Obrazi iz odgojilnc povestnice. Sv. Karol Baromej (lojen 1538; f 1584). Sveti Karol Baromej se sveti v cerkvi božji kakor svilla zvezda; svet pa veudar malo ve od lcga, da je ta slavni mo/, za Ijudsko odgojonjc in podučevanje toliko storil, da ga nialokdo prekosi. Povedali bomo tukaj poglavitne tocke njegove delavnosti na tem polji; njegovo življenje poznajo že častiti čitatelji več ali uianj iz druzih virov. 1144**  Ko postane Karol Baromej I. 1560. kardinal, osnoval je uceno družbo, lako zvano akademijo. Sčasoma je tukaj združil naj boljše glave iz uied duhovnega in svetnega stanu, da bi učeni in omikani možaki svoje vede in ninenja eden drugeniii razodevali, pismeno in ustmeno edpn druzega podučevali in spodbujevali. Zbirali so se v vatikanski palači, kjer je Karol stanoval. Sleherni je od časa do časa imel učeno obravnavo; od tega so se poteni razgovarjali. Ucene obravnave in govori, ktere je vsak sani za sebe izdeloval, so se verstili. 0 tistem času je pisal nekdo kardinalu Komendone-lu tako le: ,,V hiši kardinala Baromeja se zbirajo vsi učeni in izverstni možje v Rimu. On saiu v cvetji svojih let in na verhuncu svoje slave le inisli, kako bi združil svoje življenje in svojo učenost s svojo visoko službo. Sreča in bogastvo, nad ktero se spodtikajo dostikrat ski#eni uiožje, pripomore temu mladenču, da vterjuje druge i« sam sebe v kreposti in učenosti". Utrujen od opravil po dnevu je hotel svoj duh okrepčati naj bolj poštpno, kolikor je inogel in se še dalje izobraževati, druge pa, posebno dvorne vradnike. je hotel buditi s svojim zgledom, da ljubijo lepoznanstvo in učenost in se varujpjo drngačnih kratkočasnic, igre, pijančevanja i. t. d. V pervih časih so imeli modroslovne in splošno učene pogovore; od lela 1563. obdelovali so le bogoslovje. Ko je Karol na vseučelisču v Padovi bil, je spoznal, kako težko so niladenči na takošnih krajih, kjer starši ne čuvajo nad njimi, vedno zdravi in krepki na duši in telesu, ker nimajo ne prijatlov in ne vodnikov. Tudi je spoznal, kako revsčina zaderžuje mladenče, da se ne navdušejo za učenost in vednost. Zp ta čas si je namenil, da hoče v Paviji vstav napraviti za uboge dijake, in kardinal je speljal to blago tnisel. Iz svojega prenioženja. ko je tudi papež nekoliko pomagal, vstauovilje v Paviji baroinejski vstav. Pred vsem je bila (a tiaprava namenjena za uboge bogoslovce, drugih dijakov sicer tudi niso izklučevali: inieli so notri stanovanje in obilno postrežbo. To napravo so vodili skušeni možje, kteri so čuvali nad lepim zaderžanjem gojencev in so skušali med njinii buditi čednosti in učenosti, da bi bili potem v zgled vsi šoli. Pavija se je dolgo časa s tpm zavodom oponašala in slavni inožje v cerkvi in deržavi so iz njega izhajali. V deželnih zborih (provincial-synoden), ktere je imel ta sveti mož I. 1563., 1573, 1576, 1579. in 1582. v Milanu so bile sklenjene naj bolj koristne naprave: kako se imajo dobre bukve in spisi razširjati med Ijudstvo in duhovsčino; kako napraviti bukvarnice, kako vredovati in rabiti jih; kako napraviti in voditi šolstvo, in kaj^o podučevati v keršanskem nauku. Ukaze zadevajočp šolstvo je slavni škof po sklppu drugega deželnega slioda na svitlo dal pod iiiienoni: ,,Postave in urpdbe za dništvo šol po keršanski veri". Dr. Dieringer od tph postav tako le piše: ,,Kolikor mi vemo, je bil Karol Baromej pervi, ki je sklenil, da hoče vse šolstvo tako osnovati, da mu cerkveni živelj ostane podlaga, da vse vodijo izbrani duhovniki. da so vsi, kteri podučujejo, ali so duhovni ali nedubovni ali samskega, ali zakonskega stanu, ali šolski bratje, ali šolske sestre, eno tplo, ktero je razširjeno po vsi škofiji, ktero navdušuje in vodi ena misel in pno načelo. Dasiravno imajo v naj novejšein času toliko moilrih šolskih postav, vredb in ukazov, vendar ni je nobene, ktera bi bila izdelana bolj primemo in pripravno v posamesnih receh, kterp potem obsegajo vso osnovo; kar pa zadene cerkvpni duli in nravnost leh ukazov, jili pa kar nočemo primerjati. .Vlislinio si, Bog ve, kaj imaino, ko imamo višje in nizje, Ijudskc. nbertnijskp in nedeljske šole; ko iniamo šolskp prednike i. I. d., to vse najdpmo v vodilih in ukazih niilanskc^a nadškofa prav nalaučno in obširno; tudi niso pozabili na učence. Katoli.ški seminarji častc sv. Karola Baronieja za svojega pomočnika: ludi učilelji katoliske vere in niisli niniajo skorej varha in patrona, kleri bi se bil za to več zaslug pridobil, ker on je postavil versko odgojenje v podlago vsemu podučevanjii". Posebno skprbel je pa sveli skof za izrejo in oiniko gojencev za duhovski stan. Njegov generalvikar Ornianetti je pripravljal osnovati duliovne izrejalisča, kakor je bilo sklenjeno v tridentinskem zboru. -Najpl je namree v Milani liišo: na škofove stroške so tam oskerbovali in po odločenili postavah vodili mladenče v življenji in nauku. \a svoje stroške je poteun napravil na treli krajih svoje škofijenižje seminarije. V slehernetn je bilo toliko gojencev, da jp bilo dosti duhovnov, ako si izvoli večji del izmed njih duhovski stan. Da bi se stroški nepotrebno ne zviševali in gojenci enakomerno izobraževali, imel je sleherni teh zavodov svoj verhiinec, do ktprega naj pripplje gojence. Ako je učenec v pervem zavodu dostal, sprejeli so ga v druzega, in ko je tega doveršil, v tret- jega. Sedaj se še le začne pravo podučevanje za duhovski stan; učili so se modroslovja v velikem zavodu posvečenemu svetemu Janezu Kerstniku v Milanu, ali pa, če je bilo število preveliko, pri Jezuitih. Ko so to doveršili, so bili v mašnike posvečeni in vmesteni v prazne službe; naj bolj izverstne so pa stavili za dohtarje. Te naprave so vodili naj prej Jezuiti, pozneje pa po njih nasvetu mašniki iz družbe Oblatov *). Vodila ga je tukaj inisel, da jetisto odgojevanje naj boljše, ktero se prične iz čistega namena za kakošno reč, in ktero se izveršuje po načertu, ktero je bilo poprej prevdarjeno in poterjeno; vse moči naj se zbujajo v soglasji; takošno izrejevanje, ktero tako skerbi za dušo in vzajemno dela, se nahaja naj poprej v duhovnih družbah. — Dve hiši je izročil ravno tem voditeljem: pervo, v kteri so se mladi duhovni dalje izobraževali, drugo pa, kjer so nevedne iu aenravne duhovnike poboljševali. Tako je Karoi za javno podučevanje in odgojo, kolikor mu je njegova pastirska dolžnost nalagala, vsestransko skerbel. Poglejmo še, kaj je storil za tisti stan, iz kterega je bila njegova rodovina, namrerr za žlahtni stan. S pripomočjo prijatlov je vstanovil gojilnico za plemiče, v ktero so jemaii gojence tudi iz druzili laških dežel. Ta vstav so vodili Jezuiti, pozneje Oblati, nadzornik je bil Karol sam, ki je resno zahteval, da se gojenci vadijo poštenega življenja v strahu Božjem, in da se k učenju priganjajo. Da bi to napravo bolj povzdignil, je biio k sklepu vsacega polleta očitno spraševanje; sleherni je ta čas po svojeni zasluženji bil ali pohvaljen in obdarovan, ali grajan in osramoten. Ko je kuga nehala, je vstanovil sirotišnico za ženski spol; nune sv. Uršule so jo vodile in gojenke toliko časa vodile, da so ali v samostan stopile, ali da so bile preskerbljene pri poštenih družinah. Iz tega, kar snio povedali. se očitno vidi, da Karol Baromej ni bil le velik svetnik, temuč (udi posebno zaslužen v podučevanji in odgojevanji. *) Družba naj vcljavnejšib duhovnov njegove škoflje . kteri »o se mu praitovoljuo ponujali. naj ravna ž ujirai po »voji previdnosti. pi..