€ERKTE]«1 GLASNIK .ZA TRŽIŠKO ZUPXIJO Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka i'— Din LETO 1958 FEBRUAR ŠTEV. 2 IVekaj Iz župnijske kronike leta 193? že (leseiič je sedanji ii'žiški žtipiiik ure val ol) novem letu župnijske knjijie. Priznati mora. da so občutki ol) laki priliki vsako leto silnejši in združeni \ edno bolj z živimi spomini. Znani I j udje iz poznanili razmer, dogodki |)ri-srenega veselja in neme žalosti, napredek in nazadovanje laranov na poli proti veenosti. vse to označujejo zaLi j učne številke. Naj bo nekaj podanih, da trkajo \ spomin na |)releiklosl in \ opomin za prihodnost! Število faraiiov je po zadnjem ljudskem šielju "5.()()2. Rodilo se je v tržiSki župniji I 14 otrok in sieer hI dečkov in 11 deklie. Od ieli je bilo nezakonskih ). Poleg lega se je rodilo glasom poročil \ ljubljanski bolnici K) otrok in tako znaša s temi vred število vseh rojstev 124. — Tako število so I o rej dosegla rojstva v župnijskih knjigaii. Starši naj pa pred Bogom in svojo vestjo prenrislijo. če je ta šte\ ilka zadosti \ elika. Umrlo je v domači župniji 71 oseb. Dva mrliča sla bila odpeljana drugam. II (ržiških rojakov pa je nilo pripeljanih od drugod k ziidnjemu počitKu na našem pokopališču — med temi V žrle v plazu pod Storžičem. ki je v lomski župnij i — in tako je bilo na našem pokopališču pokopanih HO mrličev. Od pokopanih je bilo moških in 42 žensk. Otrok pod () letom je umrlo 17, nad 70 let starih je bilo pokopanili K). Najstarejši mrlič je dopolnil v življenju HI let. I mesec in 1 dni. — kdo izmed umrlih je pričakoval z gotovostjo smrti pred doiirim letom!' In kdo izmed nas Ve. kdaj in kje ga smrt čaka? Poi4)k je bilo v domači župniji 41. "klicev pa 71. — Prav je. da se vrši po- roka domači ; t zupnijt; so tudi stroški najmanjši: Primerno veselje ob tej pri^ liki je posvetil sam Jezus, ki je bil na ženitnini v kani. / Jezusom naj ta važen stan vsak par prične in ohrani naj Zveliča rja za tovarišijo! Sv. obhajil je bilo razdeljenih 77.145. ].e])a številka in še nikdar tako \ isoka, čeprav nismo imeli v letu 1957. kakšniji izrednih pobožnosti. Blagor tistim, ki so to številko večali! Povedal nam je pa pomembno mil. g. prošt Nadrah ob 40 letnici Prosvetnega društva sv. Jožela. da so bili v času njegovega kaplano\ a-nja silno redki tisti, ki ne bi izpolnili velikonočne dolžnosti. Ali so redki tudi še danes? Za misijoiie smo nabrali v misijonskem tednu, pri cerkvenih nabirkan in z darovi posamezniko\ toliko, da je bilo poslanega Družbi za širjenje vere 1000 din in Apostolstvu sv. Cirila in Metoda pa IHOO din. Poleg tega je bilo nabranega za bengalski misijon v nabiralniku pred sv. Andrejem 045.25 din in v konsumu HI.75 din. skupaj 725 din. Premnogi so se tudi še drugače, poleg molitve. spomnili misijonov. — Ljubezen do misijonov bo Bog prav gotovo poplačal z utrjen jem vere v nas! Za cerkev sv. Družine v Mostah je g. župnik Jenko Miha nabral 5740.50 din. Za liaragovo semenišče je znašalo darovanje na prvo nedeljo meseca maja (>()I5.25 din. Bazni darovi posameznikov so poleg tega pripomogli, da je župnija brez podronneiia pobiranja v redu plačala znesek, ki je bil predpisan. — Ostane pa Baragovo semenišče še za več let naša resna in častna zadeva! Dobrodelnost je lepo cvetela. Spremlja jo očiten božji blagoslov ob tolikem XKlejstvovaiijii. Д incencijc\ći konferenca je izdala za potrebe sirotišča in zavetišča na Skali, za izdaike Rokodelskega doma in za reveže po drnžinah skupno velikansko vsoto 3()9.560.25 din. Bilo je samo na Skali konec leta vsak dan ])ri kosilu do 115 otrok. Račiini vsake veje dobrodelnosti se vodijo posc4)ej. Kritje je povzročalo dosti skrbi. Poleg' tefja je razdelila Klizabetna konferenca v denarju 2775 din. 1'ri vsem tem niso \ šteti darovi v blagu. — Jmena dobrotnikov naj bodo zapisana v knjigi bož- jcgu Plačnika, ki naj dobrotnike še ohranja in spodbuja! Cerkveno gospodarstvo gre kar л točnem redu. Vse številne postavke so ak- , tivne. le župnijska cerkev bo zabrisala v letu številne prenovitve v letu I9'i5. in podružnica sv. Jurija bo še nekaj časa čakala, da bodo brez posebnih dajatev plačani zvonovi. — Veliko žrtvujejo tržiški larani za cerkve in njihove potrebe iu za mnogotere dobrohotne prošnje svojega župnika so vedno dovzetni. 1'rav. le tako naprej! Viktor kraut: Ф Ivan Theuerschuh »dlasnikov g. urednik me je prosil, naj napišem nekrolog Šetinče\ emu gospodu. ki se je ravno za božične praznike ])reseliI k svojemu Stvarniku. Čeprav prisrčno rad napišem nekaj vrslie v spomin dragemu duhovnemu so!)raiu. spoštovanemu sorojaku in j eruzalem-^kemu so romarju, vendar me zelo skrbi, ker ne boni mogel prodreti v globino pokojnikovega srea, k j er je \ se dni svo-jega zemeljskega življenja nosil neko tiho. skrilo bol. ki je rezko izzvenela \ njegovih zadnjih bi\sedah, ki jih je uniirajoč izrekel: Smi l. pridi, reši me! Ivan 1 heuerschuh je 'l)il rojen v Tržiču dne II. avgusta IS7(). iN j epov oče je bil iz stare tržiške rodbine ) Iteuer-schuh-ov. ki so bili deloma košar j i. deloma usnjarji, ni se pa opiijel obrli svojih pracIedoN. ampak je kot sieklar odprl lastno |)i odajalno. katero je ob svoji smrti 11. S. 142J prepustil svojemu naj-siarejšemu sinu .Nikolaju, 'ki je tudi že umrl. Njihova mali Neža, roj. Šari, pa je bila doma \ Poljčah pri Begunjah in se je leta 186'). primožila v Tržič. Ljudsko šolo je f I\ an obiskov al v Tržiču in je bil v drugem oddelku če- učenee I istega edi nsl ve- V srednje šole. l'o \ l.jubi jani je bil 11 tega razreda nega razreda na iržiški šoli, iz katerega je odšlo 17 učenee\..........'' gimnazijskih študij. leta IS')7. sprejt'1 \ duho\ sko semenišče v (Joriei kot bogoslovee za tr.žaško škofijo. Kol Ireljeh Inik je bil od tedanjega goriškega nadškofa kardinala Jakoba Missia dne Л2. julija 1900 posvečen v mašnika in 24. julija je z vso slo\csiio-s t j o daroval prvo s\. mašo \ domači I r-žiški farni cerkvi, obdan od šie\ ilnili svatov. Novomašniku je pridigoval nje- i'ojak l'oHak! Daii novc sv. mašijo l)il za t Ivana najbrž edini res slavnostni (lan v vsem njegovem zemeljskem življenju! — Po do\ ršenili bogoslovnih študijah je ves srečen, da je dosegel srečo mašništva. preživel počitnice sredi domačih na svojem domu. kamor nas je. takrat še dijake, rad povabil, zlasti na vrl. kjer se je tako rad spre-hajal. i)ne S. oktobra l')()l je f Ivan odšel na svojo prvo službo kot kaplan v Moš-čeiiice pri Opatij i. pra\ ob obrežj u Jadranskega morja, 'kjer je ostal d\e leti in štiri mesece. Odtod je šel za ekspo-zila v Lokev pri Divači, kjer je pasti-roval nad II let; iz Lo'kev je nad eno leto upravljal iiidi župnijo Divača in nekaj časa I udi župnijo (>ročana. \ Lokvi je imel za soscsla rojaka Alojzija Počivalnika, ki je IS let. do svoje smili I. aprila 1*)27. župnikov al v Bazovici, ki leži ob državni cesli tik pred Ti slom. Iz Lokev so t Ivana predstojniki poslali za doibo od 24. oktobra I*)!! do i|. julija l'M() za ekspozita v Pod g rad pri 11 rušici. kjer je imel naj bližjega soseda v llarijah. ki so tedaj še spadale v ljubljansko školijo. \ času vojske je bil tii leta nameščen kol žttpni upravitelj v Sočcrgi pri Muzelu. odkoder je bil pa L septembra IVIЧ poslan v iioljunec pri Trstu. Tti je oslal do 22. marca l')2S. ko je bil nameščen za župncga upravitelja v Podgorjti. kjer ga je sredi dela 21. decembra I. I VIT. dohitt la smrl. Še i/. Ho-11 unca je pel mesecev ttpravljal župnijo BorŠI; iz Podgorja pa dve leti žttpni jo Klanec. Tako podrobno sem mtšiel vsa slttžbena mesta t Ivana zato. da tistrežem njegov i želji, ki jo je izrekel takrat, ko smo nabirali podatke za tr-žiSko spominsko knjigo, »da bi rad, da bodo podatki o njegovi biografiji popolni«. Dopolnilnemu pismu s to pripombo je čez nekaj dni sledilo še drugo pismo s prošnjo, naj se pojasni, da se ga ne bo napačno sodilo, češ da je »večen« administrator. čeprav je že 18. 9. 1918 z dobrim uspehom dovršil župnijski izpit in so bile le razmere v zasedenem ozemlju krive, da ni mogel postati stalno nameščeni župnik. 8 prav I a ko preprosto natančnostjo in sikrbno vestnostjo je pastiroval na svojih nelalikili službenili mestih. iKakor mu je bila vedno skrb za duše izročenih faranov sveta dolžnost, prav tako tudi ni nikoli opustil |)ri njih negovati ljubezni do dragega materinega jezika. Kamorkoli je prišel, povsod je po njegovi zaslugi prav kmalu poraslo število naročnikov pri .\1ohorje\i družbi. Kakor skrben, je bil vedno tudi skromen in za vsako, tudi najmanjšo usluž-nost svojemu bližnjemu hvaležen. Kljub njegovi skrbnosti in skromnosti ga mnogi niso razumeli in tako je dobro Ivanovo sree dostikrat močno bolela nehvaležnosi tistih, za katere se je trudil z vsemi svojimi močmi. I užno je bilo Ivanovo življenje v iužni Istri, zlasti še po novembru 19!8. ko so Italijani zasedli tudi ta košček slovenske zemlje. I)asi je doliH italijansko državljanstvo, je želel domov in težko je čakal trenutka, ko bi mogel kot upo^kojenec živeli doma. Ivanova želja je pa bila tudi. da bi njegovo truplo počivalo v domači zeudji. In ko so bile zlasti pretekla zadnja leta razmere v Isiri lako silne, da si skoraj misliti ni mogel, da bi bilo mogoče v primeru smrti njegovo truplo prepeljati v dragi domači kraj. je naročal, naj ga pokopljejo. če v I'od gor ju u mre. vsaj v Bazovici ol) si rani n jegovega rojaka t žun-II i kil Počivalnika, da bo njegovo truplo počivalo vsaj poleg domačina, če že ne v domači zemlji. Domov v Tržič je zahajal t Ivan lako rad! Sleherno leto vsaj 14 dni v mesecu avguslii. In lo ludi še po smrli staršev, po katerih je podedoval Ireljino pravic pri lojsini hiši in |)ri posesivu. Kadarkoli je t Ivan prišel v Tržič, je Prav gotovo pohilel ludi na I) rez je k ljubljeni Mariji 1'omagaj, Tam je našel tolažbe, tam si je tudi nabral novih moči za nadaljnje delo. Pa tudi drugače je rad poiskal ])rilike, da si je razširil svoje znanje in zato si je šel rad ogledat različne prireditve in raznovrstne kraje v bližini in daljini. Naj omenim le eno: njegovo romanje v Sveto deželo. Le enkrat šele je slovenski narod skupno kot zastopnik vseh Slovencev iz bivše Kranjske. Štajerske. Koroške, Goriške in Istre pohitel v Jeruzalem. To je bilo leta 1910. V mogočni procesiji je na ])redvečer praznika Marijinega rojstva med molit\ ijo in slovensko pesmijo stopalo 340 Slovencev s t školom dr. jegličom proti svetemu mestu — med njimi tudi Ti. Ivan. kot zastopnik istrskih Slovencev. Ko sva II. septemibra 1910 imela srečo, da sva sredi noči mogla opraviti daritev sv. maše v votlini Kristusovega rojstva in s\ a po sv. mašah bdela na terasi beilehemskega gostišča in zrla na pastirsko polje, kjer so angeli naznanjali pastirjem rojstvo Odrešcnikovo. sva govorila tudi o dragem domačenf kraju. Prav lam in takrat si mii zaupal svojo srčno željo leči k počitku v domači zemlji! In glej. naključja! Ravno za svete božične prazni'ke čez dolgih 17 let po leni pogovoru je jezušček Ivana poklical k sebi! Ravno na sveti večer in na sveti dan je njegovo truplo ležalo med njegovimi larani na mr1\ aškcm odru. \ jutro na Štefanovo ])a so Ivanovo irtiplo odpeljali domov, ikjer je še noslcdnjo noč prcnilo pod domačo štreno — da se mu je izpolnila njegova najsrčnejša želja. .Na šentjanževo |)opoldne je spremljalo I) duhoN iiikov in bogoslovcev in nekaj rojakov Šetinčevega gospoda iia iižiško pokopališče do arobnicc njegovih staršev, .Naslednji o an pa je v Ir-žiški larni cerkvi zanj opravil Iržiški g. žil pil ik ob asistenci gg. kajilanov slovesno mrtvaško sv. opravilo, pri stranskem oltarju so pa zanj maševali njegovi rojaki. Udeležba vernikov pri pogrebu in tem sv. opravilu je pa kazala, da živi v Tržiču večinoma že nov rod. ki ne pozna več veliko starih Tržiča nov in njihovih lepih navad v pripravljenosti za kake male žrtve v pomoč in tolažbo pokoj 11(41111 maziljencii (Gospodovemu. \ ajeni smo namreč pri večini tr-žiških oogrebo\ vefje udeležbe! .Naj ni Ivanovi duši angeli svete bo-žiične noči prinesli večni mir \ Rogu! Oznanila za februar 2. Svečnica, luv.apovodan praz.nik. — Službe Ijožje so kakor oli nedeljah. Slovesen blagoslov sveč se vrši ob % K). "i. Sv. Blaž. Ob šestih je orplana sv. ma.ša. lilajroslov sv. Blaža se bo delil /jutraj pre I šesto sv. mašo in od pol sedmih dalje v župnijski cerkvi, po sv. maši pri sv. Andreju tudi tam. Verniki naj ]x)kleknejo kar po cerkvi ob klopeh. 4. Prvi petek v iiieseeu. Ob šestih je sv. maša prml Najsvetejšim. Na predvečer je v župnijski cerkvi skupna molitev svete ure od 8 do Ч zvtu'cr. (). V. nedelja po Ra/.glašenju Gospodovem, prva nedelja v mesecu. Službe božje so v navadnem redu. Pri S(>sti sv. maši je mesečno skupno sv. obhajilo za moške. r>. Prva predpepelnična nedelja in slovesni spomin kronanja sv. očeta Pija XI. Službe božje so v navadnem redu. Ob desetih je slovesna peta sv. maša z leviti in |>o sv. maši zahvalna pesem s ])apeško himno. 14. Dnijia predpepelniena nedelja. Službe božje so v navadnem redu. 21. Sv. Matija, apostol. Ob Šestih je oriflana farna sv. maša. 27. Tretja predpepelniena nedelja, pustna nedelja in prieetek 40 urne poho/.nosti. l'o pri-di^i pred šesto sv. mašo bo blajjoslov z Najsvetejšim, ki ostane iz|)ostavljeno do še^te ure zvečer. V ponedeljek ostane izpostavljeno .Najsvetejše (и1 išeste ure zjutraj (lo šeste ure zvečer. v torek pa od šeste ure zjutraj do končane popoldanske iM)b(>žnosti. Kdor jirejme sv. zakramente in moli v papežev namen, prejme popolne odpustke, nepopolne odpustke pa nudi tudi vsak obisk .Najsvetejšega, združen z molitvijo in kesanjem. Vsak dan tridnevuiee bo popoldne ob treh pri možje in mla., vesoljna (xlveza 2. Dekliška Marijina družba: shod II., skupno sv. obhajilo 27. .Marijina družba /a žene: shod 20., skupno sv. obhajilo П. Marijini vrtci: po napovedi gg. verouičiteljev. Mesečna šolska sv. spoved: meščanska šola ■>., dečki ljudske šole 12., deklice ljudske šole 14. Mladinska pohožnost: ti. popoldne, ko je poleg počeščeuja sv. K. I. krat(»k nagovor za otroke in otroško petje pri ivopoldanski službi božji. Župnijska kronika za december 1937 Decembra v naši župniji rojenih: 12. Decembra v naši župniji poročeni: Nihče! Decembra v naši župniji pokopani: 1. Kramar Janez, čevljarski mojster in hišni posestnik, rojen v Tržiču 22. 4. ISSi. poročen 12. 5. 1907. umrl v Tržiču, /,a \ irjein 4, dne (). decembra. 2. Žust Jožef, sin predilniškega delavca, rojen v Tržiču 29. I. 1926. umrl v Tržiču. 1'ot na pilarno št. 2, dne 9. decembra. ■>. .\vpič Franc, sin predilniškega delavca, rojen na Bistrici 5. 12. 1917. umrl na Bistrici št. 37. dne 12. decembra. 4. Cankar Marijana, vdova-zasebnicu. rojena v Križali 7. 4. I8()4. umrla pri .Sveti Ani št. II, dne 17. decembra. ). Perko .4na. gospodinja, rojena v .Sori 21. 7. 1471. poročena t). II. IS94, umrla v Tržiču, 1 lica \ iljerna Pollaka št. i. dne 18. dec. (). .Ahlfeld .A rt ur, samski brez|x)selni občinski ubožec, rojen v Bratenau v Sp. Avstriji 4. I. IS<){), umrl v Tržiču, l jubljanska cesta 11, dne 22. decembra. 7. 1'rečastiti gospod Tlieuerschiih Ivan, dušni pastir v 1'odgorju v tržaški škofiji, rojen v Tržiču II. 8. IK7(). umrl v I'cxigorju 21. de-ceembra, pokopan v Tržiču 27. decembra. 5. Tiringar Marija, nadzorovalka \ papirnici in posest niča. rojena \ Križali H. I. ISh7, poročena 8. (). I4. se je rodila v ljubljanski bolnici Љ. 12. 1917. 1. ISi/.jak Stanislav, diplomirani stavbeni tehnik. Bistrica, poslopje pisarne ing. Dedeka, iu Sajovic .\na, zasebnica. Bistrica št. 21. sta bila poročena \ cerkvi sv. T rančiška \ .šiški-l.jnbljana. dne 27. novembra 1917. 4. br. Klbert Viljem, uradnik v predilnici. Tržič. Ljubljanska cesta 24. in Kopač Jožefa, bivša uradnica v predilnici. Tržič, Ljubljanska cesta 24. sta bila poročena v frančiškanski cerk\ i v Ljubljani dne Iti. decembra. Namesto < velja im kislo iiuilcri himi je dii-loMilii (Irii/.itm /.adrii/nikova ViiiccnciicN i konferenci KN) din. \ isti namen drn/ina 1'etra Po-(THcaija namesto c\etja materi Aloj/iji KM) din in drn/ina Kl()lifa\arja Aloj/.ija namesto cvetja svakn IЛ nesin Bonessn, ki je nmrl v I rsin, ()() dinarjev, neimenovani pa namesto cvetja Perko Ani 10 din. lioj; povrni! /a predstavnika in /alo/nika: Anton Vovk, žiipnik v I r/ieii. — Za iirednika v Ljubljani: Dr. P. (Jvido Rant, (J. K. M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Hlejec