njej imenovano, ter se ne sme komu drugemu od Stopiti. Daljo prih.) €>,qo o n -"j n r\r\ rsf\r\ r\cyr\n no ^4 C T H T T A 1\T 0 IT T 0 TTT T D' .......................... + C O U u U'U UU U U U U -U U' Vi/ \Jv prinaša v 7- Številki naslednjo vsebino: „Srbi, Hrvati in Slovenci. — „Naši zvezdi". (Pesem v proslavo "jOletnice biskupa Josipa Juraja Strossmayer-ja, Zložil S. Gregorčič.) — Liechtensteinov nacrt in plemstvo. — O postfižinah svatćho Vacslava in o postriženji po cirilo-metodijskem obredu v obče. — Tožba proti dr. Zyvnemu pred angleškim občinstvom in avstrijskimi juristi. — Dopis. — Pogled po slovanskem svetu. — Književnost. „SLOVANSKI SVET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se plačuje ali pošilja naročnina upravništvu „Narodne Tiskarne14 v Ljubljani. Naročnina znaša: za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 75 kr. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr., četrtletno 70 kr, Ljudsko wre«l«*tvo. Moli-o v o n Francosko žganje" daje ravno tako uspeftno kakor ceno sredstvu proti trganji po udih, ranah, oteklinah in u lesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (31—5: Vse čast. p. n. naročnike, ki naročnine še neso ponovili, opomin jamo, da to store, ker drugače jim hode list ustavljen. Upravništvo ..Slovenskega Naroda". l „LJUBLJANSKI ZVON" »toji 270) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. T u J C i: 9. aprila: Pri Slouu: Lor mz i Dunaja. — Oberliinder ta Brat. — Kobal s Krškega. — Arich iz Pazina. — Cakš izpod Kloštra. — Siska, Ah.:<"ić [a Tr/.ića. — Srcbotrijak, BaniO* iz Trsta. — Burghatt iz Trsta. Pri MnlJči : Fello, Zimnier z Dunaja. — Storn iz Linca. — Schuiidt iz Steiera. — Scharf iz Toplega vrha. — Leon iz Št. Junža. — Zotting, Sturk iz Pnlja. — Mlakar li Planine. Pri »vstri j Hitom cesarji i Wiutersteller iz Solno« graškega. —- Hornegger iz Ulataika. — Tschescluirk iz Beljaka. — Štrukelj iz Cirknega. Pri {n/.n«'m kolodvora : Pischer iz Banjaluke. — Thorioh iz Pnlja — Tereče iz Celovca. IJiurli so v iJublJant: V dežel nej bolnici: 7. aprila: Marija Uril, kaj žari a žena, 32 let, za je-tiko. — Ana Mašek, godbarica, 1H Jet, za voetico možganske kožice. Meleorologičiio poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem« peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. se •c o. 58 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 783*3 ■■. 73.'J 8 nun. 784 t» mm. 3*1° G 9'2"C 5'0° C si. svz. si. svz. si. svz. obL obl. obi. 000 MM. Srednja temperatura .r>'8\ za 3*2' pot 75 || Ogerska papirna renta f»°/0 B »t 45 5l/0 štajerski- zemljišč odvez. oblig. . . ipe 11 »i Dunava reg. srečko 5°/0 100 gld. 117 >> 50 „ Zemlj. oIk. avstr. 4"zlati zast. listi . 127 »> »» Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — v u Prior, oblij: Ferdinandove sov. železnice 99 2'2 » Kreditne srečko .... . LOO gld. 180 ti 75 Rudolfove srećke . 10 „ 20 » Akcije anglo-nvstr. banke . • 120 „ 108 75 „ Traminway-dru'-t. velj. 170 gld. a v. 31 i- — n Mladenič, ki je dovršil I. gimnazijski razred, želi ustopiti kot učenec v kako prodajalnico z manufakturnim blagom v Ljubljani ali na dež -li. — Krdo? pove upravništvo ^Slovenskega Naroda*1. (261—8) okrajno glavarstvo. Zemljepisno-zgodovinski spis. Spisala Št. Tomšič in Pr. Ivan. Ta res hvalevredna knjiga dohiti je pri gospodu Antonu l.npii jnetu, učitelji v Ribnici, i v \itro«lnt Tiskarni v IJublJanl po 55 kr., s poŠto 5 kr. več. Prodajo se po primerno zelo nizki ceni: Vsi letniki „Ljubi anskega Zvona", letniki 1878, 1879 in 1880 „Dunaj-skega Zvona", ves „Kres" razen zadnjega letnika in več drugih teologi-ških knjig. 264_3) Mestni trg št. 20. I. nadstropje, desno. ^------- ----^--- ANA MERJESIC 1 pere in prenareja po novih inoilali (2o0—2) * ---- p t na Sv. Petra cesti h. št. 13. S Ker sem se postaral, prodam svoje posestvo, poleg ceste, jedno četrt uie od postaje liCsee na diorenj. Mkcni. Hiša je v dve nadstropji in je sedaj v njej gostil-nica. Poleg hiše je lepo prostorno dvorišče, vodnjak In ve ika staja. Vsa p slo ija so trdno narejeini. Na vrtu jo 19 in na polji 7 štantov kozoloa. Na polji je 60 mladih jablan in na vrtu do 200 raznih smluih dre es, ki rode dosti sadja, v drevesnici pa do 2000 drevesc (proljev), hrušk in jabtlk. katerih slednje leto prodani kakih dve sto, in 40 orehov, debelih kakor roka /a pestjo. — Posestvo iniii 10 oral, za 60 mernikov posetve dobro zagnojenih njiv. 12 oral travnikov, 7 oral zaraščenega gozdi. Nadalje so tri lepe kobile in žebe, 6 lepih velicili pisanih krav, 35 janjeev In 8 prallčov, na stuji dosti sena za živino, v shrambah dosti lltn za družino ir. /.a prodaj. — Vse to prodam za bOOO gbh, posestvo samo brea drucega blaga pa zn 6500 gld. — Kdor Seli krpiti, naj su pri meni oglasi. Tanez C^cg-Sbla,, vas IlrnNt* na njs]4tkin. pošta iu (268—3) železniška postaja l.cMce. 500 3M.aarte v zlatu^ ('■<■ Grolioh-ova obrazna oreme (Cremj G-rolich) no odpravi vseh neeistosiij kože, I .kor: ;teg. otrrc, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele mladin^ sk«» čiste, — Ni nil.ako barvilo (Schiuiuke). - Cena BO kr. — Glavno razpošiliainico Ima J. Grolich v Brnu (Moravsko). — V LJubljani Ima zalogo Ed. Mahr, parfumer. »,7-i 1—13) Tekoče slato7 ah gios.luH-o..;«- in |»oHrt'l»ren|e okvirov cren- in podob. I«'HH, kovin, »tt'ltlu. porct-luiu*. pnpirjn In «li u/ili Mtvttrij. DaV Krasno Lsi tra.jn.o- "*B Poraba za slednjega iako priprnsta. Cena Steklen ei s čopičem 1 gi«l., u steklenic R «I<1. Proti gotov, mu plačilu ali povzetju ga pn.....ja i.21C—8) L. FEIT1L mi. v Brnu (Moravsko). Najviša odlikovanja na prvih svjetskih izložbah od g. 1867. Neka se vazda izrlčno zalitieva: Družbe mesni izvadak Tiicbiffov ekstrakt od mesa služi tomu, da se odmah može prirediti jaka i izvrstna juha, nadalje da se njim poboljšaju i sačine sve juhe, umake, variva i jela ud mesa, te I>>'<%*'• ako se valjano upotrebi, kraj izvanredne udobnosti i sredstvo za veliku piiBtednjn u kućanstvu. — IzvrstiiM okriepljujuće sredstvo za slabe i bolestne. samo onda. ako etiketa svakoga lončića nosi pridodani podpis u modroj boji, ZA* (181—2: Centralno skladište Lleblgove družbe za Austro-rgnrsku: Dragutin Berck, c. kr. aust. dvorski dobavljao, Bet', I., VVollzeile 9. Dobivn se u svih vei'lh trgovina uiirndija, delikatesa drougerijah, i Ijekarnali. Najviša odlikovanja na prvih svjetskih izložbah od g. 1867. Izdajatelj in odgovorni ureiiink: Dr. Josip VoBDjak. Lastnina in tisk „Narod u o Ti-karne",