Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz bojišča na Laškem.   Po kervavi bitvi pri Ma-genti se je cesarska armada v lepem redu proti Minčiu umaknila  in  bi utegnila sedaj   že  tu pripravljena biti,  sovražnika po spodobnosti sprejeti.   Nazaj umikovaje se je na levem krilu pri mestu Melegnano,   ktero je  mogel  tudi Radecki  na  svoji  poti   iz  Milana  v  Verono  1848  hudo krotiti,  imela boj s Francozi;   mertvib in ranjenih  so imeli naši 379, med kterimi je bil tudi 1 general ubit. Na desnem krilu se je bilo za fml. Urbana bati, da bi ga sovražniki ne zajeli, pa junaško si je odperl pot do armade in že 16. je naznanil telegraf,  da je naletel ta general pri Caste-nedolu  na   Garibaldi-ta,   kterega  je   proti  Breščii zapodil,   mu  80 ljudi  vzel in jih  več  pobil.    Razun  teh manjših bojev  ni   nič   novege bilo.   —  Francozki  general Niel je  do Breščie  prišel  in 50,000 Sardincov je neki odločenih, da bodo Peschiero oblegovali. Iz Francozkega ima, kakor se  bere,  mnogo  težkega  orodja  in streliva za oblegovanje Peschiere, Verone in Mantove priti in tudi maršal Pel is si er ima priti namesti Napoleona,   češ  saj je to pravi mojster,  kteri je celo Sebastopol premagal.    Namesti njega bo pa cesar sam prevzel poveljstvo armade na Rajnu. — Bodi si kakor kolj, kmali bomo slišali od kervavih bojev in med rekami Chiese in Minčio bi utegnila perva huda bitva biti.   Nadjati se je, da sedaj naši ne bodo čakali, da bi jih sovražnik prijel, ampak da ga bodo oni napadli, ker truden dolgega pota le malo  po malem more  na to bojišče dohajati.
Iz Dunaja. Ces. patent od 11. t. m., veljaven za vse dežele našega cesarstva ukazuje, da se za čas voj-skinih razmer kuponi od narodnega posojila od leta 1854 v cesarskih kasah ne bodo v srebernem dnarju izplačevali, ampak v bankovcih; vendar se bo lastnikom takih kuponov primeren nadavek doplačeval, kteri bo prerajtan po ceni srebernega dnavja; kolikošen pa ima biti ta nadavek, določuje tudi ta cesarski patent ter pravi, da se bo ta nadavek vselej oklical 15. dan tistega mesca pred, ko ima kupon zapasti. Ravno ta cesarski patent zapoveduje, da imajo kuponi imenovanega posojila se pri plačevanju čolni ne za srebern dnar jemati in ravno tako pri plačevanju davkov. Po takem je še zmirom mogoče, kupone po vrednosti srebernega dnarja oddajati. Ukaz dnarstvenega ministerstva od 15. t. m. dostavlja, da nadavek pri kuponih imenovanega posojila odslej noter do konca mesca septembra (kimovca) je po kurzih srebernega dnarja od mesca sušca, aprila in maja na 25 od sto odločen. — Ta cesarski patent pa ne  velja za  laške dežele  našega cesarstva,  ker  tukaj
197
se kuponi imenovanega  posojila  za  davkovske  plačila celi ne bodo jemali.
—  Za sedaj se še ne morejo nikake reči po pošti v Lombardijo pošiljati, razun v Mantovo in pa dnarji, ki grejo vojaškim ali civilnim osebam italijanske armade. Te poslatve oskerbuje armadna pošta.
—   „Wiener Ztg." naznanja popolni in natančni spisek zgube naše armade v bitvi pri Magenti. Mertvih je bilo 63 oficirjev in 1302 vojakov; ranjenih 218 oficirjev (_med njimi 5 generalov) in 4130 vojakov; pogrešanih kakih 4000, kterih se je pa pozneje zopet več vernilo k svojim kardelom.
j Iz Lombardije. Iz Milana. „Triest. Ztg.a pripoveduje zanimivo prigodbo, ki se je tisti dan v Milanu pripetila, ko je naša armada to mesto zapustila. Ne ve se, kako je majhna množica graničarjev v Milanu zaostala; ko pride na neki terg, jo obsuje berž veliko serditih Italijanov in ji žuga s smertjo. Mala množica ne ve druzega storiti, kakor da se vkup zbere v kolo in puške nastavi proti zbranemu ljudstvu; v tem hipu priteče tudi vojašk zdravnik, kterega je ravno ta osoda zadela, da je zaostal. Graničarji ga prosijo, naj jim svetuje, kako se rešiti iz te zaderge. Mož bistre glave da graničarjem svet, naj vsaki vzame otročiča v naročje in tako naj marširajo vsi proti mestnim vratam. Lahi, ko vidijo svoje otroke v rokah graničarjev, osupnjeno in, se ve, da se ne upajo na-nje streljati in z mečem po njih mahati, ker bi s tem svoje otročiče zadeli. Tako so graničarji pod vodstvom verlega zdravnika srečni ušli smertni nevarnosti.
—   Iz Milana. Tu so željno pričakovali Napoleona. Mestni odbor mu je poslal pismo udanosti in hvaležnosti, da je pomagal jih osvoboditi. (!) Drugo pismo so podali kralju sardinskemu, v kterem ga prosijo, berž ko berž vlado Lombardije prevzeti.
—   Kralj Viktor Emanuel je odstavil, kakor je slišati, vse vradnike, kteri niso Lahi in jih je avstrijanski cesar postavil, kakor tudi vse župane mest, v kterih so avstrijanski vojaki.
—   Iz Benedk. Vsled najvišjega sklepa od 2. t. m. bodo izdajale cesarske kaše v lombardo-beneškem kraljestvu dnarne nakaze do 50 milijonov goldinarjev po 10, 100 in 1000 fl., ktere bodo sreberni dnar namestovali. Vsakdo jih bo mogel prejemati za plačilo, ki 10 fl. doseže. Izpisano posojilo se bo moglo   samo  s takimi nakazi  plačevati.
—   14. t. m. so raztrosili hudovoljneži krivo govorico, da so se Avstrijani in Francozi pomirili in da bodo čez tri dni cesarski mesto Francozom in Sardincom izročili. Lahkoverni ljudje so začeli hipoma vojake psovati in misliti, da smejo početi, kar se jim poljubi. Pa kmalo so mogli svojo prederznost terdo plačati. 2 sta bila vstreljena, 3 so bili ranjeni, več so jih pa ujeli in v terdnjave poslali.
Iz Verone. Fzm. grof Gvulai je odstavljen in namesti njega je prevzel general konjištva, grof Schlik, poveljstvo druge armade. Upati je, da bode sedaj sreča se sopet k naši armadi nazaj vernila.
—  Presvitli cesar so jezdili 18. t. m. v Lonato, kjer ste 7. in 8. armadno kardelo utaborjene. S neskončnim veseljem in vriskanjem so sprejeli vojaki svojega vodja.
Iz Češkega. Iz Prage je šlo 10 usmiljenih sester v Verono, da bodo ondi ranjenim in ujetim vojakom stregle.
Iz Horvaškega. Iz Zagreba pojde dvajset usmiljenih sester na laško bojišče, da bodo ranjenim vojakom stregle.
Iz Tiroljskega. Nadvojvoda Karel Ludovik, ti-roljski cesarski namestnik, je razglasil 10. t. m. iz Bot-zena sledeče: Prederzni sovražnik se bliža našim mejam; armado hoče od zadej zalesti; torej na noge! k orožju! brabri možaki. V imenu našega presvitlega cesarja in gospoda   Vas  še  enkrat podzovem:  branite svoj dom in tako
198
branite tudi habsburški rod, kteri se še nikolj ni zastonj na Vas zanesel. — Brambovstvo na Tiroljskem dobro odseda. Nekaj kompanij je že izmarširalo, mnogo se jih pa še zbera. Vse soseske so obstavljene.
Iz Rusije. „Presse" piše: i. in 3. kardelo ruske armade, 120,000 mož, se zbera pri Kališu, 2. in 4. na gališki meji, 5. na moldavski meji, tretjina 6. je v Kavkazu; gardno in grenadirsko kardelo je v reservi in se ne bo pred začetkom vojske premaknilo.
Iz Italije. Iz Sardinskega. V Turinu kakor tudi v Parizu je zlo govorica, da se ima mladi vojvoda Leich-tenberžki s sardinskem kraljem za posestvo lombardo-beneškega kraljestva potegovati. Vojvoda Leichtenberžki je, ako se ne motimo, vnuk nekdanjega vice-kralja italijanskega Evgenija. Ako je ta govorica resnična, je tudi že omenjeno diplomatično pismo ruskega ministra Gorčakova nekako jasno.
—  Med Viktor Emanuelom in Napoleonom se vidi nekako mrazenje, kar uni svojo roko po celi Italii steguje.
—   Sardinska vlada je, kakor smo že povedali, koj v začetku vojske vse avstrijanske ladij e zarubila in je takrat rekla, da to zavoljo tega stori, ker Avstrijanci na Sardinskem tako terdo in hudo delajo. Ker se je pa prepričala, da vse to ni nič res, kar se je Avstrijancom očitalo, je oprostila zarubljene avstrijanske ladije.
—   Iz Genove. „Kreuz-Zeitg.a piše, da namerjajo v Genovi ogersko kardelo napraviti. Ncutralne vlade, zlasti ruska, so pa dale sardinski vediti, da tacih vstajnih homatij nikakor ne bodo terpele.
—  Iz Toskane. Princ Napoleon je odrinil s svojo armado; z njo gre tudi 10,000 Toskancov in 800 konj.
—   V Mod en i so 13. junija sardinskega kralja Viktorja Emanuela oklicali in vojvodsko vlado preklicali.
—   Iz Rima. Nek švajcarsk časnik piše iz Rima: Deželsko gospodarstvo svetega Očeta gre', kakor se kaže, h koncu. Francozki poglavar rimskega mesta, general Goyon, se obnaša, kakor nekdaj pod Napoleonom I. general Miollis. ^Smo tukaj na Francozkem", itd. je rekel unidan Goyon. — Da je papeževega deželskega poglavarstva res že skoraj konec, se vidi iz vsega, kar se poslednji čas v njegovih deželah godi. Ko so Avstrijanci Jankin in Kolonijo zapustili, je oklicalo ljudstvo povsod sardinskega kralja za svojega kralja; Francozi so rekli, da priznajo neutralnost papeževih dežel, že pa so se vsuli po deželi in gredo proti Padu. Se celo v Rimu se zapeljujejo papeževi vojaki očitno k nezvestobi; dva regimenta tujcov sta razpušena in v francozko armado vtaknjena itd.
—   Papeževa vlada se je zoper to pritožila, da Francozi in Sardinci v njenih deželah vojake izbirajo in se za vojsko pripravljajo.
Iz Nemškega. ?)Presse" piše: V pondeljek 20. t. m. bo imel zvezni zbor v Frankobrodu sejo in govori se za gotovo, da bo pruski zvezni poslanec v tej seji ugodne nasvete dal. Verjetno je, da se bo terjalo, naj vse nemške deržave svoje armade za vojsko pripravijo. V nemških zveznih deržavah je to že davno storjeno, in ako Prusija to hoče, bo v 14 dneh v celi Nemčii armada na nogah, kakoršne še ni bilo nikoli viditi. En milijon hrabrih vojakov bo vzelo orožje v roko in v kratkem bodo stali, kjer jih bo treba, na izhodni ali pa na zahodni strani.
—   Iz Berolina. Pruska vlada je 6 kardel svoje armade za vojsko pripravila. Vradni pruski časnik ,?Preuss. Ztg." piše od 17. t. m. med drugim, da pripravljanje pruske armade za vojsko ali kakor Prusi pravijo, „Mobilmachunga, velja zgolj le za b ram bo ne za napad; pruska vlada hoče varovati neodvisnost Evrope, ktera bi se spodkopala, ako bi kdo brez dovoljenja velikih evropejskih vlad hotel nov red vpeljati in sedanji stan   prederzno prekucniti;  Prusija se
ne poteguje za tuj blagor, ona le hoče, da njena beseda velja v velikem zboru Evrope, ter se bo le vojskovala za prid Nemčije, za svobodo in mir Evrope.
—   Bruselski časniki pišejo iz Berolina, da se poteguje pruska vlada za to, da ostanejo Avstriji dežele, ktere ima na Laškem, in da je iz tega namena večji del svoje armade za vojsko pripravila. — Kraljeva pruska vlada je neki tudi posebne pisma na Dunaj poslala, v kterih naznanja, kako se bo obnašala. Prizadjala se bo mir storiti; ako bo njeno prizadevanje brez uspeha v Parizu, bo poslala svoj ultimatu m v Pariz in ako se Francozom še to ne bo prileglo, bo to, kakor če bi pruska vlada francozki vojsko napovedala.
—  IzDraždan. 11. junija je bil saksonski derzavni zbor sklenjen. Minister Beust, kteri je sklepno govoril, je rekel: Njegovo veličastvo, kralj bo spolnoval dolžnosti nemškega vladarja, kakor jih je dosedaj spolnoval; naj derži saksonski narod z njim,   ker velja,   dobro  pravico ohraniti.
Iz Francozkega. Govorilo se je močno, da pride v kratkem Napoleon iz Laškega v Pariz in da bo izročil poveljstvo armade drugim generalom. Nekaj dni sem je ta govorica omolknila; ker pa se je zgodilo, da so Prusi pripravljeni za vojsko, pravijo, bo cesar gotovo se v Pariz vernil in si potem šel novih lovorovih vencov na Rajnu iskat.
—  Bere se, da Francozi ne bodo pred prihodom obsednih ladij nič zoper Benedke začeli. Terdnjave Lido pri Benedkah pa se lotiti, ne stane tako lahko, ker se večje ladije za to ne podajo, morje namreč je preplitvo. Ladij za streljanje in oblegovanje Benedk z morja, je namenjenih 50 večjih in manjih, na kterih se pelje neki 20,000 Francozov. — Brati je bilo o tem, da se Francozi ne mislijo Benedk naravnost lotiti, ampak skusili bodo na vtoku reke Tagliamento v jadransko morje, in če bodo tako srečni, zdravi in živi na kopno priti, je njih namen, Avstrijance od zadej prijeti. Ob enem je odločena armada princa Napoleona iz Toskane skozi Parmo, Modeno ob Padu Avstrijance nadlegovati in če se bo dalo, se za herbtom Avstrijancov z unim kardelom zediniti, ki ima na otoku reke Tagliamento svojo srečo poskusiti.
Iz Angležkega. Novo ministerstvo je tako-le sostavljeno: Granville, predsednik, Campbell kanclar; Glad s ton, minister dnarstva, Russel, minister unanjih, Leviš, minister notranjih zadev. Ministerstvo je bilo z nekimi težavami sostavljeno. Kraljica je naročila Gran-ville-u, naj sostavi ministertvo; s tem naročilom gre k Palmerstonu, kteri je berž rekel, da se ne brani v ministerstvo stopiti, če bo Granville minister. Ta je šel potem druzih mož za ministerstvo iskat, pa že pogovor z Russel-om je pokazal, da Granville ne bo svojega namena dosegel. Naznanil je tedaj to kraljici, ktera je Palmerstona poklicala. Koj po pogovoru je šel ta k Russel-u, in misliti se da, da je Palmerston ministerstvo tako zbral, da bodo liberalni dovoljni. Zdi se, da je Russel že pred sklenil, pod nobenim drugim kakor pod Palmerstonom služiti.
—   „Morn. Post" misli, da je pruska vlada svojo armado zgolj za brambo za vojsko pripravila.
Iz Turškega. Ruski veliki knez Konstantin je prišel 6. t. m. v Carigrad in se je vselil v poslopju, ktero mu je Sultan odločil. — Sliši se, da turška vlada ni voljna, kneza Kuza poterditi.