fJbe£&om ^/A N.D NO. 144 h\: ri$ka Domovina BBBB9BH ' ; •' . ' ' - AMCWGAN IN SPIRIT SLOV€NIAN FORCIGN IN LANGUAGE ONLY bervmg Cmcago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€B (-■ittsburgti, Mew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Sock Springe, ell Ohie AMERIŠKA DOMO.VINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 22, 1980 PREDSEDNIKU CARTERJU JE NEMOGOČE IZPOLNITI ZAHTEVE IRANSKE VLADE f£anfe:eiiea v iadrid« lašassio zakfjnššla zasedanje; sklepov ni MADRID, Sp. — Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju, kateri je prisostvovalo 35 delegacij držav-podpisnic helsinške listine leta 1975, je zaključila zasedanje do 27. januarja 1981. U-deleženci k o n f e renče niso sprejeli nobenih sklepov. Sonaeelnik ameriške delegacije Max Kumpelman je pa dejal, da bi sovjetski napad na Poljsko škodoval ne samo odnosom med Zahodom in Vzhodom, marveč tudi helsinškim sporazumom samim. Med žrtvami takega napada bi bil proces detanta, je dejal Kampelman. Tako v Madridu kot v drugih mestih sveta, 'so sovjetski predstavniki poudarjali, da ZSSR sploh nima nobehega namena, napasti Poljsko. Isto so trdili Poljaki. Sovjetski veleposlanik v ZN v New Yorku je npr. pohvalil poljsko vlado, ker se tako “spretno” in pravilno spoprijema z gospodarskimi in političnimi težavami v državi. Oleg Trojanovskij je zatrdil, da ZSSR ne bo intervenirala na Poljskem. -----_0------ Srditi boji v južnem Libanonu med gverilci PLO in Izraelci BEJRUT, Lib. — V zadnjih dneh so izraelske enote ponovno vdrle na območje južnega Libanona in napadle o-porišča, ki jih ima gverilsko gibanje PLO. V več primerili so gverilci sprejeli boj in zaradi tega je padlo precej vojakov na obeh straneh. Ob takih napadih PLO gverilci navadno bežijo proč, tokrat pa niso. Izraelsko topništvo je obstreljevalo položaje, ki jih zasedajo sirijski vojaki in zaradi tega so trije Sirijci'izgubili svoje življenje. Sirijske enote so v Libanonu z namenom, da bi napravili konec državljanski vojni v tej državi, vendar v štirih letih niso imeli vidnega uspeha. Sirijsko topništvo je pa povračilno obstreljevalo neko krščansko vas v južnem Libanonu. Kristjani v tem delu države namreč tesno sodelujejo z Izraelci, kar jezi PLO in muslimanske prebivalce tega območja. Kot vedno ob talcih izraelskih ,prodorih v južni Libanon, so ZDA zavzele kritično stališče trdeč, da Izrael s temi napadi krši mednarodno pravo. V Varnostnem svetu ZN so pa ZDA glasovale skupaj z drugimi članicami v prid resolucije, ki je zahtevala od Izraela, naj le-ta dovoli vrnitev domov dvema palestinskima župa'noma, ki ju je Izrael izgnal zaradi njunega podpiranja PLO. Omenjena Palestinca sta v prostorih ZN v New Yorku, kjer sta začela ž gladovno stavko kot znak protesta zoper Izrael. Posebni ameriški veleposlanik za s r e d nj e vzhodna vprašanja Sol M. Linowitz je pa povedal novinarjem, da imata Egipt in Izrael različna stališča glede 5 pomembnih točk v zvezi z zadevo palestinske avtonomije. NOV GROB Mildred Sharnas Preteklo soboto zjutraj jc na svojem domu na 866 E. 2G0 St. umrla po dve leti trajajoči bolezni 67 let stara Mildred Sharnas, rojena Mezgec v Clevelandu, vdova po leta 1939 umrlem možu Au-gustu, mati Arthura, 3-krat stara mati, sestra Jenny Fi-folt, Pauline Seylak in Christine Lindič, zaposlena pri Lamp Div., Gen. Electric Co. skozi 41 let, vse do svoje upokojitve leta 1978. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.45 zjutraj, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. -----o------ Jugoslavijo je zajela lema; električni tok razpadel za dve uri! LJUBLJANA, Slov. — V ponedeljek, 8. dec., ob 4.20 popoldne je razpadel elektroenergetski sistem v vsej Jugoslaviji razen Črne gore in Bosne in Hercegovine. Tema je trajala dve uri in med tem časom je bila vsa Slovenija v temi. Prve domneve so, da je prišlo do okvare v Šoštanjski elektrarni, nato so zapovrstjo odpovedale druge elektrarne v klasičnem primeru “blackout”, kakor so ga že doživeli v New Yorku in drugih ameriških mestih. Ker imajo bolnišnice in druge važne ustanove agregate, ki se avtomatično samodejno vklopijo ob padcu napetosti električnega toka, posebnih težav v Sloveniji in drugih delih Jugoslavije ni bilo. Letališče Brnik je bilo zaprto za eno uro. Strokovnjaki menijo, da je vzrok razpada toka iskati v neugodnih vremenskih razmerah — močno je snežilo v državi — ali preobremenjenosti omrežja. Slovenija in druge republike v SFRJ se namreč letos spopadajo z zgodnjo, in hudo, predvsem pa snežno zimo. I. Zdi se, da se je mož, ki je dolga leta usmerjal zgodovino Jugoslavije, pomaknil že zelo v ozadje. Bajka o 'Titu se začenja osipati, za sedaj še neopazno, a vendar nezadr-Žano. Najprej je tu zunanje-poli-; tični položaj beograjske vlade: poskus Titovih naslednikov, da bi v afganistanskem vprašanju postavili na noge nekakšno enotno fronto proti sovjetskemu vmešavanju, je spodletel. Isti neblokovni prijatelji, ki so bili še nekako pripravljeni priznati Titov o-sebni ugled, so dali beograjskemu kolektivnemu vodstvu vedeti, da nima Jugoslavija brez Tita zanje več iste teže. Sovjetski napad na Afganistan in težka kriza na Poljskem sta sicer omogočili Beogradu, da je nasproti Moskvi malo zadihal. Nevarnost, Ohijska zakonodaja res zvišala prometne davke na razne izdelke! COLUMBUS, O. — Poslanci ohijske zakonodaje so odobrili predlog, ki jim ga je predložil guverner James A. Rhodes, o zvišanju prometnih davkov, ki jih plačujejo potrošniki, ko kupujejo razna blaga. Namesto dosedanjih 4 centov na dolar kupljenega blaga, bo potrošnik v Ohiu sedaj plačal 5 centov, v okraju Cuyahoga pa celega 6V2 centa. Zvišani so tudi prometni davki na pivo, vino in cigarete. Zakon o zvišanih davkih je sicer začasnega značaja in bo veljal le do 30. junija 1981. Novi davki bodo prinesli državni blagajni okrog 400 milijonov dolarjev dohodka. Poleg višjih davkov se je guverner Rhodes, ki je takoj podpisal zakon, obvezal, da bo zmanjšal državni proračun za prihodnje leto za 0-krog 100 milijonov dolarjev. ----------—o—----- Dva bivša agenta FBI kaznovana radi vlomov v privatna stanovanja WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik William B. Bryant je kaznoval dva bivša vodilna uslužbenca FBI, ki sta bila obsojena, da sta izdajala dovoljenja za vlome v privatna stanovanja v letih 1972 in 1973. Obsodila ju je porota zveznega sodišča. V tistih časih se je FBI zanimala za aktivnosti pripadnikov protivojnega gibanja in so s tem v zvezi uporabljali nezakonite metode. Sodnik Bryant je odredil, da mora plačati 67 let stari W. Mark Felt globo v znesku $5000, 51 let stari Edward S. Miller pa globo v znesku $3500. Pred leti je bil Felt namestnik načelnika F^BI. Oba obsojenca sta priznala, da je bila kazen milejša, kot sta pričakovala, Felt pa je pripomnil, da je še vedno obsojen zločinec, kar ne bo mogel nikoli pozabiti. ---—o—----- če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes! da bi se utegnilo sovjetsko vodstvo na nedobrodošel način spraviti nad Jugoslavijo, je, kot se zdi, za sedaj mimo. A Jugoslavija, katere mednarodni položaj sloni na c-hranjevanju ravnotežja sil med Vzhodom in Zahodom, je po poljskem primeru naenkrat soočena z nepredvidljivim in n e n a d zorovanim razvojem. Gotovo ni mogoče jugoslovanskega sistema z njegovimi mnogimi ventili primerjati s Poljsko, vendar se zdi, da gledajo v Beogradu na polom poljskega “realnega socializma” z enim smehljajočim se in z enim jokajočim očesom.. Smehljaje se, ker ne more sedaj nihče resno trditi, da je sovjetski vzorec boljši kot j u g o s 1 o vanski “samoupravni socializem”. Jokaje pa zato, ker stoji tudi jugoslovanski gospodarski sistem pred velikimi težavami. Zadnje vesti • Vatikan. — Papež Janez Pavel II. bo obiskal Filipine, otok Guam in Japonsko od 16. do 27. februarja 1981. Potovanje bo trajalo 11 dni. Janez Pavel II. bo prvi papež, ki je kdaj obiskal Japonsko. Na Japonskem je okrog 400,000 katoličanov, celotno prebivalstvo pa znaša okrog 117 milijonov oseb. Papež je rekel, da želi obiskati mesu llirošima in Nagasaki, žrtvi atomskih bomb na koncu druge svetovne vojne. • New Delhi, Ind. — Vlada Indire Gandhi je priprla o-krog 1000 kmetovalcev in drugih oseb, ki so se udeležili demonstracij v državi Maha-raštra. Preteklo soboto sta bila aretirana dva vodilna politična n a s p r otn i k a ge. Gandhi. Kmetovalci zahtevajo višje cene za svoje pridelke. • Stowe, Vt. —- Požar je u-ničil znano turistično točko Trapp Family Lodge. Družina Trapp je glasbeno nadarjena in je zaslovela v opereti “Sound of Music”. V požaru je izgubil življenje gost tega hotela. • Bogota, Col. — Letalo letalske družbe Aerovisa del Cesar je strmoglavilo v puščavi Guajira. Nihče od 62 potnikov in 6 članov posadke ni preživel nesreče. Pilot je sporočil kontrolorjem tik pred tiešeenjem na tla, da je prišlo do eksplozije na letalu. Predstavniki letalske družbe so prepričani, da gre za sabotažo. • Moskva, SSR. — Sovjetski policisti so preprečili s silo poskus več sto mladeničev in mladenk, da bi organizirali javno spominsko svečanost za v New Yorku nedavno ubitega glasbenika' Johna Lennona. Policisti so aretirali najmanj 6 oseb. • Havana, Kuba. — Kubanski samodržec Fidel Castro je govoril na zadnji seji pravkar končanega kongresa komunistične partije in odločno branil sovjetsko vkorakanje v Afganistan. Zaradi prihoda administracije Ronada Reagana je pa možnost ameriškega vojaškega napada na Kubo večja, je dejal Castro. Novo beograjsko kolektivno vodstvo ima smolo, da so prišle težave na dan prav po Titovi smrti, tako da gredo vsaj na videz v breme Titovih naslednikov. Danes se nahaja Jugoslavija v dirjajoči inflaciji (zadnje stanje 250 ). Ker je na voljo premalo deviz in ker so zaradi zamrznjen j a cen, ki ga je odredila vlada, proizvajalci in trgovci razno blago nakopičiti, ni dobiti ali pa je vsaj premalo kave, '• pralnega praška, pogosto ni mesa, pa tudi zdravil ne. V Beogradu manjka nitroglicerina za srčne bolnike, tudi preskrba s kurilnim o-Ijem v bližnji zimi je vprašljiva. Jugoslavija porabi danes pol deviznih prejemkov samo za uvoz zemeljskega olja in energije. Pomanjkanje kurilnega olja je povzročilo, da so ljudje navalili na električne peči. Za to zimo napoveduje WASHINGTON, D.C. — Tajništvo za zunanje zadeve je prejelo od alžirijskih diplomatov besedilo naj novej šega, “zadnjega” odgovora Irancev na poslanico ZDA glede izpolnjevanja predpogojev, ki jih je iranski parlament postavil pred meseci za izpustitev zajetih ameriških talcev. Iranski odgovor je dolg dokument, ki ga bodo morali temeljito proučevati strokovnjaki tajništva za zunanje zadeve. Vendar glavne smernice, izražene v dokumentu, so že znane. Povsem jasno je namreč, da se Iranci sedaj zanimajo predvsem za denar Zahtevajo od predsednika Carterja in ZDA, da vložijo najmanj 23 milijard dolarjev v zlatu v neko alžirijsko banko. Podpisane izjave oz. obljube predsednika Carterja niso sprejemljive Irancem, le konkretna, nepreklicna deja-nja. Poleg te zahteve je v iranskem odgovoru še več predpogojev. Uslužbenci tajništva in prav tako Bele hiše poudarjajo, da Iranci še vedno sploh nimajo nobenega pojma 6 pravni moči in -možnosti bodisi ameriškega predsednika ali same vlade. V pravnem smislu je predsedniku Carterju povsem nemogoče izpolniti iranske zahteve. V intervjuju na programu “Meet the Press” včeraj na televizijski mreži NBC, je tajnik za zunanje zadeve Edmund S. Muskie priznal, da i zgledi za izpustitev talcev niso dobri. Drugi uslužbenci tajništva menijo, v zaupnih pogovorih z novinarji, da ne vidijo nobene možnosti za izpustitev talcev in da bo zadeva prešla v roke Ronalda Reagana. Ko so izročili svoj odgovor Alžirijcem, so Iranci trdili, da so pogajanja sedaj zaključena. Ako ZDA ne bodo v celoti sprejele postavljene zahteve, bodo talci ostali še v električno gospodarstvo pogoste prekinitve toka. Treba je dodati ll'<-no brezposelnost, ki jo rešuje leto, da je del delovnih občanov slej ko prej v Zahodni Evropi. Jugoslovanski dolgovi v tujini so medtem dosegli državno mejo 15 milijard dolarjev; samo letne obresti znašajo nad dve miija-di dolarjev. Izguba v plačilnem obračunu je lani dosegla 4.3 milijarde dolarjev. Vse skupaj je nagnilo beograjsko vlado do tega, da se je odločila za ostre ukrepe — predvsem za zmanjšanje uvoza in 30'v-no razvrednotenje dinarja. Glede tega zadnjega jmavijo strokovnjaki, da je prišlo najmanj eno leto pre-kasno. Kako je prišlo do nagrma-denja teh gospodarskih težav? ■ (Dalje sledi) ujetništvu. V Washington!! pa upajo, da bodo Iranci pripravljeni pogajati se naprej o talcih. Nobenega odgovora? Kakor poročajo dobro poučeni viri, ki so blizu mišljenja vodilnih ljudi v Beli hiši. ima predsednik Carter vsled trdovratnega iranskega stališča le dve resni možnosti: ali si naj prizadeva za nadaljevanje pogajanj z Iranci aii naj sploh ne odgovori Iranu in s tem prepusti vso zadevo novemu predsedniku Ronaldu Reaganu. To zadnjo možnost utemeljujejo v Beli hiši s trditvijo, da bo imel Reagan več moči pogajati se resno z Iranci kot pa Jimmy Carter, ki je v zadnjih tednih svojega predsednikovanja. Spodbudne izjave o skorajšnji izpustitvi talcev, ki so jih pedali v zadnjih dneh razni iranski voditelji, začenši s predsednikom vlade Ali Radžajem, so se zopet izjalovile. Menda ni več nobene možnosti, da bi bili talci izpuščeni pred Božičem. Carterjeva vlada si prizadeva, da bi imeli zajeti taki vsaj možnost, udeležiti se božičnih verskih obredov. Ako bodo to dovolili Iranci, še ni znano. Talci so v ujetništvu 415 dni. ------o----- Dva nova člana vlade Ronalda Reagana ter veleposlanica za ZN WASHINGTON, D.C. — Izvoljeni predsednik Ronald Reagan je imenoval za tajnika za kmetijstvo 45 let starega Johna R. Blocka, ki je pred leti imel isto mesto v vladi zvezne države Illinois. Block je sam kmetovalec in ima 3000-akrsko posestvo, ki ga'vodi z izrednim uspehom. Za tajnika tajništva za razvoj mest in za stanovanja (HUD) je pa Reagan imenoval 62-letnega črnskega odvetnika v New Yorku, Samuela R. Piercea ml. Pierce je prvi črnec v Reaganovi administraciji. Dobro poučeni viri. ki so blizu Reagana, pa napovedujejo. da bo imenovana za veleposlanico v Združenih narodih 53 let stara univerzitetna profesorica političnih ved na Georgetown univerzi v Washington^, Jeanne J. Kirkpatrick. Čeprav je članica demokratske'' stranke, prof. Kirkpatrick zagovarja konservativno zunanjo politiko za ZDA. VREME Pretežno oblačno danes z možnostjo naletavanja snega v popoldanskem in večernem času. Najvišja temperatura okoli 30 F. Oblačno in nekaj toplejše jutri z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 37 F. Iz Clevelanda in okolice Božične pesmi— Slovenski mladinski zbor pri Mariji Vnebovzeti bo pel božične pesmi na Sveti večer ob 6. uri. Na Sveti dan pa ob 9.15 dopoldne. Silvestrovanje— Vstopnice za Silvestrovanje, ki bo v Baragovem domu, so po $6 in jih imajo vsi odborniki. Naprodaj so tudi v Domu samem ali pa jih lahko rezervirate po telefonu, ako kličete 881-9617. Večerjo bodo servirali od 7. ure zv. naprej. Za ples in zabavo bo igrala godba. Jože Vrtačnik v bolnici— Pretekli četrtek je neznan voznik povozil in huje ranil znanega g. Jožeta Vrtačnika. Nesreča se je pripetila v mestnem centru, na Public Square, ko je bil g. Vrtačnik namenjen k nam pri Ameriški Domovini, da bi nam voščil vesele praznike. G. Vrtačnik se nahaja v- Lutheran bolnišnici, kjer je prestal operacijo zaradi zlomljenega kolka. Našemu zvestemu naročniku in dopisniku želimo čim hitrejšega in popolnega okrevanja! Zahvala za pecivo— Slovenski dom za ostarele na Neff Rd. se najlepše zah-val juje za dobro pecivo, darovano od folklorne skupine, ki jo vodi ga. Eda Vovk-Pušl. Pecivo je prinesla ga. Ivanka Volčjak. Prisrčna hvala! Koncert Ottavia Brajka— Ne pozabite na koncert ansambla Ottavia Brajka, ki bo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v petek. 26. decembra, ob 4. popoldne! Več v oglasu v današnji A.D. G. Ovsenik doma— G. Janez Ovsenik se je vrnil iz bolnice in se zdravi doma. Lepo se zahvaljuje za vse pozdrave, kartice in dobre želje, ki so mu bile v tem času izrečene. Zadušnica— Jutri, v torek, ob 7. uri zvečer bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. rev. Franca Blatnika, S.D.B. ob tretji obletnici njegove smrti. Lepa podpora A.D.— G. Frank Toplak. C.D.T. je daroval $72 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Iskrena hvala! Zahvaljuje se— G. Jennie Segulin iz Ne\v-burga se zahvaljuje vsem za kartice, pisma in cvetje, ki jih je prejela med svojim nedavnim bivanjem v bolnišnici. Ga. Segulin sedaj okreva na domu. Darovi za študente— Poverjenik Mohorjeve družbe g. J. Prosen se prav lepo zahvaljuje ge. Anni Tekavec za dar v znesku $40, ki jih je podarila za pomoči potrebne študente, v spomin svojega pok. moža Matta TekaVca. Poverjenik se zahvaljuje tudi za dar g. Vilija Bitenca v znesku $15, v spomin pok. Marije Eršte, John# Vidergarja in Matta Tekavca. Tiskovnemu skladu— G. Ivan Prezelj, Etobicoke, Ontario je daroval $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Hvala lepa! Jugoslaviji grozi mrzla vojna fll7 ST. CLAIK AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 8 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 m sece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.V SUBSCRIPTION RATES: United State*: $28.00 per year; $14.00 for 6 month*; $8.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio • » No. 144 Mon., Dec. 22, 1980' _______-________________________________■ . ■ • ■ ■ ; t> “Kocka je vržena” Že dva meseca minevata, odkar je bila objavljena v Al) ideja in predlog načrta za ustanovitev Slovenskega kulturnega centra v Lemontu. Sedaj lahko povem, da sem se s to mislijo intenzivno ukvarjal že dolgo dobo. preden sem jo vrgel na papir, iz svojega več kot pol stoletja trajajočega javnega dela sem se dobro naučil upoštevati, posebno med Slovenci, stokrat dokazano resnico, da vsak izreden načrt nujno naleti na nesporazume in spore. Pomišljal sem se torej priti z idejo na dan, ker bi najmanj želel povzročiti v tujem svetu kaj takega. Končno sem vendarle vrgel kocko in v zadnjem odlomku moje razprave o tem predmetu (A.D. z dne 17, oktobra) stoji zapisano: ‘‘Ali bi ne bilo mogoče, da bi to bila pot k rešitvi slovenstva v Ameriki za dolgo dobo? Zakaj ne bi poskusili?” Potem pa obljuba: “Če bo odziv dober, bomo o tem predmetu še govorili, se nanj povračali in ga od vseh strani osvetljevali.” No, resnici na ljubo odziv ni bil do tega trenutka dober, vsaj ne v pisani obliki, a moja navada ni nikoli bila ob prvem neuspehu vreči puške v koruzo. Imam namreč skušnje, da iz malega raste veliko kljub raznim mnenjem, ki so v svobodni družbi samo po sebi umevna. Take skušnje in prepričanja me spodbujajo, da se'spet oglašam. Ne sme se namreč dogoditi, da bi vse skup zaspalo spanje pravičnega. Lahko rečem, da obširnega odziva na svoj predlog sploh nisem pričakoval. Kar je s tem predlogom bilo dano v javnost, je nekaj novega, drugačnega, kar bi najbrž zahtevalo nekaj novega žrtvovanja, a kaj takega se ljudem na splošno ne prilega, jih ne podžge, če ne vidijo v novi akciji kake otipljive, materialne koristi zase. Pri tem imam v mislih slovensko ameriško javnost na splošno, ljudi, ki hodijo v cerkev, se veselijo polke in plesa, se udeležujejo najrazličnejših kosil in večerij s krofi in poticami, Zaidejo pa kdaj tudi na kako resično kulturno prireditev s petjem in igro na odru, sicer pa živijo lagodno in udobno življenje povprečnega Amorikanca. Od teh nihče ni mogel pričakovati kakršno koli reakcijo na idejo o slovenskem centru. Te bi bilo treba šele zdramiti in jih z načrtno akcijo poskušati postopoma vključevati v zavedno slovensko skupnost. Težka naloga! _ V mislih pa sem imel ljudi, o katerih piše s'tem v zvezi ga. Gizella Hozian lepše in boljše, kot bi to mogel jaz. Pravi namreč: “Verjamemo, da vse, kar zagleda dan in vsaka dobra ideja se da izvesti, če imamo za to ljudi, ki so pripravljali nase pozabiti, žrtvovati, se boriti za skupnost in za pravico in delati neumorno.” Kako velike, sijajne besede! Ob njih ne smemo pozabiti, da jih je napisala odlična javna osebnost iz vrst starih priseljencev, ki ima za seboj mnogoletne uspehe svoje delavnosti za slovenske skupne interese, zlasti za o-hranjevanje slovenstva v tej deželi. Kar Gizella Hozian Zapiše je vredno toliko, kot bi zapisalo ducate drugih. Zato njenega mnenja ne bi bilo pravilno vzeti lahkotno in ga tehtati kot po v prečim robo. In ta gospa Hozian nadaljuje: “Vemo tudi in se zavedamo, da je že pozno in slovensko sonce v Ameriki že za goro zahaja, vendar je še zadosti dobrih delavcev in inteli-gentov, ki bi še to delo (ustanovitev kulturnega centra v Lemontu) lahko izvršili. Če bi Ib našli ‘junake’...” Na take junake sem mislil, ko sem vrgel kocko, na vodilne narodne in kulturne Slovence, od katerih vsak vleče svoj kulturni voz po močvirju potrošniške miselnosti in narodne brezbrižnosti in so na tem, da omagajo in bo vsega konec. Ne jutri ali pojutrišnjem, ali vendar v bližnji prihodnosti. Takega konca sem sc ustrašil. Ko sem nanje mislil, sem ugibal, ali se bodo mogli izmotati iz svojih vsakdanjih lokalnih kulturnih skrbi in problemov, pogledati v bodočnost, ter vsaj za trenutek pomisliti, kaj ho, ko bodo sami izpregli, vsak na svojem mestu, in ne bo nikjer rešilne luči. Slutnie me niso varale. Saj še zdaleč ni bilo pričakovati samih pritrdilnih komentarjev, umestna bi bila tudi utemeljena kritika zamisli, samo da se razgibljemo in končno do nekegrrzaključka pridemo. Kje so Zakrajški, Sojerji, Šušteršiči pa Grdini in Grmi, o katerih govori Hozianova? Te smo pogrešali in jih še pogrešamo. Da bi nam bili — pp njeni besedi — kažipot v bodočnost. In še to ugotovi Hozianova: “Številni smo že do!- Beseda iz naroda... Od farne misijonske do mikiavževe in čez... NEW YORK, N.Y. — Da; nes teden sem pravzaprav začel pisati ta del farne . in srenjske kronike, ki sam ga napovedal v zadnjem svojem zapisu. Verjetno je bil že ob-t javljen? Kdaj bo ta AD priromala do nas, to nikakor ni v rokah božje volje, ampak v -rokah lenobnih poštnih de-; lavcev. ■ ; : 1 ■' - o Naslednji dan,' prejšnji; torek, kot vsak teden na totek, sem jo mahal po Yellowstone Blvd. proti Domu za ostarele k Škrabetovi na obisk. Vsak, torek imajo ’ katoliško mašno1 daritev. Prisostvovati tej sveti 'darijvi je; posebno, globoko1 doživetje. Zategadelj je bilo v meni blago počutje, ko serri stopal proti “ “Jeruzalemu". Omenjeni dom je namreč sredi lepega judovskega naselja “geta”. Oni se radi še zmeraj drže tako skupaj, zato se tudi ohranjajo, versko in narodno. Dobro počutje mi je tudi dajala zavest, da sem po farnem m i k 1 a vževanju tako j drugi dan odposlal v AD Miklavžev. nagovor, ki je-kazal, c da je šla naša farna skupnost pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi spfet skozi težko: življenjsko krizo. To je bila že druga,jodkar sem jaz, na Nju-: jorškem. in ,0 tem,,sem, govoril v prejšnjem zapisu. že na Woodhaven Blvd. sem padel v to premišljevanje, v katero je kar naenkrat vskočila misel: Tone, danes smo 9. decembra! Kako je bilo na ta dan pred 34 leti? Spomnil sem se, kako sem tretji korakal po mostičku od ladje Marine Perch na ameriška tla, od katerih me je oče v naročju odnesel pred 2G leti. Takrat je oče dejal: “Grem v svobodno svojo rojstno deželo!” Po teh letih pa sem se doraščen vračal s svojevrstnimi ž i v Ijenjskimi izkušnjami, rekoč: “Zaradi nesvobode v očetovi rojstni deželi se vračam prav zaradi svobode v svobode polno svojo rojstno ameriško deželo . ..” Vendar prejšnji torek sem v premišljevanju ostal pri slovenski “Osmi” in ugotavljal, da že skoraj polovico svojega življenja in več od polovice njenega prebivam v območju njujorške slovenske srenje, v kateri še zmeraj kraljuje sv. Ciril. Ugotavljal sem, da je obstal ravno vsled tega, ker je ostal čisto slo-" venski. Eno tretjino življenja njegovega je v moji kroniki. Da, že nad dvajset let jo pišem. Na hudo kri nekaterih nisem pisal samo o sončnih dneh, ampak tudi o oblačnih. Pa pred 34 leti je bil megleno oblačni torek, in ko sem se peljal mimo kipa Svobode, sem sam zase vzdihnil: “A- merika, tvoj simbol je zdajle v megli, upam, da ti nisi,” In po 34 letih spet na ameriških tleh, še ne bi mogel dati jasnega odgovora. Sko- rajda' bi raje dejal: Tvoja svoboda tebi svobodo ubija! Vendar ta svoboda nam je dala slovenskega sv. Cirila in nam ga tudi ohranja, pa hkrati tudi ubija. Naši ljudje so svobodni. Sami odločajo prihajat ali ne prihajat k njemu. To svobodo nam sproti omeji samo paša.' ne bi rekel: katoliško-verska, ampak samo narodna zavest! S to zavestjo smo premagali zadnjo krizo pred letom dni in samo s to zavestjo bo sv. Ciril na Osmi ostal slovenski. Pa' pa tej krizi se morda —1 yšaj sem pa tja se tako pokaže — premalo tega, zavedamo. Imeli pa smo, zad-rtja dva meseca, od farne misijonske do mikiavževe nedelje, nekaj Upanja! polnih znakov, vendar še ne trdnih. No, ja, cerkveni odbor smo le dobili. Izvolili smo ga na tretjo oktobrsko nedeljo po prosvetni uri. Dolgo se je pripravljalo, a navsezadnje so volili le “tako imenovani pro-svetarji”, ne pa fara. Iz tega vzroka sem izvolitev odklonil s posebnim pismom žup-nikvi, očetu Robertu, Moje pismo se ni prebralo na prvi seji odbora. To spoznam iz sejnega zapisnika 29. oktobra 1980., Kako je bila moja odločitev pravilna, spoznavnih iz izjave pdbornika Pctrh Jenha, ko je dejal: “da naj bi faranom razložili, kako je prišlo do cerkvenega odbora. Mnogi tega ne vedo in se sprašujejo, kdo je listo sestavil,” V pripravah je bilo zmeraj isto govorjenje in bili smo v poletnem času. Ves ta nedo-statek se bo popravil sčasoma ob nadomestnih volitvah vsako leto in pa, če se bo pristopilo k uresničitvi predloga odbornika Emila Ručigaja, da naj se začne izdajati nekak “Newsletter” fare sv. Cirila. To je nekaj, kar sem par-krat predlagal bivšemu župniku očetu Richardu, ker on nekega odbora kar ni mogel trpeti ob sebi. Oče Robert je v tem pogledu, čisto drugi, ker je bil spet nekaj let na Slovenskem in ve za doslednost slovenskih škofov v izvajanju sklepov II. vatikanskega koncila. Pristopitev k nekakšnemu farnemu vestniku, katerega naj bi prejel vsak faran in še marsikdo od naših rojakov, bi nas povezal ter v marsikomu bi se spet vzbudila zavest in dolžnost do cerkvene in narodne skupnosti. Druga seja novega, skorajda prvega, cerkvenega odbora je bila v četrtek, 11. decembra 1980. Ne vem še, koliko so pristopili k izvajanju predlogov, ker sklepov ni bilo na prvi seji. Če bomo o-tajali pri predlogih, brez sklepov, potem bomo le životarili, koč smo doslej. Vendar uspešno pa so izvršili prevzete dolžnosti na tej seji: Judita Prelog, zadolžena za izvedbo “vinske trgatve”, Barbi Kamin za mi- ga leta mnenja in smo prepričani, da je Lemontska ustanova edini kraj, kjer bi se mogel osnovati Center vsega, kar je slovenskega v Ameriki.” Do sedaj ni bilo nobenega glasu'iz Lemonta, ki bi naj bil kot slovenska ustanova v Ameriki vendar v prvi vrsti zainteresiran na taki ali drugačni rešitvi predloženega vprašania. Včasih se sliši rečenica, da je “molk tudi odgovor”. Mi v tej zvezi nočemo verjeti v pravilnost tega pregovora.. Za vodstvo Lemonta je to težka odločitev, katere rešitve ni mogoče pričakovati čez noč. L. P. klavževanje in Helenca ža skrb priprave kave in peciva po vsaki deseti nedeljski maši. To troje se je uspešno izvršilo v času od farne misijonske do mikiavževe nedelje. In tako po vsem tem dolgem uvodu v zadnjem in današnjem zapisu farne kronike le lahko začnem s farno misijonsko, ki je bila na zadnjo oktobrsko nedeljo. Ko poročam o njej z zapoznelostjo in smo med tem imeli že novembrsko ‘“prosvetno nedeljo”, lahko mirno rečem, da je bila napravljena velika napaka. Vendar s to napako pa smo spoznali, da Klezinovi, ki so v glavnem imeli na skrbi misijonske, lahko pripravijo kar uspešno “prosvetno nedeljo” in g. dr. Zdravko Kalan, ki že skoraj 10 let vodi “prosvetne” na Osmi, nam lahko da uspešno “misijonsko” nedeljo. Letos smo morda čisto naključno nekaj takšnega doživeli. Vendar, da po . vsem tem moram reči, da je novembrska prosvetna, utrpela večjo moralno škodo zaradi te u-sodne zamenjave, čeprav je bilo predavanje g. Erika Kovačiča o slovenskih misijonarjih v Afriki odlično sestavljeno in tudi odlično prednašano. Vendar zbrani so bili tokrat pripravljeni sprejemati nekaj drugega. Če bi Erika Kovačiča povabili iz Washingtona za takšno predavanje za oktobrsko misijonsko, bi predavanje bilo še bolj učinkovito, in misijonska bi‘ dobila svoje pravo ter bogato obeležje! Tako pa smo dobili neljubo zamenjavo. Na farno misijonsko kar zadovoljivo prosvetno nedeljo, na kateri se je u-veljavil' kot vodnik-napove-dovalec mladi Karli Klezin. Ima lepo barvan in čist glas prednašanja preko ozvočenja. Seveda, manjka mu še rutina; ki jo bo dobil s tovrstnim nastopanjem in pa, kar mu večkrat govorim: brati, brati — to je sila potrebno, če hočeš: ali pisati — ali govoriti. Tone Osovnik ■----o-----— Pismo z Otoka i. LONDON, Vel. Brit. — 2e zopet par novic o našem življenju tu na Otoku. Smrt kar kosi med rojaki. V začetku avgusta je v Roehdalah po dolgi bolezni — krvni rak —-umrla GO-letna ga. Metelko Marija, po rodu iz Avstrije. L. 1.948 je prišla sem za delom in se pozneje poročila z g. Metelkom Lojzetom iz Ljubljane. Zapušča moža Lojzeta in dva sinova. Koncem septembra je v Rothwelu pri Leedsu umrl za-' det od možganske kapi 58-let-ni g. Kersnik Jože, rodom z Bleda. Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko — nato bil izajet od Angležev — bil v slifžbi britanske Royal Air P orce in po razpustu letalskih edinic 1. 1949 prišel sem za delom. Obema pokojnima in njih svojcem naše iskreno sožalje in naj v miru božjem počivata v tujih tleh in srečno, veselo Veliko noč. Sedaj jih že 120 naše krvi počiva v tukajšnji zemlji. Letos je minilo nad 33 let naselitve našega življa tu na Otoku. Ob tej priliki naj omenim smrt še dveh rojakov. V Šmarjeških Toplicah v Sloveniji je m marcu umrl daleč znani posestnik in gostilničar 81-letni Nace Gregorčič. Veliko rojakov y Združenih državah in v Kanadi se tega moža verjetno spominja. Je bil precej šaljiv, marljiv, vzoren krščanski mož — je .imel „. —— Maks Simončič: Deleče božje, za Tvoj rojstni dan Otroček ti majhen, Otroček ti nežen, kako sc blestijo ti modre uči; in kodrasti laski kot sonce blesteči krasijo kraljevo glavico ti. Od zvezdic in lune svetloba odseva, prodira v votlino, kjer Boyce leži; mu angeljci pojejo “Glorijo” prvo, ves svet je obžarjen od Svete noči. tudi svoje muhe kot vsak zemljan. V Argentini je pred enim letom umrl znani javni delavec okraja Novo mesto dr. Dimitrij Weble — Novome-ščan in 1. 1938 pri državnozborskih . volitvah namestni k poslanca, g! ministra dr. Kulovca Franca. Bil je precej a-gilen in z njim sem se srečal v Beli cerkvi na domobranski postojanki 1. 1944. Potem ga nisem videl več. Spominjam se, da je par-krat pisal pok. dr. Kuharju, kateri je živel do. 1. 1950 tu in potem se izselil v Združene države Amerike. Tudi tema dvema naj bo lahka domača, oz. argentinska gruda in naj v miru božjem počivata in v dolini Jozafat nekoč veselo in srečno snidenje. Naši romarji, 35 po številu, kateri so se od 5. do 12. julija udeležili vseslovenskega romanja v Lurd, so se vsi veseli in srečni vrnili na svoje domove. Nebeško lepo je bilo tam in pravijo: “Tja bomo pa še šli!” Vsi ne morejo prehvaliti očetovske besede in skromnosti novega metropolita in nadškofa dr. Alojzija Šuštarja' iz Ljubljane. Obisk v Sloveniji Več rojakov od tu je letos zopet odšlo pogledat rodno Slovenijo. Med temi sem bii tudi jaz. V nedeljo, 27. julija, se je nas pet rojakov pridružilo 300 potnikom, kateii so odšli od tu v Jugoslavijo na počitnice, večinoma na morje. Ob 12. uri nas je železni ptič vzel na svoja krila in ob 13.45 smo že bili na Brniku. Vsak naš rojak je imel svoje razloge za obisk tja. Dva sta imela bolno mater, drugi očeta, jaz sem pa šel na grob zadnjega mojega brata Naceta, kateri je v maju letos u-mrl za rakom. Od strani oblasti tokrat ni bilo nobenih zaprek. Pred vstopom v letalo je šla vsa naša prtljaga skozi žarke in vsak posameznik je bil na lep, miren in dostojen način osebno pregledan. Na carinarnici na Brniku je bil le kratek pregled potnih listov in ob 15.45 sem že bil doma v Št. Petru-Otočcu. Drugi dan po prihodu domov so je začela prava vročina, ki je trajala ves avgust. Vmes je bilo par neurij — v okolici Radgone in Maribora pravi ciklon, ki je povzročil precej škode. Dolenjska to pot ni bila prizadeta. Razmere so še kar mirne — normalne. Precej je pomanjkanja pralnega praška, kave itd. Pred odhodom končen« avgusta pa se je že kava dobila. Šel sem v stai'o Gorico, v Italijo, in tam si nakupil za moje domače malo 'te robe. Iz Ljubljane je odšel avtobus, zaseden s potniki, z istim namenom v Gorico. Pri prehodu čez mejo in potem nazaj ni bilo nobenih ovir. Dovoljeno je 5 kg pralnega pra- ška in 2 kg kave. Kdor pa nosi s seboj velike kovčke, te pa radi pregledajo, ker precej cvete črna borza in so fi-nancarji precej budni. ‘Vsak minus ima svoj plus.’ Te besede je menda rajni dr. Anton Korošec večkrat poudaril in te besede so mi prišle v Gorici v trgovinah v spomin. Vse j c govorilo tudi v italijanskih trgovinah: Prima roba, izvrstna kvaliteta itd. Včasih tega hi bilo slišati. -da bi Lah slovenščino uporabljal. Romanju Od strani cerkve sem pa o* pazil, da je slovenščina sedaj dobro upoštevana, kar pred 20 leti ni bilo tako. Pravim, od strani Cerkve, od strani oblasti pa ni tako dobro. To vse prepustimo Bogu in njegovi modrosti in pravičnosti. Bil sem na Brezjah, na Svetih Gorah ob Sotli. V o-beh svetiščih sem opazil ime g. Zorenča Lojzeta iz St. Petra pod Svetimi Gorami. Na Svete Gore je sedaj cesta asfaltirana do podnožja cerkve, od tam naprej pa vodijo betonske stopnice in lesena o-graja, da se potnik lepo opre med potjo proti cerkvi. Cerkev je bila 1. 1909 lepo obnovljena od zunaj in znotraj — nato je dobila električno razsvetljavo, lani novo cinasto streho in se prav lepo blesti daleč naokrog. Romarjev ob nedeljah je vedno veliko —- veliko jih pride z avtobusi in čeprav je dosti prostora za parkiranje, so vedno kakšne ovire, pa z dobro voljo in lepo besedo se vse mirno uredi. Veliko romarjev tam je bratov Hrvatov-Zagorcev M se kar lepo soglašajo s Kranj' ci-Štajerci pri mašah v cerkvi. Sicer ni vse tako, kakor bi bilo želeti na obeh straneh' pa kar lepo gre naprej. Marija tam na gori je doživljalo vse vrste časov in vse zmagoslavno prebolela in bo tudi te. Slomšek bo vse izprosil pri Mariji v nebesih. Na Brezjah Brezje, to je pa res svetišče Slovencev in tam je res lep0 urejeno in čisto v cerkvi i11 zunaj. Vedno je veliko romarjev. Vsa čast očetom frančiškanom tam! Pri tej priliki bi pa pri' pomnil lo: Oltar Marije P°' magaj tam v kapelici — P) mi novi oltar ne zdi takd lep t.j. baročni zlati po žarni' sli bratov-umetnikov Bergantov, kateri je bil postavljen pred tremi leti. Oni, katerega je zamisl’1 pred leti mojster Plečnik, mi je zdel veliko lepši. Je J’-1 še nekaj njegovih del tam hranjenih in stojijo šc tun1-Nisem kritik in sodnih O' kih del. Sem pa slišal ta111 več še hujših kritik na G račun. Vsake oči imajo- sv°' j ega slikarja. Bodimo pa Bu' gu iz srca hvaležni, da i,li:! Marija tako lep domek. (Se nadaljnja) \ < » j » j j I! i; ■ * a a a a iJ KOLEDAR društvenih prireditev < ■• «> ****l********»*****»**»****»***************»»4****t*tt**tnt»**tt.****i v DECEMBER 26. — Koncert ansambla Ot- tavia Brajka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 4. pop. Po koncertu ples—igral bo ansambel Ottavia Brajka. .11. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in sicer v spodnji dvorani. Igra Alpski sekstet. 31. — Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi silvestrovanje v glavni dvorani. fSH.v p 19 81 JANUAR APRIL 25. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. MAJ 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 16. — Pevski zbor Korotan priredi svoj pomladanski koncert in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra Alpski sekstet. JUNIJ 14. — Tabor DSPB Cleveland poda svojo spominsko proslavo pri spominski kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. JULIJ 16, — Slovenska šola pri Sv. Vidu irna svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi, SEPTEMBER 2(1, — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. OKTOBER 17. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 24. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave, NOVEMBER 14. — Belokranjski klub priredi vsagoletno martinovanje v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Za ples igra John Hutar orkester. 14. — Pevski zbor Jadran priredi svojo vsakoletno jesensko večerjo s koncertom in plesom v Slovenskem. delavskem domu na Waterloo Rd. crrm ^ocietr ©Ni FURLANE DRIVE JOUST. IL 60434 10. — Slovenski športni klub MAKS SIMONČIČ-priredi “Zimski večer” z večerjo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 24. — Upravni odbor Slovenske pristave priredi Pristav-sko noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. FEBRUAR 7. — Društvo “Modern Crusaders” št. 45 ADZ priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob 6. zv. Igra Jeff Pecon orkester. 8. — United Slovenian Society priredi tretji vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 3. f pop. Za ples bo igral Alpski sekste t . * 21. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi banket in program v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 20-let-nici klubovega obstoja. 21. — St. Clair Rifle and Hunting Club priredi “Lovsko večerjo” in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Serviranje Alpski Sekstet. od 7. do 8.30 zvečer. Igra 22. — Slovenska šola pri Sv. Vidu ima kosilo v korist šole v farni dvorani. Servirajo od 11.30 do 1.30 popoldne. p* MAREC 1. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi vsakoletni banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8. — Pevski zbor Jadran priredi svoj pomladni koncert v Slovenskem delavskem domu. Za ples bo igral Markic-Zagger orkester. 21. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 28. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igrali bodo Veseli Slovenci. Petnajst dolgih let Prišla je vojska. Tudi on je ! nral \r wrvin5Vrv cnlrnin TMo- . * Vse prepočasi se sučejo kazalci ure danes, vsaj tako se zdi Žanu. V napol priprtem kupeju sedi, v katerega udarja, smrad dima iz lokomotive. Zunaj sneži. Brzeči vlak enakomerno tolče v Žanove možgane. Dozdeva se mu, kot bi ponavljal besede: Prepozno, prepozno, prepozno... Svet se mu odmika, misli so težke, res dolgih petnajst let... “Podgorica!” se je zaylekel glas sprevodnika. Podgorica sili nazaj isti glas to pot v Žanove možgane. Zagrabil je kovček in se pognal na prosto. Škornji so obstali v visoko zapadlem snegu. Stoji kot brezumen, nor človek, bitje, katero pred nečem beži, se odmika in hiti, da bi dospelo na kraj pred nesrečo... Gleda za odhajujočim vlakom. Sam, prost, svoboden. Za trenutek se vračajo nazaj domišljije, doživetja, petnajst izgubljenih let. Preko ceste je krčma. Pijano petje se razlega, v katerega se meša ženski kričeči glas. Kraj mu je odvraten, vrišč mu meša možgane. Grozi, sodrga prekleta ... Noge se mu tresejo, postal je slaboten. Prekletstvo nad to ostudno hišo. Ne bo vstopil. Vso to dolgo dobo let ni bil v njej, zakaj bi moral nocoj? Tu je mejnik njegovega življenja. Par kilometrov vstran od tu je bil rojen in poročen. Dolgih petnajst let — fant mora biti velik... Ugriznil se je v ustnico. Svetlordeča kri je kapnila na beli sneg. Prav iste barve je kot tisti nagelj, katerega je dal svoji ženi na dan zakonske zveze. Zrak je hladen, solza topla drsi po licu. Ko je odhajal, je žena pričakovala... Nista bila bogata, Bog je bil v njuni hiši. Življenjskih skušenj ni imel. moral v vojaško suknjo. Neko noč so ga zajeli. Dolgo so se peljali z vlakom. Nekje' v hribih so bili, zamreženi, odtrgani od ostalega sveta ... Pisma sta si izmenjavala z ženo. Prišla je naredba in prestavili so jih. Drugam, daleč proč od tistega kraja, kjer je popreje bil. Naložili so jih v vagone kot klavno- živino, bili so pač brezpravni ujetniki. Zaman je potem čakal pošte. Ni je bilo več. Prosil in rotil je. Komandant ga je odidi. Vse to je sedajle v Žanovi glavi. Se več, grde misli, mračne in varljive silijo v njega. (Dalje na str. 4) Prijatei’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. CS St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS. Since 1914 .«. ... the. Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half a-ceotury your Society has offered -the finest in tnsuran« protection at low non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs arc: 1. Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 1. Additional scholarships for needy boys and girls. L Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 8. Bowling, basketball and little league baseball. 8. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine Officers President ................. Joseph J. Konrad First Vice-President ...... Ronaid Zefran Second Vice-President ..... Anna Jerisha Secretary ................. Robert M. Kochevar Treasurer ................. Anton J. Smrekar Recording Secretary ....... Nancy Osborne First Trustee ............. Joseph Šinkovec Second Trustee ............ Frances Kimak Third Trustee ............. Anthony Tomazin First Judicial ............ Mary Riola Second Judicial ........... John Kovas Third Judicial ............ Frank Toplak Social Director ............ Mary Lou Golf Spiritual Director ........ Rev. David Staizer Medical Advisor ............ Joseph A. Zalar, M.D. P A T RIA Import House Ko boste kupovali za Božič, se ustavite pri nas in si oglejte, kar smo uvozili iz Slovenije: OBLATE SADNE SOKOVE IZBRANE ČAJE Tel.: 531-6720 Odprto od ponedeljka skozi soboto od 8. zjutraj do 6. zvečer BONBONE KEKSE ČOKOLADO 794 E. 185 St. Cleveland, O. 44119 GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 431-2088 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 THE HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. Minutes sf the 21st General Convention SUNDAY, AUGUST 24, 1980 The next report was given by our First Vice-President, Ronald Zefran. Mr. Chairman, Father David, Fellow Officers and Board Members, Delegates, Alternates and Guests: In wondering what to talk about at this convention, I saw an article last week that appeared in one of the local small papers. It was a comment by Patrick Wilkins who wrote in the National Enquirer and I am going to quote directly. It said, “Americana, the most enthusiastic joiners in the world a generation ago, began to shy away from clubs and organizations during the seventies.” Just a question of people just don't join organizations automatically today. So I started to give a little thought to what I consider would be reflections of the past and I thought that wouldn’t really be an apropos statement. But rather I would look at it as a statement which I figure could be synonymous and called it “A Dream Fulfilled.” “A Dream Fulfilled” Our beginnings saw a group of hard working and determined immigrants come to a new land with what they thought were new opportunities to help them aspire to and achieve a new life. They did not leave their roots in the old country — no — they brought their roots with them to intermingle with the roots of their new country. With them came their love of country and tradition. It was here that they combined all their talents, hopes and desires. “They Build” They built communities, churches, schools and their strengths helped to build our large Fraternal network, organizations destined to be stepping stones to a better life for them, a better life for their families. A group so family oriented that they wanted to share their love of their old country and new country. They wanted to pass on-to us tradition, heritage and the love of friendship. They did this by founding organizations like the Holy Family Society that would enable them to share with each other, and also with those that followed, this love of heritage, their hopes, their desires. Their intent to keep this love alive was to organize lodges where the social atmosphere brought them together to enjoy their new life but to perpetuate their goals they added a fringe benefit — insurance — whereby a common pool of money was obtained and used to help fellow members during sickness' and death. From the planting of that one little acorn has grown the mighty oak we now have — The Holy Family Society. When troubled times beset the founders, they saw the need to instill new blood into the organization. But what could they do to bolster a sagging membership and a decrease in funds? Once again, their insight from years of experience convinced them that they need new leadership, new ideas, new ways of reinforcing their society. Unlike many other old fra-ternals, they saw fit to turn the reins over to a younger man. A man from their own ranks that would have their desires and hopes, but, with a new and progressive outlook. In so doing, they picked a man who has their ideals, but has a greater desire to build a great organization! Together they worked to build the fine, prosperous and growing Society we enjoy today. In the days of declining interest in Fraternals we have a leader who has “Sparked it” with his enthusiasm, hard work and progressive ideas. Our history is still in the future but if we take a page out of the past and promote our Society for the social, cultural and insurance benefits, we can only go upward! I, for one, wish to thank the old timers for giving us a Society we can be proud of and for the foresight of choosing Joe Konrad our President. Thank you. Ron Zefran First Vice-President (To be continued) & « 1 MAPLE LANES I M $ I VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO S V NOVEM LETU ŽELITA I CHICKIE in EDDIE ABE, lastnika | S 6918 St. Clair Avenue Phone 431-9593 i | I i I i is i i Koncert ansam&la OTTAVIA BRAJKA! K — LIQUOR — WINE — BOWLING I 5 «3:5535®* 553 5SSSi« GREETINGS FOli THE 1 HOLIDAY SEASON § I , g | AGE SHOE REPAIR--481-2112 | | Located at Euclid - Green Shopping Center l I i 1 — EXPERT WORKMANSHIP — | I SHOES, LUGGAGE, PURSES AND — KEYS MADE J NAROČITE ŽE SEDAJ SVOJO BOŽIČNO IN NOVOLETNO MESNINO PRI (IMPERMAN'S CHOICE MEATS 520 EAST 200 STREET 481-2386 Imamo prvovrstno sveže meso, domače kranjske klobase, zelje in repo ter domačo svinjsko mast. želodce in šunke, riževe in krvave klobase, domače kislo ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN SREČNO NOVO LETO! n n n “OTTAVIO BRAJKO ANSAMBEL”, glasbena skupina iz Izole v Sloveniji, bo v petek, 26. decembra, ob 4. popoldne nastopila s koncertom, v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Road. Za ples po koncertu bo prav tako igral ansambel Ottavia Brajka. Vstopnice za koncert lahko kupite po $5.00 pri: Sterle’s Slovenian Country House na E. 55 St. Tivoli Enterprises Inc. na 6419 St. Clair Ave. Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Dovgan’s Firestone Store na 15300 Waterloo Tony’s Polka Village na 971 E. 185 St. [{ n TU M H H n ;u tU :u r ? :u n T) H ;3 r{ Ti TU JA 's> n Ti ?A j! t! il' SREČNO NOVO LETO! Stane, Francka, Peter, Jože in Marko MRVA 3014 Rockefeller Ed, Willoughby Hills, Ohio VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! DRUŽINA IVAN VIDMAR 1001 E. 77 SL T Cleveland, Ohio 44103 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! IVAN IN MARIJA PETRIČ Z DRUŽINO 1145 Norwood Rd. Cleveland, Ohio 44103 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! ANNA IN NADA VIDERGAR Cleveland, Ohio n i! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! SIMON C. in SONJA KREGAR 35-34 87th St. Jackson Hts., N.V. 11372 OB POVRATKU IZ DOMOVINE, ŽELITA VSEM PRIJATELJEM VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. JOE in FRANCES STARIHA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! VINCENT in VIDA SFILIGOJ 35055 Chardon Rd. Willoughby, Ohio 44094 g iU Bolezen je ovira, da ne moreva pisati vsem, katerim bi rada. Naj Ameriška domovina prinese vsem najina ^ voščila in iskrene želje, da bi vsi v srcu čimbolj obču- kT tili bližino božjega Deteta ter v miru in z Njegovim blagoslovom preživeli novo leto. Ua iž P ji Ivanka in Franc Puc, $l„ Westmont, ill. ^ Prav vesele božične praznike in vse dobro v novem letu želita vsem svojini sorodnikom, prijateljem $1 in znancem - Jf FRANK TOMINC in DRUŽINA 1019 E. 02 ST. CLEVELAND, OHIO AT ------------------- VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! JOHN 'm J?MA FEftPL m DRUIIiA ’.CLEVELAND, OHIO Vesele božične in novoletne praznike želita JOHN in ROSE ŽNIDARŠIČ 13G13 Terminal Avc. Petnajst dolgih let (Nadaljevanje s 3. strani) Predramilo ga je petje. “Pastirčki vi, kaj se vam zdi...?” Kapnila je zopet solza, zdi se. mu, da je kristal njegovih oči. Počasi stopa. Neuhojena pot v visoko zapadlem snegu. Vso to dolgo dobo nosi nocoj na ramenih. Teži ga o-trok, žena njegova. Ali ga prepoznata? Morda sedi na njegovem mestu drug človek? Morda .. . sesedel se je. Preveč je za Žana. Misel mu je zašla nazaj v birtijo. Tisti hreščeči ženski glas mu vrta v srce... Počasi' se zopet dvigne. Naprej mora, saj ni več daleč do njegove hiše. Težke, od snega obložene veje se pripogibajo, veter se zaganja v njega in mu reže mraz V obraz. Pred njim stoje modre oči njegove žene. Vedno večje so, v njih je žalost. Križpotje. Podgorica-Smre-čica. Križani. Na istem mestu kot je stal pred petnjastimi leti. .. Nerodno potegne kučmo ,raz glave. Veter mu je raz-mršil lase. S težo svojega telesa se je vrgel na klečalnik. “Gospod, Ti, ki vodiš naša pota in življenje, usmili se nevrednega služabnika.” Glej, prav takšen in veren sem kot takrat, ko sem Ti dejal: z Bogom ... Vrni mi mir, daj mi družino, katera pripada meni. Pred Tvojim oltarjem sem sprejel blagoslov, s Tvojimi besedami je zvezan moj zakon. Odpusti mi, Gospod s Križpotja. Spustil je kovanec, da- je zacvenketalo. Za Tebe, Gospod, za Tvoje trpljenje. Odtrgal je smrekovo vej o, od tresel jo snega in pokril Križanega. Da mu sneg ne bo močil glave, da ga ne bo zeblo ... Še enkrat se je pokrižal, porinil kučmo na glavo in nadaljeval svojo pot. Zdelo se mu je, kot bi imel druge noge ... Bil je sproščen, korak mu je bil prožnejši. Kmalu je zagledal luči. Vas, njegova družina, vaščani, prijatelji. Odkril se je iz spoštovanja do rojstnega kraja. Zdelo se mu je, kot bi Gospod .s križpotja stopal z njim. Mihu podrhteva telo. Miha joka, glasno joka . .. Ni vedel, kdaj bo stal pred svojo hišo ... Njegov dom, prav takšen kot oni dan, ko je odhajal. Krčevito se je oprijel -suknjiča. Kovček je izpo-drsnil iz rok. Miha je obležal. Ropot, jo predramil mladega Žana. Sina — fanta njegovega- Pred vhodnimi vrati jc ležal tujec. Zaraščen mu je obraz, pa vendar tako mlad in lep .. . Vzdignil jc telo z nadčloveško močjo in ga odnesel na posteljo. Fant sc je zmedel, nikdar v življenju se mu ni pripetilo kaj takega. Tekel je k sosedom po pomoč. Hiša sc je polnila. Novica o dogodku je blisnila po vasi. Vlili so mu žganja, in še in še,;. Pomagalo jc. Medla svetloba leščerbe je osvetlila tujčev obraz. Na njegovih prsih pa je ležal krišček. Dala mu ga je žena na dan poroke. Vstopila je preplašena Zanova mati. Bila je žena tujca — njenega moža. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike in Kanade in članom Belokranjskega kluba želita blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. FRANK IN DANKA CHEMAS 1025 E, 62 St. - Cleveland, Ohio tttt»tt4t*t****t***t*t*****tttt*t*Ht****t*»****t**»*t*>**tt**t* VESELE D0ŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIJO PRIJATELJEM IN ZNANCEM Ciril in Silvio Vehovec ter Mamo Vesele božične praznike in srečno novo leto želi BUILT-RITE CONSTRUCTION COMPANY MATT GRDADOLNIK VICTOR KMETIČ VINKO RADISEK z družinami SEASON'S BEST - SHOP AT OLD WORLD PLAZA E. 185 ST. E, 185th Businessmen's Ass'n. HAPPY HOLIDAYS from Vesele praznike, zdravja in veselja v novem letu želim vsem prijateljem, znancem in sotrudnikom znamkarske akcij e. / - • MARY STRANCAR 833 E. 45C St. — Cleveland, Obio •Blagoslovljen .Božič in srečno novo leto : vsem prijateljem in znancem žele Ivan,. Vida, Marko, Bernaclka in indy 1 Jakomin -I I I UNITED SL0VEI SOCIETY aiHi U.S.So BANI \ %. 11 ■ i>r SLOVENSKO GRADBENO PODJETJE HOUSING CONTRACTORS, INC. ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM. FERDO SEČNIK, FELIKS BREZNIKAR, JANEZ ŠVIGELJ, IVAN BERKOPEC, ANTON ŠKERL DOMOVINI IN NJENIM CITATELJEM ŽELITA VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ZDRAVKO IN MARJANCA KALAN New York Blagoslova polno za božične praznike, Miru, sreče zdravja v novem letu 1981 želi vsem DRUŽINA KLESIN 1930 Himrod St. — Ridgewood, N.Y. 11385 Namesto božičnih kart, letos darujemo za ponesrečence od potresa v Italiji. Ansaiiel GALEBI in pevski tercet MCA z Opčin, ko se spominjamo Vašega prisrčnega sprejema, izrednega gostoljublja in s tem povezanih nepozabnih doživetij med Vami, dragi rojaki v Kanadi in ZDA, se Vam še enkrat iskreno zahvaljujemo, obenem pa Vam voščimo vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno in sadu polno novo 1981. leto. Rev. Franc Pohajač VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! FRANK STANISA R.D. 3 Geneva, Ohio 44041 MERRY CHRISTMAS AND HAPPY NEW YEAR John in Antonette Celcsnik 6314 GLASS AVE. CLEVELAND, OHIO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! DRUŽINA JANEZ SKUBITZ Y ZALI (Nadaljevanje s 5. strani) la stara mati, da ranjencem mraz najprej škoduje. Iti sedaj so mrzle noči, to veste vsi!” Takrat so bratje spoznali, kam merijo brata Janeza mirne besede. In oče Ignacij je nekaj premišljal, potem pa dejal: “Janez ima dobro glavo! Luka, vzemi sekiro in spravi jo pod strop, kjer je bila!” “In kje v Pismu,” vpraša sin Janez, “kje je .zapisano, da Izdajalca sprejeti pod svojo streho? Saj tudi ni zapisano, da moram vzeti gada k sebi v posteljo, da me piči, ko se je ogrel ob mojem tele- i su!” “Nikjer ni zapisano kaj takega,” pritrdi oče, “pač pa je zapisaho: Zob za zob!” Š “Postavimo ga torej na hladno noč,” dostavi Luka, “kar mu bo itak všeč, ker gotovo ni rad med krivoverci!” Vsi so zadovoljni š tem sklepom in zdaj vstanejo, da odneso ubogega Amanda na nočni mraz — v gotovo smrt! Stopijo v sobico, kjer leži bolni kanonik. Ko odpro vrata, stoji pred njim domača'' hči ih nje bledo lice priča o bolesti in grozi, ki ji dviga kipeče prsi. “Kaj hočete?” vzklikne trepetaje. “Moj Bog, ali se ne bojite umoriti nesrečnega človeka?” Rekši stopi pred ležišče in razprostre roke proti tistim, ki se gneto med vrati. “Bojte se Boga, oče, bojte se ga!” “Umakni se, deklica!” se u-jezi starec, “in ne vtikaj se v naše reči! Lezi in zaspi in jezik za zobe! Vi, sinovi, pa po-primite, da bo prej dognano naše delo!” “Mati, pomagajte!” vikno Katrica v,-svojem strahu. Ali že jo je zgrabil oče z jekleno roko in jo treščil od postelje, da se je kar zgrudila. Daši je vedel, kakšna mu preti nevarnost, vendar kanonik Amand dotlej ni spregovoril niti besedice. Sedaj pa se oglasi, rekoč: “Pusti dekleta, hudobni starec, in ne ubijaj svoje hčere! Saj mi je drago in ljubo, da me postavite izpod te strehe, kjer ne poznate ne gostoljubja ne prave vere Kristusove! Storite, česar ne morete opustiti! Moj Bog, ki ne pusti, da bi padla ptica s strehe, ohrani tudi mene, če je taka volja njegova!” “Torej sinovi,” reče starec, “pa je vse v najboljši pravici in v najboljšem redu. Primimo ga in odnesimo ga, kamor hoče sam! Saj mti izpolnimo samo voljo!” “Tem manjša je naša pregreha,” se zasmeje sin Luka. “Vzdignimo torej!” (Dalje) —-o-—- MALI OGLASI FOR RENT 4 room apartment. St. Mary’s parish. Adults only. Call 761-8206 (141-144) For Sale 14 trucks of dry firewood for your fireplace. Call 944-7058 (141-144) WILLOUGHBY HILLS, OHIO Woman to live-in. Free room and board and small salary. Willoughby. Call after 4 p.m. 942-3197. VESELE BSIiuSE PRAZNIKE! from t!ie Lausche Family MRS. JOSEPHINE LAUSCHE WELF MR, AND MRS, FRANK J. LAUSOUE MRS. WILLIAM BOBNAR LAUSOiE MRS. CHARLES KNAOS LAUSCHE MRS. FRANCES LAUSCHE URANKAR MR. AND MRS, HAROLD J. LAUSCHE 4 ■ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM gsgfepr ****** *****-***■?* ■?* T* ** * DRAMATSK0 DRUŠTVO LILIJA BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM Ivan, Zdenka, Robert’ Marko, TomaZ in Katja ZAKRAJŠEK 174 Brush Rd. Richmond Heights, Ohio Duhovniki in sodelavci slovenske fare SV. VIDA Christmas Greetings j : V fes Cleveland, Ohio voščijo vsem faranom in slovenskim rojakom po svetu žegnane božične praznike ter obilo božjega blagoslova in miru v novem letu 1981. y 1 18 f i I 'M t f * Va O? t / ’i •¥ y* '■ i r I S m ‘K va % $ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! EDI IN SONJA MEJAČ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO! Vesele božične praznike in srečno novo leto! MARY G. HROVAT 21704 Lake Shore Blvd. — Euclid, Ohio ■ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! JACOB IN MARY GRUM in DRUŽINA 886 East 210 St. Euclid, Ohio 44119 Vesel Božič in blagoslovljeno novo leto želijo vsem sorodnikom in prijateljem EDI. RADA. TOM, NADI IN ANDREJ VEIDER 29320 White Rti. — Willoughby HULs, 6. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! MARIO, HELENA, TOMAŽ, TOKI TIM! IN MAJDI PERČIČ 1934 Sunset Drive — Richmond Heights, Ohio 44143 I ix p j • u 7 J f ' %& i' H i"» VZ r* 'j H 0