Naš gospodarski program. (Poročal na VII. tp/okrajiinski skupščinii pov.UJU -^- Ljubljana dne 6. VII. 1927 v kranju tov. Alojzij Hreščak.) Tovariš Pahor nam jc razvijal svojc mLsli o delovnem programu našc organdza* cije v bližnji bodočnosti. Iz debate je razs vidno, da jc delcgacija z n-avdušenjem sprc* jela ta široko zasnovand načrt, znamcnje da se učiteljstvo Slovcnijc zavcda vclikc važnosti smotrenega dela v kordst sebi in ljudstvu. Brez pridržka — čc abstrahiram od formalnosti, po katerih naj se vse delo smotreno usmcri — stc se delegatje jn dc= legatinje izjavili zato, da zastavimo svoje* mu delu v organizcijd in izven nje vse svoje moči, kajti samo od tega bo odvisna usoda stanu in kulturni dvig našcga Ijudstva. Socialni n pravni položaj učiteljstva. Tada stan, k.i ima pred scboj tako ogromno nalogo, sc mora zavcdati, da jc njegova cksistenca varna lc, če je vsak po* cdinec v težkih momcntih življcnja zago* tovljen vscstranskc poraoči svoje organiza« cije. Žalibog ne moremo trditi dancs tcga, če se lc površno ozrcmo na trnjevo put ljudskega učitelja. Naj ugotovdm lc brcz vseh običajnih jercmijad, da se naš pravni in socialni položaj slabša od dnc do dne. Našc nazadovanjc jc v tch pogledih tako očividno, da mora izreti učitcljstvo s stra= hom v srcu na bodoče dneve, ki pridejo nanj z vso železno nujnostjo razvoja. V zadnjem času se množijo pojavi, ki nam dado rcsno misliti, kako bi zadržali ta po< gubonosni tok, zmožen, zancstd v naše vrstc obup in malodušjc. Splošna gospodarska kriza se zgrinja nad nas v vedno temnejših obrisih ter izpodkopuje solidna tla, na katerih edino je mogoče vzgojiti značajnega javnega delavca. Sami vcstc, da gmotno ncodvisen človck ne more hoditi v svojem življcnju tiste ravne črte, ki mu jo narc= kujc njegovo najboljše prcprieanje. Polcg gospodarskih .kalamitet pa teče vzporedno cela vrsta tcžkih izprememb v našcm prav* nem položaju; dokaz, da odločujoči činitcs lji neumorno delujejo na tom, kako bi po« lagoma prikrajšald učiteljstvo na vseh onih pravdcah, ki so brlu učitcljstvu priznane v časih konjunkturc našega novega državnega življenja, kakor da bi ravno učiteljstvo v prvi vrsti moralo nositi vse ža'ostnc poslc= dicc nesmotrenega vodstva naših javnih in« stitucij. Uvedba disciplinskih sodišč nas po= stavlja v izjemen, za učiteljstvo žaljiv in ponižcvalen položaj. Povišanje službene dobe ter z njim združeno prikrajšanje 15% doiklad za službovanje po 32 ietih težkega učitcljskega dela. odvzema pravice do po* vračila selitvenih stroškov ob premcščenju na podlagi prostovoljnc udeležbe natečaja, znižanje oscbnih doklad za. 10% v korist poplavljencem, neizplačevanje poliyh oseb= nih doldad poročenim učiteljicam: so jasno znamenje, kam plovemo. Če omenjam poleg tega še celo" morjc krivic, ki se vrše nad učiteljstvom iz zgolj upravnih instanc, tako n. pr. prcmeščanja učitcljev z mnogobrojnimi družinami na slaba službena mesta počasne ali ,pa celo tekom cclih let neizvršene likvidacijc >pvi= padajočih nam raznih prispcvkov, slaba stanovanja, nezadostna ali pa celo popol« noma manjkajoča zdravniška pomoč, mi= slim, da sem vsaj v najširših obrisih očrr.ai položaj, v katerem se učiteljstvo nahaja in ki ne kažc, da bi sc obrnil v bližnji bodoč^ nosti na bolje. Težke posledice. Posledicc takcga socialnega in pravnega položaja so naravnost usodcpolne. Samo= zavcst posamcznikov in vscga stanu sc ma; je in z njo moralna hrbtenica učitcljstva. Njcgov nastop postaja negotov, brez prc^ tenzij in brez zadostnega uglcda. Nesamos stojnost učitcljstva rodi hlapčevsko nrav z vsemi strašnimi posleddcami za šolo in na^ rod. Gorje ljudstvu in državi, kjer se mora učitcljstvo klanjati vsled svoje gmotne od* visnosti in brezpravnosti na levo in dcsno, kjer mora tako učiteljstvo vsc svoje moči izrabiti v ponižujočcm boju za trohico vsakdanjega kruha. To jc znafla pescm, ki jo poje učiteljstvo že desetlctja, in ki bi morala brneti neprestano po ušesdh vsch odločujočih činiteljev, zlasti pa v mcnnen« tih, ko pripravljajo nove odrcdbe, s katcri= mi se kršijo in odvzcmajo učitcljskc pra« vice in poganja ves učiteljski stan v težko situacijo, ki rodi tako žalostnc pioslcdice. Ucitcljstvo nima te zavcsti, ne sme pa imeti vec nliti voljc ponavljati zopet in aopct to tuzno mclodijo p0 vsch gajdh našc domo* vine. Okrepitev organizacije. ^ Borbo za pravično in socialno urcdbo uciteljskega gmotnega in pravnega položaja nam bo prepustiti poslcj upravnim organom nase orgartozacije, naša naloga pa je, da or= gamzacijo dvignomo na Ono solidno pod= lago, ki ji edina more dati vso potrebno borbenost, da se uspešno lahko postavi po robu vsem poskusom, ki bi mogli dcmora^ HziratJi naše vrste in s tem oškodovati slo« vensko ljudstvo za dobrine, ki mu jih nudi sola, kjcr delujc moralno visoko stoječc "citeljstvo. Cjm smo pa zaivzeli to cdino pravilno n-ti n Se nam °dprc nuinost- zasigurati skih 1° l prcd Pos^^cami težkih življen^ tovoin mitet> P°vzročeniilh P° našem nego = Kosriod S°?ialnCm PoložaJu Potom direktnc mih 7 organizacije v naših vrs-tah j i= si zasjnt Vsem' silami moramo stremeti, da nudi Sn,O^imo samostojno vsc koristi, ki jih nizaciii ^ ° lzvršena gospodarska orga= aUja na najširji podlagi. ' Direktne koristi močne gospodarske organizaciije. Vsak naš član mora imeti zagotovilo, da mu stoji ob strani solidarna vrsta vseh njegovih kolcgov ob vsakom udarcu nemilc usode, da nc stoji nikdar sam v tronutkih žalostti in ncsreče, ki se tako pogostoma oglašajo pod našim domačim. <krovom. Vc= dcti mora, da mu dobra organizacija pri= skoči na pomoč v bolezni, revščini, smrtnih slučajih, ob krivičncm premeščanju, prega= njanju dn raznih drugih težkih mamentih življenja. Organdzacija mu mora pomagati, ko mi» sli na šolanjc, na vzgojo lastnih otrok, ko mu je treba pravnega zagovornika pri brambi njcgovih pravic, ko mu jc treba ccncncga kredita v ncštetih slučajih tcžkega gospodarskcga položaja, da doseže le pos tom organizacijc vsc ugodnosti konsumenta itd. itd. Dvig solidarnosti in stanovske morale. Vse te neposredne koitiisti smotreno iz= peljane učiteljske gaspodarskc organizacije imajo za vcs učiteljski stan na isiplošno, po^ sebno pa za poedinca nepregledne nadalj* njc moralne posledice ()d takc gospodarske ureditve si moremo obetati prcdvsem prožs nosti stanovskcga udruženja pri vseh akci^ jah za naše koristi. Samozavcst članstva se bo dvignila na dosedaj nepoznano višino, učiteljski uglcd navzgor in navzdol bo pri= dobil otio potrcbno stopnjo, kd jo pogrc« šamo že dolga leta na iSvojcm križevcm potu. Sproščenc bodo cnergijc, vklonjenc do= sedaj v malenkostni in demorallizujoči bor= bi za elementarnc pravicc stanu in za vsaks danji kruhek. Te energije bo učiteljstvo uporabilo za idej.no dclo mod narodom in za dvig svoje lastne izobrazbe. ki ga bo šclc uspasbbila iza mesto kulturnega plianirja. Moralnc kvalitete članstva se bodo posto= teri'e, čut za medseboj.no lodgovornost v organizaciji bo pridobil na dntenzivnasti, nov tok idealizma bo prešinlil našc vrste. Nimam namena prenesti danes pred delegacijo konkretnih načrtov za tako smo; treno gospodarsko organizacijo, ker se take naloge ne morejo izvršiti pred širjim foru^ mom, ampak morajo bliti le plod tihega in marljivcga razmišljanja. Dclegacija mora dati svoj prdstanek lc {»lavnim obrisom do= bro zamišljcne gospodarske organizacije in fiksirati nače'a, po katerlili naj se naša go= spodanska organdzacija uredi. In med temi načeli se mi jc obrniti zlasti na ono, brez katercga po mojem mncnju ne bomo do= segli uspehov pri svojem snovanju. Obveznost članstva pri gospodarskih ustanovah. Karkoli in kakorkoli naj začnemo, obs veznost vsega članstva naše stanovake or^ ganizacije pri naših gospodarskih zavodih se pokaže kot neizogibna. Brez obveznosti ne bomo nikdar dosegli one močli, iz katere cdino bomo mogli črpati vse one koristi, o katerih scm ravnokar govoril. Le obveznost nam bo našo gospodarsko moč dvignila ta^ ko visoko, da bomo lahko v visakcm slučaju priskoči1« na pomoč našemu članstvu. Obs veznost bo postavila vse naše premoženjc na razpolago .učiteljski organizaciji, da ga obrača po svoji lastni preudarnostd in nuj^ nosti. Nesocialno pojmovanje. Delegaaija je dancs glasno odobravala ona izvajanja v našem delovnem programu. ki grodo za tem, da dvignemo v naših vr= stah čut solidarnosti, stanovske zavesti in iz njiju izvirajoče discipline. Splošna tožba pri najboljših naših stanoviskih članih je. da se članstvo in celo posamezna društva ne zavedajo v polni meri svojlih dolžnosti in da ovira smotreno delo premnogokrat ncka anarhična libcralnost učiteljstva. Zlo= čin bi bil, zakrivati si oči pred takimi po* javi v naših vrstah in strcmeti moramo s svojdmi najboljšimd silami, da izločimo iz vrst organizirancev tako nesocialno pojmo^ vanje lastnc orgariizacije. V ta namen bo morala organizacija trajno dvigati čut za kolektivnost in soKdarnost pri vseh svojih akcijah. Naj ne mine noben scstanek, niti v krožkih, niti pri društvenih zborovanjib, da bi učiteljstvo ne podvrglo zadržanja članstva strogemu pregledu, da bn ne iskalo srodstev in poti, ki vzgajajo dobre člane organizacijc, da bi nc obsodilo vsakega či; na poedincev in organizacije, kjer bi tri« umfiiral osebni egodzem nad koriistmi skup? nosti, kjer bi skušal posamcznik izkoriščati plemenit altruizem svojih kolegov v svoje nečedne oscbnc špekulacijc. Akoravno moramo priiznavati takdm vzgojndm vplivom viso potrebno važnost, vendar si ne smemo zaikrivati dejstva, da je vsaka vzgoja ncprimerno učinkovitejša, če jc podprta na vzglodih in če bazira na tc-alnih tleh vsakdanjc nujnosrji. S tcga stali> šča se nam šele odpre pogled na noprecen= Ijive korlisti, ki jih bomo črpali v tem po^ glcdu iz obvezno upeljane goBpodarske ors ganizacije. Vse, Ikar bi samo z vEgojo hotcli doseči, podprli bomo z dejstvi, ki govore tak konkreten govor, da se mu ne bodo mo« gli upreti niti najzakfrknjenejšli individuali« sti v naših vrstah. Tak govor pričakujemo po vsej pravici od obveznosti pri naši go= spodarski instituciji ter od solidarne ude= ležbe na koristih, ki izvirajo iz nje. Konsolidacija udruženja. Oim bo vsak član naiše .organizacije moral prispevatti k dvigu in konsolidaciji tudi gospodarske organizacije, bo preSinil nov val zanimanja vse članstvo brez izjeme. Čim trši postaja naš boj in labilnejši naš graotni lin pravni položaj, tcm višje sc bo dvigal pomen trdne gospodarske institu» cijc. Inistinktivno se bo olklepal svojoga udruženja tudi oni član, ki je stal doscdaj s prekrižanimi rokami in z irloničnim na= smcškom okrog usten ob strani svojih po= žrtvovalnejših stanovskih tovarišev. Kjer vzgoja pri takih ciničnih parasitih ni našla odmeva, dosegla bo prepričevalna besoda gospodarskih koristi gotovo svoj namen. Čut isolidarnosti se bo kropil ob spazinanju, da so našc gospodarske sile do dna izkiorli^ ščenc, talko velike, da nudijo lahko vsak hip najboljši argument za požrtvovalno delo v organizacdji. Proč z zajedavci. Proč z bojaznijo, češ, da bi pridobili s tem v organizaciji samo mnogo parasitov,jki so doslej bojkotirali vsako delo in bi pos slcj lc uživali ugodnosti iz tako učvrščcnega našcga položaja. Nasprotno: vsled obveznosti prisipeva= nja za naše gmotne koristi in pravic posa* mcznikov na udek;žc)nju gospodar^ikjih ugodnoisti, pritegnjeni bodo k intenzivnemu delovanju v organiizacijd vsi, pa če tudi bo= do gnani nekatcri od začetka le po svojih sebičnih instinktih. Imamo pa vso pravico upati, da se bodo taki sebični inagoni po^ lagoma oplemenlitili, in sicer tem preje, čim intonzivnejc sc bo naše članstvo po dru> štvih smotreno in neprestano bavilo s to stranjo naših organizačnih nalog. Vemo iz izkušnje, da se egoizem posamezniika blaži sorazmcrno z njegovim delovanjem v orga« nizacijah. Duh družbe. Nad mnogimi. združeridmi v posvetova* nju svojih skupnih mteresov, plava vedno duh solidarnosti, plava oko pravice, kajti večno resničen bo ostal svetopisemiski liz^ rek: Kjer so trijc združend v mojem imenu, scm jaz mcd njimi. Naša organizacija lah= ko trdno računa. da se z obveznostjo na gospodarskih zavodih dvigne stanovska mo> rala na onio višiino, ki smo jo zastonj upali doseči v dnevih, ko smo obravnavald več ali manj akademsko svoje naloge v šoli in izven nje. Ker bodo na ta način postalc ugodnosti in pravice, izvirajoče \w. obveznc pripadriosti k naši gospodarski -organizacijiskupna zadeva vsega članstva, je dana s tem tudi gotovost, da bo veljala kot >kriterij podeljevanja gospodarskih ugodnosti lc stanovska zavednost in delavnost poodinca. To dejstvo samo bo sililo tudi mlačnežc k pioglabljanju njihovih moči v splošno do> brobit, kajti uspchii organizacij so odvisni od dela posamcznikov. Visoko, ctično načelo adruževanja ma^ lih k močnim učinkom: Eden za vse in vsi za enega, se bo na ta način demonstrkalo vsakemu na takiih konikretnih islučajlih iz življenskih težav iko sicer tudi egoist. ki ni nikdar prispeval k obči blaginji, kliče na pomoč socialni čut okioldce. Krifika za vsako ceno — sabotaža. Razun sebičncžev indivvdualiističnc meti; talitete šteje naša orgai^izacija tudl dru= gačne vrste pasivndh članov. Ne da bi hoteli prcmagati svojo komo^ diteto in se udeleževati organizačnega deila, mislijo, da imajo pravico in dolžnost izpod^ kopavati veselje ido dela pri svojih tovari^ ših z neprestanim sumničenjem o dobrih namenih organizačnih vodilnih mest. To so kritiki po poklicu in za vsako ccno. Kverulantstvo je v našiih vrstah pres navaden pojav, da hi smeli s stojionim mi^ rom mimo njega. Dakler gre v organizaciji le za duhovno tolo, je kverulantom delo zelo olajšano; domišljajo si celo, da v imcnu nekega sugeriranega si višjega stališča opravičcno lahko vršijo isvoj nečeden posel. Škode od tcga itak nlimajo noberjp, pač pa jih obdaja v očeh nekritičnih kolegov sijaj poscbnega vscznanstva in posebne vinetosti za blaginjo organizacije. Gim ,pa prinescmo gospodarskc pro= bleme ter možnost gospodarskih korlisti iz naših lastnih skupnih gospodarskih institucij pred forum vsega filan-stva, tedaj bo ču* til marsikateri izmed ikverulantov potrebo, stopiti s svojega viisokega mesta poklicnega kritika ter stopiti v areno, kjer se bodo od* ločale stvari, ki niso zgolj abstraktne in idcološke, ampak tako kankretne itti plastičnc, da se z uspehom ne dado zagrabiti z visakih, izven organdzacije stoječih na= mišljenih prostolov. Pravična porazdelitev pravic in dolžnosti. Neizoglibna nadaljnja posledica obvez^ nosti pri gosipodarski organizaciji izenačuje moralne dn gmotne dolžnosti vseh organizi; rancev ter pravično porazdcljuje bromcna na vse člane. Na ta način bomo izločili po-nižujoč in dobro voljo hromeč občutek naj= požrtvovalncjših tovarišev in tovarišic, ob misli, da se ob njiihovih žrtvah pasejo z iro= ničndmi obrazi mnogobrojni parasiti, ne da bi bili ti vsaj gmotno enako obremonjeni kakor so samii. Občutek, da moiram podpv rati z delom in s težko prisluženimi groši lenuhc, ki izkoriščajo mojo požrtvova/lnost s kramari9ko brezobzirnostjo, je pa tako ubijajoč, da vpliva usodepolno na aktivnost in optimizem naših najboljših delavcev v organizaciji. Ako odpravimo to zlo, ipostote= rila se bo njihova encrgija in dvigni'1 čut solidarnosti v dosedaj nepoznano inten= zivnost. Dvig rentabilitete. Zgolj stvarno pa ipomenja obveznost omogočenje obširnc propagande v korist naših gospadarskih organjzaoij. Vsi vemo, kako malo odmcva imajo vsi pozivi na delo za dosedanje našc učitcljstke gospodarske zavode, ki so v rokah le ma* loštevilnlih članov — čeprav učitcljev — in to ravno radi tega, ker se velika večina ucu teljstva zaveda, da ti zavodi pravzaprav ni; so njegovi, ampak privatna last. Le površen pomislek nam zadostuje, da si lahko predstavimo vc-s ogromen pomen propagandc za našc gospodarske zavode — -zlasti tiskarne — če bi se tisoči po vsej Sloveniji razvrščenih učiteljcv zganili k skup= nemu delu za njihov gospodarski procvit. Žc samc šolake potrebščine, čc abstrahiiramo od vpliva, ki ga imajo učkelji pri raznih zavodih, društvih in občin^kih pisarnah kot sodelujoči člani in celo voditelji, bi renta^ bilitcto našc stanovskc tiskarne dvignili na tako višino, da bi sc tudi drugi naši samo* pomočni cilji približali svoji realizaoiji v najkrajšcm času. To bi pomenilo zopet novo vez, ki bi okrepila našo organizacijo, osa= mosvojdla učiteljski sta.n tudi gmotno od vseh škodljivih zunanjih vplivov in bi dala učiteljstvu samemu možnost v iroke, da iz? vede z lahkoto v polni meri svoj kulturni program. Vsaka nava možnost pa jekleni energijo za vedno višja in višja stremljenja, vsak korak dalje na težki poti vliva v srca novega poguma in spreminja vse delo v triumf in cpopejo našega zmagoslavnega pohoda. Naši zavodi pod kontrolo vsega učiteljstva. Le obveznost nam bo omogooila iinten= zivno kontrolo vsega našega gosipodarskega delovanja, 'kcr se bodo moirali vsi problemi in vse vodstvo pcnslov predlagati vscm na« šim organizačnim instancam v razgovor in odobrenje. Možnost te kontrole bo izpod= ncsla tla raznim miistoifikacijam, bo pripo= mogla do dviga morale v naših vrstah ter do poglobitve medsebojnega zaupanja in pravega tovarištva. Prosta pot novim pobudam! S sistematičnim obravnavanjem vseh naših gospodaTskih problemov pred vsem učitcljstvom se nam odpira razveseljiiva pcrspe.ktiva, da stopi mniožica novih inici^ jativnih sil v naše snovanjc, množica sil, ki je bila doscdaj neizrabljena v veliko škodo našoga stami. Izognemo se na ta način nekakemu se* nilnemu razpoloženju, pod katerim života* rijo vsa taka podjetja, ki ne pnitczajo ved» no in vedno mladih in svežih moči v svoj delakrog. Inioijativa in podjetnost, značilna za mlade duhovc, bosta pridobilli z obvez^ nostjo škoko polje udejstvovanja v naš; organizaciji. Če še pokažem na šolanje in vzgojo v vodstvu gospodarskih institucij. pridobljeni po smotTenem razpravljanju po društvlih, mislim, da sem vsaj v gilavnih obrisih za= črtal ogromno važnost-vpeljane obveznosti članstva vsega učiteljstva pri vseh naših go= spodarskih zavodih. Samo logično bi bilo m izraz resne volje, da učiteljstvo uvede to obveznost, ako je bil aplavz, ki ga je dele* gacija poklonila izvajanjem tovariša Pahor^ ja glede poglobitve discipline in solddarno* sti v naših vrstah, iskTen in resen. Požrtvovalnost izraz zrelosti in visoke nravnosti učiteljstva. Obveznost je pa združena z gotovimi gmotnimi žrtvaml, mimo katerih ni mogoče, ako hočemo, da bo beseda meso postala. Predvidevam potrebo, da bo moral vsak organiziranec prispevati skozi dve leti ka= )dh 10 do 20 dinarjev mesečno, ki se bodo nakazali kot deležni fond onim našim go« spodarskim institucijam, ki se bodo za prvi začetek smatrale najnujnejšim. Toda brez žrtev se ni še nikdar izvršilo nobeno veliko delo, in kdor bi sd delal iluzije, da je do* volj, čc hrupno pritrjuje rožnatim perspektivam, ki nam jih nudi dobro izvcdena go^ spodareika samopamožna akcija, pokaže sa= mo, da je v tem oziru ali še nerazvit na= ivnež ali pa da mu pomeni vse navduševas nje le čisto navaden bluf, ki naj bi skrival njegovo nezmožniost, žrtvovati nekoliko za to, da bi se dvignilo mcd nami ono dclo, katcremu je ravnokar s svojim navdušenim odobravanjem priznavaU epohalno važnost. Uaitcljstvo, ki veljaj samo za vzgojitclja ljudstvu, med katerim dela, mora znati vzgojiti tudi v sebi potrebno moralno silo, ki mu bo ne samo lajšala potrebne žrtve, ampak mu bo žrtev sama v veliko nravno zadoščenje v tistem trenutku, ko se je p?e= pričalo, da pomaga s svojimi žrtvamd zldati temolj, na katerem bo zrastla ponosna stav? ba učiteljske svobode. Ponesite, cenjeni delcgati, v svoja drustva živo vero v veliko sik>, ki jc nagroma= dena v treh tisočih kulturnega delavstva, ako je vsak pripravljcn žrtvovatd, kolikor zmore. Vom, da je potrebno v dosego tega cilja intenzivno propagandno dolo pri vseli društvenih zborovanjih in poedincih. Če smo pa prcpričani o potrcbi tega dela — in vaše odobravanjc mi govorf za to — ne bo nam težko najti živo bescdo in požrtvovalno pripravljcnost, prispevati na vse pretege k termi dclu. Smotrena enotna propaganda. Za veliko delo je treba temeljite pri* prave. Propaganda se mora vršiti vse bo= doče šolsko lcto pod cnotnim smotrenim vodstvom osrcdnjcga gospodarskcga sveta, ki iuij ga delcgacija danes izvoli in h kate? remu je pritegniti eksporte iz vseh naših sedanjih gospodarskih zavodov. Nobeno društvcno zborovanje, noben scstanck krožkov naj ne mine v prihods njem letu brez tcmeljitcga razpravljanja o tej pomcmbni naši nalogi. Snov za raizpra^ vo možnosti koncentraclijc vseh naših sedaj delujočih gospodarskih organizacij, potreb^ ni pravilniki in poslovnikl ter rodno poro^ čnnje o uspehih in neuspehlih že storjenega dela po društvih, bo moral dajati društve* nim odborom na razpolago ta gospodarski svet. Skrbimo vsi, da bo učitcljstvo tokom cncga leta stvarno in moralno pripravljeno, da pooblasti svoje delegate na prihodnji nasi pokrajinski skuipščini za glasovanje o obveznosti članstva ipri naši gospodarski organizaciji. Naloga gospodarskega svcta bo, da se učiteljstvo pravočasno informira o potrebni višini enotnega delcža irn o šte* vilu mesečnih obrokov, v katerih naj se ta dclež izplača. Stojimo na stališou, da naj propaganda prcpriča članstvo predvscm s stvarnimi argumenti o potreM te akcijc, da pa ne grc zanemarjati nravnih momentov, ki pridejo v poštev. Volitvc delegatov za prihodmjo pokra« jinsko skupščino sc morajo izvesti na pod= lagi pritrditvc alli odklonitvc obveznosti pri gospodarski organizaeiji, disciplina v tcm vprašanju pa sc bo določiJa na podlagi iz^ glasovane vcčinc. Kcr sc zavcdamo veliike važnosti tega vprašanja za vso našo bodočnost, nas pri tem ne more ovirati malodušje in ikvcru« lantstvo posameznikov, ampak hočemo korakati proti svojemu cilju neovirani, pa če bi tudi bili priimorani pustiti za seboj vse one, ki ne dobe v sebi dovolj moralnih sil, da bi sledili našcmu koraku proti solncu. Nismo se borHii desetletja za dvig šole in svojega stanu, da bi ne vedeld in krvavo ¦občutili na svoji koži, da ni idejne in vzgoj* ne svobodc brez gospodarsike svobodc. In ker to vemo, bomo smaitralli vsakogar, ki noče prispevati k naši gospodarski osamos sivojitvi, kot škodljivca /narodne prosvete in izdajico svojega stanu. Slovenija utiraj nova pota. V tem momentu so uprte oči tudi ve= like večine naših tovarišev širam države na slovensko učiteljstvo. Naša pozicija v celo^ kupni organizacijd, naš .kulturni pomcn za vse učiteljstvo države ter maša dolgoletna praksa v organizatoričnem delu nam nala* gajo dolžnost, da stopamo v prVih vrstah v borbi za osamosvojitev celega jugosloven* skega učiteljstva. Izkažimo se vrednim te častne nalogc, ki nam je dana po položaju in <zgodovini. Z želczno voljo hočemo izvesti svoj kulturnd in gospodarslki program in pokazati pot do uspeha vsem svojim tova* rišem v državi. Postotcri naj naše sile za* vest, da z osamosvojitvdjo stanu razrežcmo sVoje, do sedaj viklenjcne moči v prilog de= mokracije ljudske izobrazbe in dviga 'astnih moralnih sil.