293
Narodno-gospodnrske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 20. avgusta redno sejo pod predsedstvom zborničnega predsednika g. Josipa Kušarja in v prisotnosti naslednjih gospodov zborničnih članov: Ivan Baumgartner, Iv. Nep. Hora k (podpredsednik), Anton Klein, Franc Kol 1 man n, Alfred Le d eni g,  Mihael Pakic, Ivan
294
Per d an, Vaso Petričič, Jos. Ribič, Fr. Sar k in Jarnej Žitnik.
Gosp. zbornični predsednik konstatuje, da je za sklepanje zadostno število zborničnih članov zbranih, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gg. Alf. Ledenika in Jarneja Žitnika.
Potem naznani, da mu je od vc. k. deželnega pred-sedništva došel naslednji dopis: „Cast imam naznanjati Vašemu blagorodju, da je po ravnokar mi došli brzojavki nj. ekscelence gospoda glavnega pobočnika Nj. veličanstva fcgm. barona Mondela Nj. veličanstvo cesar za čestilko, katero ste v imenu trgovinske in obrtne zbornice povodom Najvišjega rojstvenega dneva izrekli, izraziti blagovolilo svojo zahvalo".
Zbornica je to izjavo stoje vzela na znanje.
I.    Zapisnik poslednje seje se odobri.
II.   Gosp. Mihael P a kič poroča o zborničnem računu in stavi v imenu odseka naslednja predloga:
1.   Računski sklepi o zborničnem računu in penzij-skem zakladu za 1883. leto se odobre ter se računoda-jalcu da absolutory;
2.   redno izkazan račun se v zmislu §. 21. zakona z dne 29. julija 1868. drž. zak. štev. 85 predloži nj. ekscelenci trgovinskemu ministru potom c. kr. deželne vlade.
Predlog se enoglasno vsprejme.
III.    Gosp. Vaso Petričič poroča o prošnji občine Gradec za dovoljenje 4 semnjev za blago in živino, in sicer v ponedeljek po sv. Valentinu, v ponedeljek po sv. Florijanu, v ponedeljek po Marijinem rojstvu in v ponedeljek po sv. Tereziji. Izmed občin so ugovarjale samo štiri, od treh občin pa niso došle nikake izjave.
C. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlji se je izreklo proti dovolitvi prošnje.
Euako prošnjo je vložila ta občina uže 1874. in 1876. leta, a zbornica jo je tedaj odbila; ker se odno-šaji od tedaj niso spremenili, stavi odsek predlog:
Zbornica naj se proti dovolitvi semnjev izreče.
Zbornica vzprejme predlog.
Gosp. Vaso Petričič poroča o prošnji podobčine Nadlesk za dva semnja za blago in živino , in sicer v 24. dan marcija in v prvi ponedeljek po sv. Janezu Ne-pomuku. V prošnji se omenja, da v ložki dolini živinoreja zelo znatna in se mnogo po živini povprašuje. Prošnjo priporoča tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Lo-gatci; tudi c. k. okrajni zdravnik v Postojini izrekel se je na vprašanje okrajnega glavarstva za privolitev, češ, da je živinoreja v ložkem okraji v istini na visoki stopinji. Z ozirom na to, da se je v ložkem okraji v novejšem času živinoreja povzdignila, kar je s številkami dokazano z ozirom na to , da občine logaškega in kočevskega okraja niso ugovarjale, predlaga odsek:
Zbornica naj se izreče za dovolitev semnjev.
Predlog se vzprejme.
V. Gosp. Vaso Petričič poroča o prošnji občine Semič za dovoljenje štirih semnjev za blago in živino, in sicer v ponedeljek pred sv. Gregorijem, v ponedeljek pred sv. Jurijem, v ponedeljek pred sv. Antonom in v ponedeljek pred sv. Uršulo. Enaka prošnja se je stavila uže v letu 1876. in 1880., a se je tedaj zavrgla. Ker se je pet občin izreklo proti pomnožitvi semnjev in ker je v črnomeljskem okraji uže več semnjev, se je odsek izrekel proti dovolitvi prošnje, ter stavil predlog: Zbornica naj se v svojem izreku c. k. deželni vladi izreče proti dovolitvi semnjev.
Gosp. A. Ledenik omeni, da je občina Semič od druzih občin v trgovskem prometu odločena in jej je zelo težko svojo živino in poljske pridelke spraviti v denar, ko so najbližnji semnji v Metliki in v Črnomlji od nekaterih krajev po štiri ure hoda oddaljeni.   Raz-
vidno je, kako težavno je obiska vati te trge, osobito o zimskem času. Občina Semič leži v sredi občin čreš-nica, Vinji vrh in Kot, katere pripadajo k župniji Se mič, in katere bi tudi imele koristi od semnjev v Se miči. Po trditvi občinskega zastopa bi bili semnji za prebivalstvo tudi zaradi tega koristni, ker bi si lahko na njih nakupilo potrebnih reči, katere mora zdaj z ve liko izgubo časa nakupovati na druzih semnjih. Gosp . govornik meni, naj bi se oziralo na to prošnjo, vendar le v toliko, da bi se mestu štirih dovolila samo dva semnja, kar bi zadostovalo.
Pri glasovanji se vzprejme z večino glasov predlog gosp. A. Ledenika, naj se c. k. deželni vladi priporoča, da se občini Semič dovolita dva semnja za blago in živino.
VI. Gosp. M. Pa kič poroča o naslednjih prošnjah za odpustitev dokaza o sposobnosti za samostalni nastop in izvrševanje obrta;
1.    Ivan Krajec v Rudolfovem prosi, da bi se mu odpustil izkaz o sposobnosti za knjigovezni obrt v Rudolfovem in od leta 1881. tudi knjigotrštvo. Prosilec dokaže s spričevalom, da se je v prostih urah uril skozi pet let v knjigoveztvu ter ga tudi izvrševal, tako, da je sposoben samostalno izvrševati knjigovezni obrt. C. k. okrajno glavarstvo toplo priporoča prošnjo, ter omenja, da ni samo v interesu prosilca, marveč tudi v interesu prebivalstva, če Krajec poleg knjigotrštva in knjigoti-skarstva izvršuje tudi knjigovezni obrt. Odsek stavi torej predlog: Zbornica naj deželni vladi prošnjo priporoča.
Gosp. J. Žitnik omenja, da se prosilec ni izučil v knjigoveztvu, ter da se leta, katere je delal kot volonter, ne morejo šteti za leta pomočništva. On je torej mnenja, naj se prošnja odbije.
Gosp. A. Klein omenja, da se je prosilec v istini učil knjigoveztva, ter da ima sposobnost za ta obrt, zaradi tega podpira tudi odsekov predlog.
Gosp. V. Petričič tudi priporoča odsekov predlog, kateri se potem z večino glasov tudi vzprejme.
2.    Franc Hren iz Toplic prosi, da bi smel nastopiti in samostalno izvrševati mizarski obrt, ne da bi moral izkazati s spričevalom, da se je mizarstva učil. Prosilec omenja, da se je mizarstva učil, ter da je 2 leti in 8 mesecev služil kot mizarski pomočnik. To slednjo trditev izkaže tudi s spričevalom o službovanji. C. kr. okrajno glavarstvo priporoča prošnjo in odsek, prepričan o prosilčevi sposobnosti za mizarski obrt, stavi predlog:
Zbornica naj priporoča  c. k.  deželni vladi prošnjo.
Predlog se vzprejme.
VIL Gosp. M. P a kič poroča o prošnji občine litijske zaradi nastavitve maksimalne tarife za meso. Meso pitanih volov naj bi se kilo plačevalo po 44 kr., meso j od krav, bikov in junic kilo po 42 kr. C. kr. okrajno glavarstvo priporoča prošnjo ter omenja, da je v političnem okraji litijskem na leto 43 živinskih semnjev, torej si lahko mesarji oskrbijo klavno živino, občinstvo pa se vendar mora varovati poškodbe. Nastavitev maksimalne tarife pa bi nikakor ne bila pogubna za mesarje, saj so itak cene visoko odmerjene. Odsek strinja se z mnenjem c. kr. okrajnega glavarstva, ker se mora nastavitev maksimalnih tarif osobito zaradi tega priporočati, ker zdanji zakon ne pozna določanja cen. Odsek torej stavi predlog: Zbornica naj priporoča prošnjo litijske občine.
Predlog se vzprejme. VIII.   Gospod zbornični tajnik poroča  o dopisih c. kr. okrajnega  glavarstva  v Litiji z dne 19. julija in 9. avgusta t. L, zadevajočih ustanovitev zadrug.   V političnem okraji  litijskem bilo je koncem leta 1883.  v
286 krajih 825 obrtnih podjetij, katera spadajo v 35 kategorij. Večina obrtnih strank, izimši neznatno število trgovcev, krojačev in Čevljarjev v Litiji, Zagorji in v Šmartnein, zvršuje obrt le kot postransko delo, poleg kmetijstva. Večina krojačev, čevljarjev in mizarjev dninarji na deželi večinoma samo z učencem, hodeč od hiše do hiše delat za hrano in za malo plačilo.
Med temi obrtniki je malo vkupnih interesov, ka-koršni so med obrtniki v mestih, trgih in v večjih obrtnih krajih. C. kr. okrajno glavarstvo prosi toraj za izrek mnenja v tej zadevi.
Zbornica je v seji dne 18. julija t. 1. predlagala za politični okraj litijski naslednje zadruge:
1.   Po eno zadrugo gostilničarjev za davčni okraj litijski in zatiški;
2.  zadrugo mlinarjev in Žagarjev za političen okraj litijski;
3.  po eno zadrugo rokodelskih in drugih dopuščenih obrtov za davčni okraj litijski in zatiški;
4.   eno zadrugo trgovskih obrtov za političen okraj litijski, katera zadruga naj bi se pač delila v zadrugo večjih in v zadrugo manjših trgovskih obrtov.
Odsek pozna razmere obrtovalcev na kmetih ter mu je dobro znano , da bode ustanovitev zadrug zadela na ovire, a glede na postavna določila se mora delati na to, da se ustanovijo zadruge. Zbornica je imela pri svojih predlogih pred očmi ukaz z dne 18. julija 1883., št. 22.037 , vsled česar se po §. 106, odstavek 1. obrtnega zakoDa, mora delati na to, da se ustanovijo v prvi vrsti zadruge enakih ali sorodnih obrtov v eni ali v sosednih občinah.
Časi se vendar morejo ustanoviti zadruge sploh ali glede na posebne obrtne kategorije za večje okrožje, če namreč v primernem krajevnem okraji ni priličnega števila enakih ali sorodnih obrtov. Delalo naj bi se toraj na to, da se za političen ali vsaj za sodni okraj ustanovijo, v katerem slučaji more po §. 106, odst. 3. , zadruga obsezati tudi obrtovalce in pomožne delavce iz mnogih občin in različnih obrtov.
Pri tem se priporoča, da se po §§. 109. do 112. kolikor možno ozir jemlje na želje vdeležencev. Odsek je še vedno mnenja, naj se dela na to, da se zadruge v zmislu gorenjih predlogov ustanovijo in naj se le zadruga mlinarjev in Žagarjev opusti ter naj se zadrugi rokodelcev in drugih dopuščanih obrtov pridruži.
Toraj naj bi se z ozirom na nov trgovinski in obrtni zbornici predloženi izkaz delalo na to, da se ustanovijo naslednje zadruge:
1.  Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. za sodni okraj litijski z 242, in
2.  za davčni okraj zatiški z 139 obrtniki;
3.  zadruga rokodelskih in druzih dopuščanih obrtov 2a sodni okraj litijski z 221, in
4.  za sodni okraj zatiški z 109 obrtniki;
5.  zadruga trgovskih obrtov za političen okraj litij ski v z 113 članovi.
Ce je c. kr. okrajno glavarstvo istega mnenja ter se mu potrebno zdi, bode zbornica vdeležence tudi na sedeži političnega oblastva, oziroma v sodnem okraji zaslišala, na kar bi se morda mogle koj pričeti ustanavljati zadruge.
Gosp. poročevalec stavi v imenu odseka predlog:
„Zbornica naj v zmislu tega poročila izreče c. kr. okrajnemu glavarstvu svoje mnenje.u
Gosp. J. Žitnik podpira odsekov predlog, kateri se pri glasovanji tudi vzprejme.
(Dalje prihcdnic.)
395