POGOVOR MIMOGREDE S HELENO FRIŠKOVEC
ŽIVIM ZA DOM
Prav sredi junija je minilo 16 let, odkar je Helena Friškovec postala upravnica planinskega »Doma II. grupe odredov« na Jančah. Privadila se je iivljenja na 794 metrih nadmorske viši-ne. »Živim za dom in dom živi zaine,« ima navado odgovoriti na vprašanje, kako se počuti v kraju, ki je odmaknjen od vsak-danjega hrupa in kamor takorekoč ne seže utrip navadnega de-lovnega dne.
Na Janče prihajajo dopust-niki, izletniki, nabiralci gozd-nih sadežev, pohodniki... Zanje je tu vzdušje tudi ob delavnikih praznično. Dru-gače je to z mamo Heleno, kot ji pravijo tisti, ki se večkrat srečajo z njo. V domu sta na-mreč zaposleni le dve, zato jima dela nikoli ne zmanjka. »Sem nabavljač, kuharica, či-stilka, perica, iikam, sto pokli-cev imam,« hiti naštevati opravila, s katerimi se spopri-jema dan za dnem.
Pripovedovanje jo prav nič ne ovira pri delu. Stoji ob šte-dilniku   in   peče   pečenice, • premeša kislo zelje, obenem pa v velikem loncu kuha di-
šg čo pravo kavo. Položi jed na krožnike, natoči kavo v sko-delice, mimogrede odgovarja na vprašanja gostov, ki jih odprta vrata v kuhinjo priva-bijo v ta prostor. »Pohiti, Majda, pečenice!« zakliče deklici, ki streže, vmes pa še pojasni, kjer so metla, žig, pr-tički...
Kot vsakemu pravemu gostin-cu, je tudi Heleni Friškovec pri-jetno, če je za goste, ki se ustavijo v domu ali celo prespijo v njem, dobro poskrbljeno, Kadar je na Jančah kaka posebna prireditev, priskočijo na pomoč tudi mladi iz okoliških vasi. Tako je bilo tudi ob proslavi bitke II. grupe odre-dov junija letos. »Pridni so tile naši fantje in dekleta. Vse naredi-jo, kar jim naročim,« jih pohvali.
Ko razdeli kavo najbolj ne-strpnim, naloži krožnikezjedačo, s pogledom preleli prostor, če je vse v redu, si tudi sama vzame minuto počitka. Natoči tudi sebi skodelico kave, sede na stol in si prižge cigareto. Potem je treba spet obrniti pečenice, postaviti lonec z vodo na štedilnik, odgo-voriti na to ali ono vprašanje, dvigniti telefonsko slušalko... Res, treba se je hitro zasukati, ob vsem tem pa seveda ne pozabiti na prijaznost. Zdi se, da je to delo, ki zahteva živahne gibe in misli, kot nalašč za Heleno Fri-škovec.
DARJA JUVAN