Telefon St 1«.
Poštnina plačana v gotovini.
PocHtmema številka 1.86 Din.
DELAVSKA
POLITIKA
POLITIČEN DNEVNIK
izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemaj*
Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti JO'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32’— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust.
St. 8o.
V Ljubljani, petek 9. aprila 1926.
Leto I.
t. a
Pred občnim zborom Konsumnega društva za Slovenijo.
Prihodnjo nedeljo se bo vršil v Ljubljani občni zbor naše največje gospodarske organizacije. Ta občni zboir bo v marsikaterem pogledu vrlo važen za nadaljno 'delovanje in razvoj Konsumnega društva samega) kakor tudi za ves naš delavski iPokret.
Konsumno društvo se je razvilo po vojni v veliko ljudsko organiza-ki ima danes v 39 delavskih krajih svoje podružnice, ki štejejo •dtup-no okoli — 17 tisoč članov.
je res, da se ne udejstvujejo 'si člani enako aktivno, vendar, če to&a °dštejemo neaktivne člane, dn vlja na®a zadruga še ve-0 veliko ljudsko gibanje, (^if^druga so je zlasti v povojni ne 1 jako močno razširila, kar pa •spi	seveda beležiti le kot ve-
uhenomred ’ temveč se moramo i.„ .zavedati tudi vseh težav, s zvezi	ta^a	naoia rešitev v
^ 1(Jfi v'Sem se javljajo te težave prav v sedanji dobi, ko prehaja gospodarstvo iz vojnega v kolikor t.HiJio normalni položaj. Naše mnenje JO, ufe se Je treba teh feŽftV ZU-
vedati, jim poiskati vzroke in te vzroke temeljito odpraviti. Zato suio ise namenili napisati to kratko azpravo, da olajšamo delo ikongrc-7U’ki bo poklican skleniti smernice bodoče delovan je zadružnih funk-Jofrarjev.
Vojna doba je zanesla zlasti v Y?spoda,rlstvo zmedo in anarhijo.
eIiko pomanjkanje blaga je pov-rr°čil° blazein porast cen. In s podtoni cen -se^e pojavila tudi veriž-hl- a trgovina, ki je s skrivanjem gnala cene še vedno više in «c e’ Edino zadružne organizacije <*|ed ^jikove konstrukcije in 'ežev. kontrole te tekme niiso ude-zaitiuf ’ zato, 'SO simpatije ljudlstva li? (J povojni dolbi močno zrast le. Je m'mogočih krajev so prihaja-«ovelrei8t««o prošnje, da se uista-
kr*tri^ podružnice in če bi ta-žav u- n.ačelstvo ne predvidelo te-^otev.r/ ^mela sama naša zadruga
S**0 s^° P0(^:ru^n'c'
bil01'J*>8' te ljudiske simpatije ni-nirn ru,..Setej zvezama tudi s prim er-
8, .•Pld^^|evainjem gospodarstva in
ji® sq lv^1?. P°ž.rtvovanjem. Lju-' aJoln0 ‘b imeti konsumno piroga za Pa računali, da je tre-a‘pita];i, yr‘tev prodajalne precej načelstvo J® moralo takraittno šenj zavrgn^ejšne število teli pro-krajem, ki Ugodilo pa je le tistim svofo deleži ^ali vsaj primerno .	'	IGga	kapitala.
Pa veidarUS<fcv,losti in 1>ažnjii’ 8,-“ ravnm,	“J0«1«	povsem	doseči
S?«., k»JH po&ruai«*, ,aiti
••o iTSe’ m*° zll)ral“ niti za polovi jo Ki °*J1'a,n(‘ga kapitala, kakor Pod . v Yre(lna začetna, zaloga nove Večina podružnic pa mi  a niit.ii polovico, temveč komaj
tretjino, ali celo samo četrtino potrebnega obratnega kapitala.
Primanjkujoče zneske je morala doplačevati centrala, dokler jih je imetla, ko jih je tudi ona izčrpala, si je pa morala denar izposoje vati.
Izposojen obratni kapital je pa drag in to je prva težava, katero mora maša zadruga premagati. Dokler cena blagu ni padla, je bilo še precej lahko pokrivati ogromne obrestne stroške. Sedaj, ko nastajajo v trgovini normalni časi, pa delajo obreisti od izposojenega obratnega kapitala težave pri uravnoteženju gospodarstva, izlalsti pa v pogledu konkurenčnoisti zadruge.
Treba da se zavedamo, da trgovina v normalnih časih ne ptrenese velikih režij, saj je znano, da. je bila trgovina pred vojno izključno v rokah onih, ki so imeli lasten denar. Ti časi se zopet bližajo in naša zadruga, zlasti sedanji občni zbor, mora najti način, da pride tudi Konsumno društvo do lastnega kapitala.
Mnoge podružnice, kakor Gorje, Črna, Ljubljana. (Sodna—Trnovo) so se, kakor kažejo predlogi njihovih občnih žhor.ov, živo zavedale, da je tu treba energičnega dela. Po večini predlagajo, naj se pasivne podružnice zalpro. Treba pripomniti, da k .pasivnosti podružnice ne upli-va 'le visoka režija, ki jo znašajo plače, temveč upliva zelo tudi višina deležnega sklada napram zalogi. So nekatere podružnice, ki imajo precejšen promet in osebna režija. mi previsoka, pač pa imajo zelo veliko zalogo itn razmeroma majhen deležni sklad', in tako se njihova režija neverjetno poviša in sicer do take višine, da komaj, komaj Vzdržujejo lastno ravnotežje.
V teh in sličnih podružnicah bo treba napraviti temeljito remeduro in občni zbor bo moral dati potrebne direktive in polnomočje, da se to temeljito izvede.
One podružnice, ki predvidevajo poenostavljenje in zmanjšanje centralnega aparata bodo istotako prišle na svoj račun, kajti že dosedanje načelstvo se je tega posla z vso energijo poprijelo in tudi že izvedlo nekaj ukrepov v tej smeri.
Nekaj podružnic je stavilo tudi predloge zn spremembo pravil. Pred vsem .se priporoča sprememba § 8, ki določuje način izvolitve načelstva in nadzorstva.
O teh spremembah bo treba obširnejše razpravljati, za enkrat bi bilo ,samo .priporočati, da bi se sprememba. pravil, ki je potrebna, pre-odikazala polsebni komisiji, ki naj bi izdelala točen predlog. Pri sestavil j u pravil naj- se uredi stvar 'talko, kakor se jo sestavljala uslužbenška pragmatika. Izvolilo naj bi se posebno komisijo ali odisek iz načelstva in nadzorstva, ki naj bi imel nalogo, celotna, pravila temeljito preštudirati itn. predelati, tako, da jih ne bo treba vsalko leto popravljati. Ta osnutek naj bi se razposlal posameznim krajevnim odborom, da stavijo svoje pripombe.
Na ta način bi bilo to delo temeljito in dobro napravljeno, da bi veljalo zn; viso bližnjo dodočnoist.
Nova vlada — stara vlada?
Belgrad, 9. aprila. Uzunovič je sestavil novo vlado, ki je bila včeraj zaprisežena. Nova vlada je skoro ista, kakor prejšnja. Le načelnik vlade se je menjal, pa minister za finance Stojadinovič je izpadel. Pa-šiča torej ni več na krmilu države. Ali se bo kaj kmalu vrnil, ali nikoli več, se bo lomilu videlo. Z ozirom na položaj, kakoršen je bil do zadnjega, je že to veliko, da so žrtvovali Pašiča. Uzunovič je bil določen za načelnika vlade tudi zato, ker ni izrazit nasprotnik Pašiča, je pa na glasu, da je osebno pošten politik. Vprašanje je sedaj, ali se bo ta vlada še dolgo držala, ali ne bo Pašič zopet rovaril, da pride sam do oblasti. Uzunoviča podpirajo radikali in radičevci; ostale opozicijske skupine čakajo na razvoj prilik, da se definitivno opredele. Samostojnim demokratom ni prav, da ni novo vlado sestavil Pašič,
klerikalci so pa močno rezervirani in jim je očitno zelo hudo, da niso bili pritegnjeni v sedanjo vladno kombinacijo. Klerikalci ne marajo Pašiča, demokrati so pa hudo za-prepaščeni, ker bi končna likvidacija Pašiča pomenila obenem definitivno likvidacijo sam. demokratov. Dali Im sedaj Radič vstrajal na svojih zahtevah po takojšnjem sklicanju skupščine in takojšnjemu odgovoru na interpelacijo o korup-cijah Rade Pašiča, bomo kmalu do-znali. če se ta poslednja interpelacija spravi iz sveta, bo to značilo, da je Radič zopet popustil, značilo bo pa tudi, da je položaj Pašiča zopet čvrstejši in da je potemtakem računati, da se povrne prej ali slej zopet na vlado.
To pa Ih» najslabša in najusodnejša rešitev za jugoslovanski delavni narod.
Nova fašistovska nasilja.
Milan, 9. aprila. Včeraj so priredili tukajšnji fašifeti velike demonstracije po mestu ter pri tem napadli Delavski dom in redakcijo socialističnih in komunističnih listov, kjer so vse opustošili ter pretepli in ranili več sndrugov. Uslužbenci socijalističnega dnevnika „Avanti“ in komunistične „Unita“ so bili skoro vsi več ali manj ranjeni. Hudo so fašisti ranili in pretepli tudi znanega Filliipellija, ki je bil
soobdolžen umora sodruga Matte-ottija.
Rim, 9. aprila. Italijanski fašistični listi pravijo, da je včerajšnji atentat na Mussolinija delo opozicijskih krogov in opozicijskih listov, vsled česar je pričakovati, da se bodo demonstracije in napadi proti opozicijskim organizacijam in njihovim listom nadaljevala. Mussolini je medtem odpotoval v Tripolitanijo.
RADE PAŠIČ SE VRAČA.
Belgrad, 9. aprila. Rade Pašič, ki je pod pretvezo, da mu je umrl sorodnik na Krfu, odpotoval na Sušak baje z namenom, da se odpelje na Krf, se vrača zopet v Belgrad, ker meni, da se mu pod sedanjo novo vlado ni bati, da pride v zapor. Njegovo nenadno odpotovanje v dneh najhujše vladne krize se je namreč v splošnem tolmačilo kot pobeg v tujino, da se ifeogne eventualnim posledicam njegovih manipulacij.
INFLUENCA V RUSIJI.
Berlin, 9. aprila. Po vsej Rusiji razsaja huda influenčna epidemija. V samem Leningradu je baje obolelo dvatisoč oseb na influenci. Pojavlja se v novi oblikti!, ker udarja tudi na možgane. V raznih krajih Rusije je zaz lamovati izredno veliko število poskušenih samomorov.
STRAŠEN POŽAR V EGIPTU.
Pariz, 9. aprila. Iz Kaira poročajo, da je v okraju Tantah izbruhnil velik požar, katerega ni bilo mogoče pogasiti!. Včeraj zjutraj so našteli že 30 mrtvih. Požar je uničil 612 stanovanj, tako da je kakih 4000 oseb brez strehe.
DVE NESREČI NA MORJU.
Pariz, 9. aprila. Ib -Bordeauia 'poročajo, -da je parnik »Ville de ira-riis« trčil pri Pauillacu ob ladjo »Dirette«, Iki je plula proti Borde-nuiu, medtem ko ,je parnik vozil iz Bassensa v Havre. Sunek je bil tako silen, da sta se obe ladji potopili. Dva vlačilca, ki Sita bila posla-
na na pomoč, sta le iz velikanskimi težavami mogla rešiti potnike in moštvo obeh ladij.
Sidney, 9. aprila. Angleški parnik »Dorrigo«, ki je te dni odplul iz Sidneya, je silen vihar tako močno poškodoval, da se je parnik v kratkem calsu potopil. Poveljnika in njegovega Srna je rešila neka ladja: 34 ur sta se oprijemala pokvarjenega čolna m se borila proti valovom. Od ostalih 22 mož posadke pa ni nobenega sledu.
v GRČIJI NE BO ŠE MIRU.
Skoplje, 9 aprila, Pangaiols je menda pri volitvah dobil absolutno \ocino,. vendar izgloda, da njegov položaj ni ise prav nič siguren. Pla-strrals dela velike Kkrbi grški -vladi ker tee boje, da bi njegova obmejna akcija vendar uspela, Vlada je razpisala na njegovo glavo 500.00C nagrade onemu, ki ga ujame. 'Noti anji položaj Grčije je hudo napel m -možne so visak čas itzpremembe
Borza.
Dnes notira Zagreb: Berlin 13.55 do 13.56 (13.525—13.565), Italija 228.625 dc 226.225 (228.14—25X1.34), London 275.94 dc ‘277^14 (276.115-277.315), Newyork 56.66( «lo 66.965 (56.096-56.996), Pariz 198—201
Curlh. Belgrad 9.135 (9.13.75), Peste 72.70 (72.70), Berlin 123.325 (123.50), Ita lija 2(1815 (20.855), London 25.1875 (25^1) Newyork 517^25 (518.625), Pariz 18.0871 (18.0125), Praga 15.35 (15J175), Duna, 73.20 (7:120), -Bukarest 215.25 (214), Sofi ja 3.745	(3.745),	Amsterdam 207.81
Svetovno znano 9
FOX
d čistilo je za čevlje vendar najboljše.
PREOBRAT V ROMUNIJI.
Bukarešt, 9. aprila. Dejstvo, da je liberalna stranka Bratiana morala oddati oblast generalu Avarescu, ki je voditelj najmanjše opozicijonalne stranke, se močno kritizira. Najbolj sta ogorčeni narodna in kmetska stranka, ki izjavljata, da je Avarescu v sporazumu z Bratianom opozicijo izdal in se z dozdaj vladajočo liberalno stranko pogodil, da bo oblast v danem trenotku zopet vrnil Bratianu. Zato napovedujeta ostali opozicijski stranki, narodna in kmetska, generalu Avarescu boj na nož, ki bo izbruhnil 25. maja ob volitvah v parlament. Avarescu pa se je posrečilo odcepiti od narodne stranke skupino poslanca Goldiisa, katero je narodna stranka zaradi tega izdajstva izključila iz svojih vrst.
Italijanski socijalisti po Matteotijevem procesu.
Strankino vodstvo in parlamentarna frakcija socijalistiične stranke italijanskih delavcev je imela 30. in 31. marca svoje zborovanje na katerem so zavzeli socijalisti napram Matteottijevem procesu svoje stališče in sestavili .spomenico, ki se glasi:
»S procesom v Chieti je mislil fašistični režim, da otvarja ta proces novo poglavje v fašistični zgodovini in tla je za večno razbil delo opozicije in opozicijo samo. Toda Matteottijeva postava in njegov čisti značaj, katerega spoštuje ves zavedni proletarijat sveta, ta mučeniška postava je simbol moralnega in neprecenljivega protesta proti vsem odgovornim in podpornim elementom, ki so pripomogli vladi do umora. Spoštovanje do mučenika pa ne more biti samo mistično in brez dejanj. Mučendštvo njegovo samo nam kaže smer, ki si jo je začrtal sam in se zanjo žrtvoval. Trpljenje delovnega razreda ni bila nikdar kot sedaj tako kruta resnica, ki mori ves svet in katere ne more pozabljati nobena soeija-listična stranka.
Iz obupnih razmer, kamor smo zašli in v katerih nam je tudi ukinjena pravica svobodnega zborovanja, je treba, da nam vsakdo pomaga. Nikakor nočemo odnehati in odločevati hočemo, odpraviti hočemo zagonetne zablode italijanske politike. Podpirali bomo vsako kritiko, ki obsoja absolutistični režim, to s polnim zanosom, da delamo za socijalistično porast, za svobodo in demokracijo. S tem, če zatirajo proletarijat, če mu jemljejo postavna sredstva za borbo, še zdav-na ni ubit razredni boj. Ta ostane naravno, gospodarsko in politično dejstvo kapitalističnega pridob.ninskega načina.
V ta namen se zbere v Milanu po-jačeno zborovanje, ki bo pretresalo vse te težave proletarijata in stopilo v enotno fronto samoobrambe.«
Za elektrifikacijo Rusije.
Predsednik njuyorške Amtorg Tra-ding kompanije je izjavil, da Rusija išče ameriške pomoči za izvedbo svojih električnih projektov. Družba Amtorg Trading je ruska vladna agencija za izvoz in uvoz blaga. Ta družba je že poslala družbama General Electric in Westinghou.se Electric svoje načrte o elektrifikaciji moskovskih predmestnih parnih železnic. Popolna elektrifikacija železnice bo stala deset milijonov dolarjev. Načrt, ki je bil poslan družbi General Electric, predvideva elektrifikacijo sedmih milj poti, kar bo stalo dva milijona dolarjev.
Dnjeperski liidro-električni načrt bo stal 100,000.000. Za ta projekt se išče ameriški kapital. Ruska vlada ima v načrtu elektrificiranje ukrajinske kovinske industrije. Električna sila bo prihajala iz dnjeperske električne centrale. Dnjeper bo dal 600.000 konjskih sil. To bo ena izmed največjih hidro-električnih central. Znana ruska strokovnjakinja T. ;Maretskaja pride v Ameriko kot inženirka, da se posvetuje z ameriškimi družbami o dnjepro-vem projektu.
Predsednik Amtorg Trading je izjavil nadalje, da hoče Rusija razviti nove tovarne in centrale po ameriških metodah. Stare stroje in obstoječe tovarne so opremili z evropskimi stroji, ker so te vrste stroji bolj poznani ruskim inženirjem, pa evropeski bankirji so ponudili tudi boljše pogoje za kredit kot ameriški. Amtorg družba je konstatirala, da so ameriški kapitalisti vedno bolj naklonjeni kupčijam z Rusijo in da so razmere bolj ugodne za razvoj trgovine z Ameriko kot z Evropo. Ta korporacija je dobila kredit na podlagi 70% v prometu z Združenimi državami.
•V letu 1925 je znašal trgovski promet med Ameriko in Rusijo 195,000.000 dolarjev, kar je veliko več, kot pred izbruhom svetovne vojne.
Kako je mislil Emil Zola o tragiki rudarskega življenja
O težkem življenju naših nesrečnih rudarjev, katere se sedaj odpušča
iz dela in krati njihov zaslužek bomo še pisali. Vprašanje naših rudarjev, njihovega življenja in njihovih borb je sploh poglavje zase, ki ni še dobilo svojega vrednega tolmača in glasuika. Trpečim francoskim rudarjem je pa postavil veliki francoski pisatelj Emil Zola večni spomenik v svoji knjigi »Genninal«. Vredno je omeniti baš sedaj, kako je Zola sodil o usodi rudarskega proletarijata. Leta 1865. je pisal založniku omenjene njegove knjige naslednje:
»Prosili ste me, naj napišem predgovor za ljudsko izdajo »Germiuala«, ki jo hočete posebno razširiti med delavci v provinci. Ker se z ozirom na cenzuro ne morete otresti gotovih pomislekov, polagate posebno važnost na
to, da vas pomirim s tem, da vam povem, da ne mislim z »Germinalom razburjati duhov in jih klicati na barikade. Rad ustreženi vaši želji ter po-’ vem še enkrat, kar sem že rekel: «Ger-tninal« je delo sočutja in ne revolucije. Kličem najsrečnejšim tega sveta, ki so na krmilu družbe: Bodite pozorni, ozrite se v notranjost zemlje in poglejte nesrečneže, ki tu delajo in trpe! Morebiti je še čas, da preprečite katastrofo; čas tirja od vas več pravičnosti. Ce nočete, da narodov ne doleti taka katastrofa, kakor jo do danes svetovna zgodovina še ne beleži, bodite pravični! Šel sem v delavski pekel in nisem nič zakril in nič olepšal, ne socijalno izkoriščanje, ne nesramnost, ki jo povzroča beda. Naslikal sem sliko, ki ne more biti popolnejša, ogabnosti tudi nisem prezrl, da se vam zasmili žalostna živi jenska usoda sužnjev. Resnično, za mlada dekleta nisem pisal, berejo pa me v družinah in oni, ki delajo.
Če sem obudil sočutje in pravičnost, sem svoj namen dosegel. Če se pa jutri tla odpro in iz njih izbruhne nepričakovano nesreča, bo meni znamenje, da me niso poslušali.«
«Politika pokvarja značaj«.
(Pet vFechenbaehovih glos).
»Politika pokvarja značaj«, pravijo presiti ljudje, katerim je zaokroženost trebuhov več kakor skrb za skupnost.
»Politika pokvarja značaj«, pravijo oni, ki vladajo močnejše, ker njihovo moč brezbrižnost množice le še jača.
»Politika pokvarja značaj«, pravijo slabiči in omahljivci, kajti politika zapelje njihove slabosti v skušnjavo.
»Politika pokvarja značaj«, pravijo bebci in ne vedo, da značaj pokvarja politiko, če vodi politiko slab značaj.
»Politika razodeva značaj«, pa pravijo modri, ker le po pošteni politiki je mogoče spoznati uravnovešeni značaj.
Trgovski pojmi o trgovskih
nastavljencih.
Maribor, 8. aprila.
»To niso naši uastavljenci, to so naši sotrudniki, naši prijatelji, pomočniki naši v pravem pomenu besede, oni niso socijalisti, saj tudi nc morejo biti, ko bodo pa vsi prej ali slej samostojni!?« Tako nam jo nekoč razlagal ugleden trgovec svoje mnenje o trgovskih pomočnikih in njihovih težnjah, če hi bilo res tako, kakor je pravil trgovec, bi človek mislil, da je to edini stan, ki mu ni treba voditi razredne borbe. .Mariborski trgovski gremij, kjer sede skupno v bratski slogi in uprav inter-nacijonalni solidarnosti nemški in .slovenski trgovci, se je pa lotil podaljšanja delovnega časa, odpravo skoro vseh praznikov, ne da bi vprašal fcvoje
»sotrudnike«, dali s takim poostrenjem službenih dolžnosti sploh soglašajo. Beseda o »sotrudništvu« je torej gola fraza in če nikoli, tako so danes pfišii interesi izkoriščevalcev na eni in interesi izkoriščanih na drugi strani jasno do izraza. Skupno so napovedali boj slovenski in nemški trgovci svojim uslužbencem in niso pri tem gledali, kdo je slovenec in kdo Nemec, zato se bo tudi osobje znalo solidarno braniti zoper ta napad in vrglo vse predsodke o uacijonalizmu, kakor so to že zdavnaj storili njegovi gospodarji. Razburjenje med uastavljenci je veliko, kur je pač tudi razumljivo, če pomislimo, da je trgovski gremij sklenil glede delovnega časa in praznikov sledeče: V špecerijskih trgovinah se bo delalo
10 ur, v delikatesnih trgovinah pa 10 in pol ure, v mlekarnah in branjarijah
11 ur dnevno, v vseh ostalih trgovinah pa 9 in pol. Ob sobotah pa bodo trgovine tudi čez poldan odprte. — Tako so torej sklenili naši trgovci, požvižga-joč se slovesno na ministrsko odredbo glede delovnega časa. Tako razumejo pri nas v praksi pojem »sotrudništvo«. Komaj se je vrnil v Švico tajnik Med-arodnega urada dela, že je bila potreba, da je zopet tukaj. Značilno je tudi, da so določili delovni čas, ne vprašujoč in nepoštevajoč niti najmanj onih, ki bodo morali toliko ur več delati. Nameščencev se je oprijelo hudo razburjenje in če nikoli, tako se bodo postavili sedaj v odločno obrambo svojih pridobitev. Praksa je pokazala, da so fraze o »sotrudništvu« od muh takrat, kadar gre za nenasitni žep naših trgovcev. Trgovski pomočniki, kvišku glave in v organizacijo. Delavstvo je z Vami solidarno!
Pravijo...
da se nahaja v svetem pismu tudi tale odstavek:
„... Najprej je bil PF in nato zopet PP. Za tem je bil RR in nato zopet RR. In to je trajalo preko raznih KK, MM in AA tako dolgo, dokler ni bil izčrpan ves cirilsko latinski alfabet, vse do črk ZZ. Na žalost je neuki narod mislil, da pomenita ti dve črki v običajnem jeziku in z ozirom na takrat običajni sporazum toliko, kakor Zadnja Zarada.
In ko ni bilo končno več niti al-fabetskih črk, niti pismarjev, ki bi jih brali in razlagali, je zavladala naenkrat huda tema in vsul se je še hujši dež. Lilo je tako dolgo, dokler m" pljusknilo in se ni vsa ta čudna in prečudna zemlja pogreznila v Črno morje. In vse je izginilo in vse po-
inr Toda j glej, čud<$ nebeško! Le dolga, bela in častitljiva brada sv. Nikolaja iz Belegagrada, ki je v svojem dolgem in krepostnem življenju marsikaj uredil in preuredil in vse preživel, je še vedno plavala po širokem morju. Le ta naš čisti in sveti mož se je namreč znova in še enkrat rešil.1
Jack London:
Železna peta« 5
(Socijalni roman. Prcvel 1. V.)
(Dalje.)
„Za znastvenika ni nobena stvar predolga, reče prijazno Ernst. „To zato, ker znanstveni pride pri tem na svoj račun. Zato je Kolumb tu i
prišel v Ameriko.11 —
Ne bom tu opisovala celega večera, akoravno mi je v zadovoljstvo, če se spominjam vsake podrobnosti mojega prvega znaja z Ernstom Ever-
hardom.	'	...
Razvila se je zanimiva borba. Duhovniki so
postajali rdeči v obraz in posebno sedaj, ko jih je Ernst imenoval romantične filozofe in glumače, so zgubljali ravnotežje.
„Dejstva, gospoda, neovrgljiva dejstva , jt zaklical vedno, ako je kateremu pripravil razočaranje.	Obsipaval jih je z dejstvi, dajal jim	primere,	napadal jih z njimi.
„Vi častite dejstva kot vašo svetost, se je nasmejal dr. llammerfield.
„Ni Boga izven dejstev in gospod Everhard je njih prerok,11 doda dr. Ballingford.
Ernst je ostal miren.
„Sem, kakor mož iz Teksasa," je rekel. In nujno zaprošen za pojašnilo, je nadaljeval: Glejte, mož iz Missouri je rekel vedno: ,1 okuni!’ Ali mož iz Teksasa je	rekel:	,V	roke mi
noložiti.’ Iz tega sledi,	da on	ni	bil	liie-
Potem, ko je Ernst rekel, da metafiziki-filo-zofi ne morejo vzdržati preizkušnje resničnosti, vpraša dr. Hammerfield nervozno:
..Kakšna je ta preizkušnja resničnosti, mladi mož? Bodite tako prijazni in nam razjasnite to; zakaj, o tem si že umnejše glave, kot je vasa, dolgo belijo glave.11
„Rad,“ odgovori Ernst.
Njegova gotovost je zmedla vse.
„Umne glave si o pojmu resničnosti tako zelo belijo glave, ker jo iščejo po zraku. Ako bi ostale na trdnih tleh zemlje, bi jo našle kaj lahko — da, one bi odkrile, da delajo same z vsakim praktičnim delom in mislijo svojega življenja natančno preizkušnjo resničnosti.
..Preizkušnja, preizkušnja,11 reče nestrpljivo dr. Hammerfield. „Brez ovinkov. Dajte nam to, kar mi tako dolgo iščemo - preizkušnjo resničnosti. Dajte nam jo in mi se bomo počutili kol
bogovi.11	,	.
V njegovih besedah in njegovem vedenju je ležal nekak tanki in zlobni dvom, kar je ugajalo na tihem mnogim. Vendar škof Morchouse se je vznemiril.
„Dr. Jordan je povedal jasno. Njegova preizkušnja resničnosti je: ,Ali bo delovala? Ali ji
zaupaš svoje življenje’?
„Ha,“ sc roga dr. Hammerfield. ..Pozabili ste vzeti v obzir škofa Berkeley. On še ni bil nikdar
ovržen.11	..	,.	„
„On je izmed vseh najboljši metafizik,, se je smejal Ernst. „Ali vaš primer je ponesrečen. Be-kerlejr trdi sam, da njegova metafizika m učinkovita.11
Dr Hammerfield se je razsrdil. On se je resnično razsrdil. Bilo je, kot da je Ernsta zasačil pri tatvini ali laž1* ...
..Mladič,11 je rekel. „Ta trditev je vsem ostalim razlagam, ki ste jih tukaj danes govorih, enakovredna Ona sloni na napačnih in nezajam-
čenih domnevali.11 , . „	.	,
Uničen sem,11 je rekel Ernst pohlevno. „Ven-
dar ne vem, zakaj. Dopovejte mi to, doktor!
Rad. rad,11 izbruhne dr. Hammerfield. Kaj'znate vi? Vi ne znate ali je škof Berkeley izjavil to, da njegova metafizika ni učinkovita. Nimate zato dokazov. Mladič, ona je bila vedno
učinkovita.11	,	,_va
„Kot dokaz, da metafizika škofa Bcrlajcj
ni učinkovita je“ — Ernst nekoliko PoinG() ..dejstvo, da ima Berkelev vedno to Pojenje gre skozi vrata, mesto skozi zid. o\ J ju jn zaupa dobremu kruhu, surovemu n ‘lstrani jasp čenim ribam. Brije se z britvijo, na
z obraza.	.v/jdikne dr. Ham-
„Ali to so resnične stvaih na«
merfield. ..Metafizika J® šeVno,“ vpraša mirno „In — ali deluje
Ernst.	,, .j potrdi.
Dr. Hammerj leše množina angelev na
„torej » v	nadaljuje zamišljeno
koncu igie mast|0 se hraneči, v kožuh oblečeni ! ' 'lahko tu in deluje — v duhu; in ni nobenih protidokazov — v duhu. Vzamem, gospod doktor v» živite v duhu?
„Moj duh je moje kraljestvo, je bil odgovor.	(Dalje priti.)
Štev. 80.
„D E L A V S K A P C) L1 T I K A'
Ht.ran 3.
Križem sveta.
Avstralski delavci organizirali zavarovalno družbo. Avstralski strokovno organizirani delavci so ustanovili Industrial Insurance kompanijo. Spoznali so pač, kako velike dobičke delajo zasebne zavarovalne družbe, ta dobiček pa vporabljajo, da delavce bolj trdo priklepajo v mezdno sužnost. Izdanih je bilo 100.000- deluic po pet dolarjev. Vsak .delavec plača takoj šestdeset centov, ko vpraša za delnico. Ko jo prejme plača nadaljnih šestdeset centov, ostalo vsoto pa po dogovoru in na obroke. Družba se bo pečala z razno zavarovalnino razen z zavarovanjem življenja. Privatnim interesom ni ta nastop avstralskega delavstva na gospodarskem polju prav nič všeč, ker pokazuje, da avstralsko delavstvo dela za svojo gospodarsko samoosvojo in je naskočilo kapitaliste tam, kjer jih najbolj boli. To je pri denarni mošnji-
Nov način vzgoje otrok. Horace Liveright, založnik pri znani tvrdki Boni & Liveright v Chicagi, ki menda tiska največ knjig v Ameriki, je zadnje dni na nekem sestanku intelektualcev v Chicagu ostro kritiziral moralno cenzuro knjig in dram. Dalje je povedal, kako morajo starši seznaniti svoje otroke s fakti spolnih zadev. Šekel je, da sta. se on in njegova žena slekla do nagega pred njunimi otroci ter jih podučila, da bodo otroci znali vso resnico, ne pa iskali informacij v slabi tovarišiji.
Ovid zaplenjen kot nemoralen!
Ovid, stari latinski pesnik, je po 2000 letih doživel, da je poštni inšpektor v Baltimoru te dni zaplenil njegove pesmi iz razloga, da so nemoralne. Ovidove pesmi v angleškem prevodu so bile naslovljene na dr. Kempa Ma-lona, profesorja na John Hopkinsovi univerzi, ki je knjigo naročil iz Cam-bridga. Knjigo so poslali v Wash.ing-ton, kjer bodo vrhovne poštne oblasti dognale, da li sme iti po pošti ali ne.
Amerika pojedla sedem milijard funtov govedine v letu 1925. Američani imajo nov rekord. Department za poljedelstvo poroča, da so Združene države v prošlem letu konsumirale 7,146,000.001) funtov govedine, kar je 63 funtov na prebivalca.
V Lyonu so tlakovali »Cesto republike« z vlitimi steklenimi kockami. Baje se je tako tlakovanje izborno obneslo.
36 let je bil »mrtev« — saj za ženo.
Gospa Mary Alton Shav je vložila na newyor.škem višjem sodišču tožbo proti Sv njemu »mrtvemu« možu Josephu Si-g>'ettu. Sigretto je bogat stavbenik in njegova nekdanja žena bi rada dobila °d njega 250.000 dolarjev odškodnine, in sicer radi tega, ker jo je šestintrideset let varal s tem, da jo je pustil živeti v mnenju, da je mrtev. Kajpada ona ni ta dolga leta žalovala za »pokojnim«, temveč se je dvakrat poročila. Sigretta so aretirali in kasneje izpustili pod jamšeino 30.000 dolarjev. Mrs. Shaw pravi, da je njen mož to storil radi tega, da se je lahko poročil z neko zensko, s katera še sedaj živi v East Oranje, N. J. Mrs. Shav hi rada istočasno, da se razveljavi njen sedanji zakon s Shawom, ter da se dovoli ločitev od Sigretta. In kajpada hoče tudi četrt milijona dolarjev hladila za srce.
V Kolnčnem sistemu je 100.000 ko-r !)v- l3,'°fesor E. B. Prost, ravnatelj
er-es °Pazovalnice na čikaški uni-\eizi, “"''a vsebuje naš solnčni sistem od 100.000 do 1 .ooo.OOO kometov, od katerih pa večine človeško oko nikdar nc vidi. Prof. hrast Poroča, da so letos videli skozi veliki daljnogled na Yer-kes opazovalnici že devet kometov. Enega je zapazil piofeaor Van Bies-broeck januarja meseca, ko je iskal na nebu komet, katerega je prvi zagledal neki Ohijčan, ki se zanima za zvezdo-siovje. Tako sta bila kmalu eden za drugim odkrita dva kometa, od katerih se eden imenuje po omenjenem 'M Peltierjev komet, drugi pa Van Biosbroeckov komet. Oba kometa so fotografirali. Profesor Frost dvomi, da bi se ras ob zadnjem obisku rep Kakijevega kometa obregnil ob zemljo, da bi sploh kedaj zemlja in kak potujoči komet trčila skupaj.
Schicht
M«™«
Dnevne novice.
4 1 J A » T'
Nikoli ni bi! najden kos Schichfovega mila, v kajerem bi se mogia dokazali tudi le r.ajmanjSa potvorba.
Nilcoii ni Schichiovo milo poškodovalo kosa perilo.
Vedno je Schichtovo nvilo čisto in neškodljivo.
Lahko bi ceno Schichtovemu milu tudi znižali, če bi hoteli : rabiti cenejše surovine in posvečati manjšo pozornost skrbni izdelavi.
Tega ne storimo, ker naše geslo je neomajno:
Schichtovo milo je najboljše!
Pristno le z znamko Jelena.
Avtor zaslulega romana Tarzan, ki je tudi v slovenski javnosti dobro znan, je po pariških vesteh plagiator. Angleški pisatelj je snov pobral iz romana, ki ga je napisal pred 25 leti bohemski literat Robida, pod imenom: Pustolovščina kapitana Satarnina Fer-nandota. Roman takrat v dobi realizma in naturalizma ni uspel in je bil pozabljen. Edgar Burroww je pa po vojni dobil v roke roman, mu dal druge osebe, opise pa kratko malo prestavil. Na očitke plagiatorstva Anglež ne reagira, zakaj bi pa reagiral, saj je zaslužil s Tarzanom 6 milijonov zlatih frankov, bohemec Robida pa v bedi umrl.
Zdravnik v New Yorku lahko posluša bolnikovo bitje srca v San Franciscu. Anthony Zeleny, profesor fizike na minnesotski univerzi, pravi, da je mogoče slišati bitje srca preko kontinenta, in sicer s pomočjo novoiznajde-nega »radio ste to.sc o p a-«, s katerim so na imenovani univerzi že naredili uspešne poskuse.
Velikonočna jajca po 100 dolarjev tueat. Ravnatelj perutninarskega oddelka na Purdue univerzi, L. H. -Schivartz je poslal predsedniku Co-olidgu jako drage pisanice, namreč tucat jajc od kokoši pasme' Araucana. Ta jajca so vredna 100 dolarjev tucat. iSchwartz je dobil nekaj kokoši imenovane pasme iz Južne Amerike. Jajca niso bela kot navadna kokošja jajca, temveč so lepo barvana, tako da jih ne bo treba nič barvati za pisanice. Jajca ohranijo svojo barvo pri kuhanju. Okus imajo isti kot navadna kokošja jajca.
Šampanjca zmanjkuje. Pomanjkanje pristnega šampanjca, kakršnega še ne pomni zgodovina, preti celemu svetu. Domovina šampanjca je na Francoskem in trta v Šampaniji je zadnjih deset let slabo obrodila. Vsaka letina je slabša, lanski pridelek vina je bil tako zanič, da ga vinski veletrgovci sploh nočejo izvažati. Posledica je, da svet porablja že nekaj let stare zaloge, ki pa zdaj potekajo in prvič v zgodovini se bliža rasno pomanjkanje tega slovečega francoskega vina. Ubogi bogataši.
Karol je najel socijalisla za zagovornika. Rumunski ekskronprinc Karol je najel odvetnika Paul Boncourja, ki je eden soeijalističnili voditeljev v parlamentu, za svojega zagovornika v tožbi, katero je dvignila kakor znano proti njemu njegova prva žena Zizi Lambrino. Zizi toži Karola za 10 milijonov frankov alimentov.
Kultura.
Drama.
Petek, 9. aprila: John Gabrijel Bork-sen. Red F.
Pobota, 10. aprila: Scampolo. V korist J druženja gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana. Izven. Sprememba opernega repertoarja. Zaradi nenadne obolelosti gospodične I halerjeve se spremeni operni repertoar takole: Petek, 9. t, m. Wally. Red D. Sobota. 10. t. m. zaprto. Nedelja, 11. t. m. ob 15. uri pop. Grofica 'Manica. Izven. Ponedeljek, 12. t. m. zaprto.
Sestava vlade je torej poverjena Uzunoviču in v kratkem bomo imeli torej nove ministre. Klerikalci o celi kolobaeiji ne govore radi, ker jih bole Radičeve zahteve. Kolikor vemo, je Radič ponudil klerikalcem dva ministra, toda pod pogojem, da ne smeta biti popa. To pa boli Kulovca in Korošca, ker sta oba popa in bosta morala gledati v svoji sredi civilne ministre. Pa da kaj takega zahteva Radič, to jim ne gre v glavo in na vse kriplje iščejo zvez, kako bi mogli izmešetariti drugače. Pa se bo dalo izmešetariti, ker je v škripcih tudi Radič sam. Dozdeva se mu, da je prosvetno ministrstvo že uredil in vpeljal seljačko prosveto, zamenjal bi rad svojo funkcijo in prevzel notranje ministrstvo, češ, da še to uredi, potem je pa sporazum dosežen, seljaČka sloga zagotovljena, narod pa zadovoljen. Zdi se pa, da Radič ne upa dosti na to mesto, ker ima že žalostne izkušnje, v kako trdih pesteh je notranje ministrstvo. Skromno namiži-kuje, dosti ne obljubuje, ampak čaka, tudi kost je dobra, kaj hočemo, kadar je sila.
Žerjav je v soboto pridirjal v Bel-grad in na vsak način hotel upreči svoj polomljeni politični voz k vladnim ojnicam, pa ni šlo in ni šlo, kakor je Žerjav moledoval, rotil in prosil, zagotavljal večino pri Slovencih, češ, Jutro ima 20 tisoč naročnikov, Domovina 15 tisoč, torej to so bodoči volilei in večina je naša. Pa mu niso verjeli: kako tudi, ko je pa že tolikokrat obljubil, da je ves narod zanj in za njim, pa vedno bolj klavrno zapuščal volilne boje in z vsemi težavami izvlekel s seboj v Belgrad po enega poslanca. Žerjavu je sapa zastala, ko je spoznal, da bo še dolgo časa moral »markirati« opozicijo. Tudi ostali demokrati so pobiti in si ne znajo pomagati. Klerikalci so jim na poti in z vso silo so se vrgli na farsko gonjo; halo zopet na škofa! Slaba prede demokratom, kaj bi, ko pa ljudstvo noče in noče hranljivih obljub, ki se itak nikoli ne skobacajo iz teh meja. Tako demokrati, kako bo pa s klerikalci, bomo še poročali. .Svoji usodi ne uidejo ne ti ne oni.
»Delavska poliiika«. Četrti mesec izhaja naš dnevnik, vendar so še premnogi, ki ne uvidijo vrednost delavskega soc. dnevnika v sedanjih težkih časih. Priporočamo vsem onim, ki danes soodločujejo v delavskem gibanju, naj se zamislijo nad velevažnim vprašanjem delavskega dnevnika, ki nima za seboj nič drugega kot čitatelje in naročnike. Vprašajo naj se:	kaj so
storili za razširitev »Delavske Politike« — in po odgovoru naj potem uravnajo svoje postopanje. »Delavska Politika« je že pridobila precejšnje število naročnikov, ali ne dovolj, da bi bilo njeno izhajanje zagotovljeno. 800 naročnikov, rednih, plačujočih naročnikov je še treba, da bo delavstvu dnevnik zagotovljen, in sicer dnevnik, ki bo last delavcev in delavskega gibanja. Ali je mogoče teh 800 naročnikov pridobiti1? Na delo, komur je na tem, da bo »Delavska Politika« za-garantirana v vsakem oziru. Zlasti mladina, »Svobodaši« in drugi sodru-gi naj bi v aprilu storili kar se da, da se krog odjemalcev »Delavske Politike« najbolj poveča.
Zadružno-trgovski dom v Ljubljani na Tržaški časti (kolonija »Stan in Dom«) se otvori v soboto, dne 10. t. m. pop. z vdliko razstavo blaga najbolj različne vrste. Razstava bo otvorjena v soboto popoldne in v nedeljo ce ( an. Opozarjamo delavce Ljubljane in okolice. da naj si to blagovno razstavo ogledajo. Za nakup se bodo pač potem
lahko odločili.
Občni zbor občekoristne stavbne zadruge »Stan in Dom« se je vršil včeraj v salonu pri »Levu«. Obširnejše poročilo še prinesemo.
»Produkcija«. Izšla je nova številka vestnika naših produktivnih zadrug z zanimivo vsebino.
Nepotrebna draginja. Piše nam ci-tatelj našega lista: Bil sem te dni na Dunaju. Ker sem občutil nekaj m ‘ čine, sem obiskal zdravnika-specu*1 1 sta. Mož me je pregledal in pret zdravila. Ko sem vprašal za račun, mi je bilo plačati pet .šilingov (46 dinarjev). V lekarni pa sem plačal za lek
4 šilinge 20 grošev (34 dinarjev). Kupil sem še en zavoj aspirina (Bajerjev) in plačal 1 šiling 40 grošev (12 dinarjev).
V Ljubljano prišedši sem šel zopet k zdravniku, kateremu sem moral plačati 80 dinarjev za vizito in v lekarni za ista zdravila Din 74... Kupil sem tudi aspirin (prav tak kot na Dunaju) in plačal sem Din 22... Zakaj ta razlika! Opozarjamo ministrstvo Narodnega zdravja, da je čas, da se zdravila pocenijo.
Projaskreina. Delavstvu se priporoča »Praja-krema« kot najboljša. Dobi se v vseh konzumnih in drugih prodajalnah. Zahtevajte povsod »Pro-ja-kremo«.
Prvomajski spis 1926. Za letošnji Prvi Maj izide v založbi in pod uredništvom Strokovne komisije lepo in bogato urejen Prvomajski spis na 51) straneh. Krasilo ga bo tudi več slik. Med drugim bo obsegal ta spis odlomke iz najboljših del najslavnejših pisateljev. Cena znaša samo Din 5.— Vsebina Prvomajskega spisa je sledeča: Svetek, Pomen Prvega maja 1(126. — Zgodovina Prvomajske proslave. — T. Sajovic: 'Majniški duhovi. — C. Štukelj: Pomen Karla Marxa za proleta-rijut. — Čulkovski: Ob mobilizaciji. — U. Sinclair: Tesar mi pravijo. — J. London: Kralj Alkohol. — Nace Mihevc: Dobra krava. — M. Andersen Nexo: Car Nep. — Pavel Dorokov: Na pohodu. — J- London: Dan kronanja angleškega kralja. — Čulkovski: Prepir radi igrač. — Moč strokovnih organizacij pred vojno in po vojni. Spis se naroča pri Strokovni komisiji, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6./II.
Belgijski duševni delavci stopajo v unijske vrste. Amsterdamski urad Mednarodne zveze strokovnih unij poroča, da so pričeli belgijski duševni delavci v velikem številu- vstopati v delavske organizacije. Vzrok temu prebujenju je v prvi vrsti pripisati novemu pokojninskemu zakonu, ki določuje pokojnine tako za ročne kakor duševne delavce. Podvzeta je posebna kampanja, da se privede v vrste organiziranega delavstva vse tiste delavce, ki ne izvršujejo samo fizično delo.
proslava prvega maja v Ameriki. Razne delavske organizacije, gospodarske, strokovne in politične so še izdale svoje pozive za proslavo prvega majnika. Med temi organizacijami je tudi organizacija kovinarskih delavcev. Joseph Sehlossberg, predsednik strok, organizacije, je izdal posebno ognjevit poziv na člane svoje organizacije. Med drugim pravi tole: »Prvi majnik je danes-veliko večjega pomena, kot je bil pred vojno, ker je danes zelo potrebna delavska solidarnost.« Po teh besedah pripoveduje, da delavci Anglije, Fran-cije in Nemčije postajajo prijatelji, ki so bili preje sovražniki. Zaupajmo v revolueijonarni duh, ki preveva prvi majnik.
Iz ljubljanske blaznice na Studencu je pobegnil Josip Hasler, doma iz Knittenfelda. Je zelo nasilen in se je bati, da napravi kakšno nesrečo.
Požar na Vrhu pri Višnji gori. Na velikonočni ponedeljek je (izbruhnil pri posestniku Habjanu požar in mu uničil vsa gospodarska poslopja z vsem inventarjem. Živino so komaj rešili in je bila že omamljena. Požar je baje povzročil otrok s cigareto, r— (Čudno, da je v velikonočnih dneh lThj-več požarov. Na velikonočno nedeljo sta v Češnjevcu pri Slov. Bistrici zgoreli hiši in gospodarska poslopja Krasnika in Visočnika. Živine niso mogli rešiti.
Davčne urade, koder se steka največ denarja, so začeli obiskovati vlomilci. Zadnjič v Ptuju, seda.) v Krškem. V Krškem so olajšali blagajno za 8000 dinarjev. So pa vlomilci imenitni gospodje; pripeljali in odpeljali so se z avtomobilom.
Strašna smrt pod konji. V hercegovski vasi je oral kmet St. Kolar. Splašili so se mu pa konji in ga potegnili za seboj. Nesrečno je zašel pod kopita in našli so ga popolnoma razmesarjenega.	,
V Vitrovički samostan so vlomili tatovi in razbili blagajno, iz nje pa pobrali raznih vrednostnih papirjev in denarja v vrednosti 30,000 Din.
Za našo deco.
Martin Andersen-iNexo:
Kruh.
Pravljica iz Španije in od povsod.
Drugod jo bil že davno svetel dan, v Granadi pa vzhaja solnce pozno — gorovje zakriva solnce. Slednjič je poškililo čez ledenik Sierre Nevade; in »da Granadkta« se je prebudila in pretegnila, se splazila z visoke postelje na stolico, s stolice na tla in pričela frč-kati svoje kodre in si posula obraz s svežo moko. In preden je mesto pričelo tam kjer je sinoči nehalo, so bile sence že popolnoma kratke.
Ko so zehajoče gospe in kodrasta dekleta hitela s platnenimi mošnjami na trg nakupovat za ves dan, so že bili prišli kmetje s svojimi osli in tudi že razdali prodajalkam plodove zemlje. Z jutranjim vlakom iz Malage so prispele sipe, majhni morski volkovi, raki (ki pa so bili pravzaprav nekaj drugega), školjke in drugi »morski plodovi« — vse z imenom ribe. Kjer je solnce lahko prodrlo mimo stebrov stojnic, je sijalo na svetle luske in ostrige-bisernice, na piramide rumenih in zelenih melon, na škrlatne komade, granatna jabolka, špansko papriko, 'zlate oranže in blede limone... In grozdje, nekatero jasno kot alaba-ster, drugo spet temnožareče kot nag zamorec.
Bilo je sredi januarja, noč je bila hladna in ljudje so zmrzovali. Prodajalci so bili čemerni in redki. Kupci so leno hodili semtertja ter povpraševali po novicah. -Solnce še ni ljudem prodrlo v telesa. Neka senjorita v modri man-tilji je šla preko trga, za njo pa njena skrbna mati in babica. Oib cesti so kle-erfle revne žene in pihale v žerjavico.
A solnce se je dvigalo in kmalu je narasla gneča na trgu in pričeli so kričati — sedaj je bilo življenje zbujeno. Prodajalci so kričali in kupci barantali; gnetli so se in stiskali, kričali in odgovarjali preko glav.
Dve ženi sta se sešli v gneči in se poljubili po andaluziškem običaju. »Jezus, Marija!« je zakričal neki ribič. »Kaj ne bi še jaz dobil poljuba!«
»Dobiš, če lahko poveš, koliko stare so tvoje ribe!« mu je odgovorila.
»Caramba! Tvoja odurnost je gotovo starejša, babnica!«
»Pojdi se solit s svojimi ribami, goibezdalo! Saj smrde!«
Bosi fantalini so hiteli skozi vrvenje in kričali: »Dvajset čebul za mali šiling«... »Tri citrone za veliki šiling!« je kričala branjevka.
Solnce in modro nebo — in izobilje plodov svežih, sočnih, lepo pobarvanih. In gneča razcapanih ljudi, ki se prerivajo ves dan in tekmujejo kot gladni psi, da zaslužijo deset pfenigov za hleb kruha. Nesrečni ljubitelji življenja, ki se za življenje mučijo, življenje pa se obrača proč od njih kot koketa, zasledujejo ga, dokler se jim ne izmuzne. Niso prišli nakupovat, bedni kakor so; prišli so, da vidijo, ali ne bo vsaj malce ostalo zanje. Sleherni dan prihajajo, ozebli, sestradani, a •venomer z enako nesmrtno iskro v očeh — z upanjem.
Ob vhodu na trg stoji siromak in ponuja slabe limones. Lepo oblečeno gospo potegne za jopo. »Kupite kaj!« je moledoval... »-Vsaj hleb kruha si bom lahko kupil. Tako lačen sem!«
»Ne vlecite me za obleko,« je odgovorila. »Bom že sama kupila, kar rabim!« Užaljena si je zravnala obleko in šla dalje...
Koncem stojnic ribičev, prav poleg prodajalca sip je stal moški z dvema velikima košarama kruha. Razstavil je več hlebov in zadovoljno gledal v gnečo. Zdaj pa zdaj je jemal v roke dva hleba, dvigal jih nad seboj kot trofeje in kričal v vrvenje; »Kruh! Dva majhna šilinga za velik hleb! Kdo želi kupiti kruha! Kdo želi kupiti------------.«
»---------trakove!«	je vpadel proda-
jalec trakov onstran ceste. »Petnajst vatlov trakov za sramotno nizko ceno! He, dekleta!« Zakričal je dvema mamkama: »Privežite svoje ljubčke z barvanimi trakovi nase! Dobra rokal«
»Kruh je boljši! Blagoslov vseh revnih! Dva majhna šilinga za velik hleb!«
Neka žena je šla mimo stojnice, kjer je oni prodajal kruh. Pomignil ji je s hlebi in zakričal: »Hej! Senjora Beppa! 'Maestral«
Stopila je k njemu: »Zadovoljen si videti danes, don Rafael! Si v loteriji zadel!«
»Malo manj!« Rafael je pokazal na košare s kruhom.
»Nisem mislila, da te najdem tu. In žena — in otroci! Jim gre dobro!«
»Še bolje bi jim šlo, če bi vse tole prodal!« Spet je pokazal na košare.
Senjora Beppa se je prekrižala, in prodajalec kruha je storil enako. Oči-vidno sta obadva mislila na eno in isto; videlo pa se je, da breme ne teži nje. Bila je lepo rejena, kot družabnica, on pa je bil suh kot trska. Toda drugačno čuvstvo, pravtako močno in izvirno kot družabništvo — in prav tako vsečlo-veško — jo je prevzemalo v tem hipu. In prodajalec je moral razložiti. »Ne prodajam za kakšnega peka,« je dejal.
Charles Dickens: Božična pesem v prozi' Lovro Kuhap: Povesti.
Abditus: Predhodniki današnjega socializma in komunizma.
IH. Beer: Karl Marks, monografija. Zadružni koledar za leto 1926.
„Pod Lipo‘% družinski mesečnik.
Naro£a se.
Zadružna založba u Ljubljani, iHebsandroua testa S.
»Lasten kruh je — vsaj rečem lahko tako.«
»Posojilo iz zastavljalnice!« je vpadla Senjora Beppa. Pritrdil je.
»Ni šlo prav lahko, a iz najhujšega sem že izlezel. Danes se rešim!« Smehljal se je v trdnem upanju.
(Dalje prib.)
Šport*
O masaži in vplivu športa na srce
piše zadnja številka »Naš šport«, na kar opozarjamo naše sodruge športnike z ozirom na važnost masaže. Umestno bi bilo, da bi se izdala o vprašanju in načinu masaže brošurica, ki bi bila vsestransko tudi praktične važnosti za športnike.
Meddržavne nogometne tekme. Kakor javljajo iz Zagreba, je Jugosl. nogometni savez sklenil nekoliko tekem, ki jih bo odigral z reprezentanco Bolgarije, Turške, Poljske, Cehoslovaške, Francije in Italije. Čudno je pa, da niso te prireditve omenjene v poročilih mednarodne zveze (FIFA). Seveda, če smo v vseh stvareh na zadnjem mestu, zakaj bi tudi v športu ne bili?!
Maribor.
Ne dajajte deci opojnih pijač. Največji sovražnik delovnega naroda je, poleg kapitalizma, morilec alkohol. Kje bi že bil delavski pokret, koliko več pravic in socijalnih pridobitev bi si že bil izvojeval trezen proletarijat, da ni alkohola, ki zastruplja možgane in meče delavce kapitalistom v naročje. Naravnost zločin je pa dajati otroku opojne pijače in ravno ob praznikih so se v Mariboru dogajali taki slučaji, da so brezvestni stariši svoje otroke opojili, da so padala v pijanosti naokoli. Kaznovati bi bilo treba ljudi, ki že v zgodnjih letih ubijajo otročiču njegov mlad razum, da ne ho nikoli sposoben za nobeno resno delo, za noben duševni napor, za noben socijalni boj. Starši, obiskujte predavanja našega pedagoškega krožka!
II. pedagoški teden v Mariboru. Pedagoško didaktiški krožek je naslo-
vu na mariborske starise naslednji oklic: Letos stopamo drugič pred Vas. Pokazati Vam hočemo Vašega otroka, njegov duševni in telesni razvoj, opozoriti na usodne napake, ki so posledica nerazumevanja in nepoznanja zakonov otrokove rasti. Udeležite se po možnosti vseh predavanj, ali pa vsaj tistega, ki Vas najbolj zanima. Predavanja se vrše v dneh od 12. do 17. aprila 1926, v veliki kazinski dvorani po sledečem redu: 1. dan, ponedeljek 12. t. m. Dr. Fran Toplak: Dojenček. 2. dan, torek 13. t. m. Dr. Karel Ozvald: Predšolska doba. 3. dan, sreda 14. t. m. Dr. Franjo Žgeč: Šolska doba. 4. dan, četrtek 15. t. m. Gustav Šilili: Mladeniška doba. 5. dan, petek 16. t. m. Anton Skala: Duševno zaostali otroci. G. dan, sobota 17. t. m. Dr. Ramiro Bujas: O izboru poklica. Začetek dnevno ob 20. uri (8. uri zvečer). Posvetite vsaj en teden v letu razmišljevanju o posebnostih otrokovega razvoja. Njih spoznanje Vam bo olajšalo Vaša vzgojna prizadevanja. — Pedagoško didaktiški krožek v Mariboru.
Zagorje ob Savi.
Mladinski odsek »Svobode« I v Zagorju je vprizoril 28. marca v Zadružni dvorani na Lokah 4. enodejanke in sicer: »Čista vest«, »Dedščina«, darežljivi otroci« in »Bratovska ljubezen«. Od režiserja sodr. Uleka razdeljene vloge je igrala naša mladina z največjim uspehom. Navzoči so bili s predstavo zelo zadovoljni. V bodoče pričakujemo večjega obiska zlasti od članstva.
Podružnica »Svobode« I v Zagorju
je imela dne 28. marca svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Kovač Franjo, nam. Jerin Polde; tajnik: Ostrižnik Drago, nam. Strajnar Drago; blagajnik: Zakrajšek Ivan, nam. Zakrajšek Polde; knjižničarja Loke: Ključevšek Franc, Zagorje: A. Ule st.; preglednik računov: Ule Anton' ml., Medvešček Jože. Gospodar inventarja: Dernovšek Karl.
V Samopomoči je rešitev!
Pristopite
za člana občekorist. stavb, in kreditne zadruge
,stihi m oonr
Oglejte si
njeno prvovrstno kolonijo ob Tržaški eesti
v Ljubljani
Delež Din 250*—	Pristop"*"*	Di»	50*—
Začasno je sadpnžna pisarna v,.Zadružni banfcr jHebsandroiu i. S
ZADRUŽNA SANKA V LJUBLJANI
JB.leksandPova cesta
je centralni denarni zavod delavskih in hmetshih zadrug Slovenije
Obrestuje naloženi denar zelo ugodno in po dogovoru. Izvršuje vestno in kulantno vse posle, ki spadajo y bančno stroko. Izvršuje nakazila v tuzemstvo in v inozemstvo.
_ _	, .	,	in vrednostne
Kupuje In prodaja devize, valute »	Pro,
papirje. Izdaja uverenja za ixvox ^
daj« ..cčke državne 1 o«e»«e
Brzojavni naslov: Zadrubanka, Ljubljana. — Telefon štev. 367.
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavske Politike« (odgovoren '
v Ljubljani. - Za tiskarno odgovoren Mihael Kozanec
Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl.
/