127. številka. Ljubljana, v ponedeljek 8. junija. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan iveter, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-o^ersko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt 'lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrBte po 6 kr., čo se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah št. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjuli nakaznice, prosimo prav uljudno, da blagovnic poslati naročnino vsaj do četrtka 11. dne t. m., ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Občni zbor „Narodne Tiskarne". Včeraj dopuludne bil je „Narodne Tiskarne" redni občni zbor. Gosp. dr. Ivan Tavčar pričel je zborovanje, pozdravil došle delničarje potem pa povabil upravnega odbornika g. Antona Kneza, da prečita svoje izvestje, katero sldve: Slavni zbor! Valed sklepa lunskega občnega zbora „Narodne Tiskarne", glasečega se: »Občni zbor pooblašča odbor „Narodne Tiskarne", da stori vse potrebne korake v povečanje formata, oziroma pomnoženje gradiva lista „Slov. Naroda" ter dovoljuje v ta namen vsa potrebna sredstva, vender prepušča odboru zvrSiti ta sklep, kadar se mu z ozirom na razne okolnosti potrebno zdi*, — storil je odbor .Narodne Tiskarne" primerne korake, da se odzove temu sklepu. Glede na to, da se je občni zbor vršil koncem meseca aprila, ni kazalo še v teku leta povečati formata našemu listu, ker potem bi bil letnik nejednak glede formata. Storili smo pa takoj potrebne korake, da list vsaj napreduje po pomnoženem gradivu. Ni mi namen naštevati vseh korakov, ki smo jih v to uvrho storili, ker to ne spada k današnjemu poročilu; le toliko naj omenim glede na finančni zaključek preteklega leta, da smo namestili še jeduega sotruduika pri našem listu. To prizadejalo je našemu društvu primerne večje stroške, tako da je radi tega, kakor tudi zaradi manjšega dohodka pri tiskarskih delih iu povečauja plač tiskarskemu osebju vsled pogodbe, sklenene mej stavci in delodajalci Ljubljanskimi, — bilanca lanskega leta manj ugodna, nego bilanca prejšujega leta. Dostaviti mi je pa ob jednem, da se je naročnina za list „Slovenski Narod" povekšala, ker so pristopili novi naročuiki. To tem bolj konstatu-jem, ker dokazuje to, da napori našega društva, LISTEK. Iz Bara v Podgorico. (Potopisna črtica.) (Konec) Komisija je koj razumela, da je „Turku razumen človek, (pogovarjala se jo ž njim bržkone slovenski, a on je odgovarjal srbski) in da mu je Bosna ter moč turškega sultana posebno dobro znana, zato je sklenila poBlati ga k Ferdinandu v Dunajsko Novomesto. Pri poslancu so našli nekaj piBem, katera je bil poslal njegov gospodar Šken-derbeg v Benetke. Jedno pismo je bilo namenjeno dožetu in senatu beneškemu, v katerem se je Škeu-derbeg pritoževal, da se Benečani ne drže mira, katerega so sklenili so sultanom in zato, da črnogorski podložniki škodo trpe; v drugem pismu prosi Skenderbeg, da naj dovoli republika prosto izvažanje platna in sukna; v tretjem pismu priporoča obe ti dve stvari Benečanu Andreju Gritti; v četrtem prosi istega, naj posreduje, da dobi Črnogorec Šttfan premoženje, katero mu je zapustil v Benetkah umrli bral; s petim, šestim in sedmim pismom pa pošilju Skenderbeg svojim sorodnikom in prijateljem v Be- razširiti svoje glasilo in ga vsestransko povzdigniti na vredno stopiujo, niso bili brez uspeha. Želim le, da bi naši nameni našli odmev v Brci vsakega pravega domoljuba in obudili splošno podporo pri razširjevanji „Slovenskoga Naroda" v čedalje širše kroge naroda našega. „Narodno Tiskarno" ustanovilo je svoje dni požrtvovalno domoljubje. Namen ustanovnikom bil je pred vsem ta, dati krepko podlago listu ^Slovenskemu Narodu". To se je doseglo v teku let. akoprav s žrtvami delničarjev. To domoljubno prepričanje naših delničarjev dalo nam je pogum, da smo preteklo leto prevzeli v svoje založništvo tudi „Ljubljanski Zvon". Prejšnji lastnik in urednik mnogozasluženi slovenski piBatelj izjavil se je, da mu nadalje ni več moči opravljati težkih dolžnostij , prenehati bi moral „Ljubljanski Zvon", da ni odbor „Narodne Tiskarne" sklenil na ponudbo, prevzeti ga v svojo last. Gotovo prevzeli smo s tem zopet breme, pričakujemo pa, da ne bode nakladal našemu društvu povrhu truda še materijalne izgube. In če bi uspehi tudi ne bili sijajni, smo prepričani, da bodo častiti delničarji, uvažujoč brezpogojno potrebo tega lista za razvoj slovenske literature, drage volje dopriuesli žrtev, če bi jih to podjetju zahtevalo, kakor so jih do-sihdob. „Ljubljanski Zvon" prešel ie z novim letom v last „Narodne Tiskarne", ob jednem prevzeli smo tudi od prejšnjega gospoda lastnika vse prejšnje letnike „Ljubljanskega Zvona" za določeno ceno. Tudi „Zbirka zakonov", ki je bila toli potrebna za jednotno slovensko uradovanje, izhaja v lastništvu „Narodne Tiskarne" ; izšla sta dosedaj 2 zvezka in sicer 1 zvezek: „Kazenski zakon" in 2 zvezek: „Kazeusko-pravdni red". Po občnem zboru lauskega leta konstituiral se je odbor tako, da te predsednikom bil soglasno izvoljen gosp. dr. Ivan Tavčar, podpredsednikom pa gosp. Franjo Hren. Za uredovanje „Ljubljanskega Zvona" sestavil se je koncem leta poseben odsek, v katerem Bode-lujejo gospodje: Janko K r h d i k, dr. Dan. M a j a ro n iu dr. Ivan Tavčar. Odbor je v 9 rednih sejah reševal tekoče reči razen tega pa imel še posvetovanja, o katerih se ni sestavljal zapisnik. netkah pozdrave in darove -sir in postrvi). Ta pisma so pisana s cerkveno cirilico in v staroslovenskem jeziku. Komisija jih je dala prestaviti na nemški jezik, kar dokazuje, da so že takrat ta jezik gojili tudi zunaj mej njegovega področja. Originale in prevode je poslala komisija s „Turkom" vred na Dunaj, kjer se So sedaj hranijo v dvorni biblijoteki. (Obelodanil jih je ranjki Miklošič 1. 1886 v CX1I. zvezku akademičnih „Sitzungsberichte".) S „Turkoin" je komisija poslala tudi njegovega pisarja na Dunaj, njegove slugo pa, ki so bili zabiti, samoglavni in surovi, dala je zapreti v stolp na Ljubljanskem gradu („an deu zwen Turkhischen knechten haben wir vns nicht erfarn mugen, dami bey denselben ist khain sonder verstanndt, allain ir Turkische aigenvvilligkait, grob vnd vnachtper leut sein, darumb haben wir dieselben zwen gegen Lavbach in das slofs zuuenvaren im thuru ordnung geben vnezt auff vveitern e. f. d. beuelh"). „Turski" poslanec je imel pri sebi tudi nekoliko tisočin posušenih malih rib in tisoč petsto dukatov, s katerimi bi bil moral žamet, svilo in obleko za svojega gospodarja nakupiti. Hibe j« ukazala komisija pnprodati, da ho ne pokvarijo, denar in druge stvari pa je shranila Glede denarja, o Ker je prejšnji poslovodja ^ Dragotin Hribar odpovedal svojo službo, vsprejel je odbor mesto njega g. Frana Tavčarja, kateri je nastopil svojo službo dne 5. januvarja'letošnjega leta. Pregledovalni odbor je sklopom bilance pregledal društvene knjige in predložeuo bilanco in s svojimi podpisi potrdil, da se ujemajo stavki glavnih in pomožnih knjig. Skupni promet v preteklem letu znaša gold. 67.445 91. V letu jireteklem oddalo je „Narodni tiskarni" 726 strank skupno 2036 del. Mej temi omeuiin naj le, da je „Narodna Tiskarna" tiskala: „Slovenski Narod", „Ljubljauski Zvon", „Brus", „Slov. Pravnik", „Slovauaki Svet", dr. Jordana „Scheraa-tismus", Matice slovenske „Letopis", Koledar, Stupice „Ključ', pl. Sočebrana „Navodilo", Talijo, tta-kuša „Slov. petje", Gerbeca „Don Kišot", Jurčiča IX. zvezek iu ^Kazensko pravni redM. llazven tega razne tabelo iu druge posojilniške iu uradne obrazce, nad 20O akcidenčnib del v več barvah iu drugih manjših iu večjih del za razna društva iu zavode kakor tudi privatne. Ta dela zvrševalo je v teku leta povprečno 14 stavcev, potem jeden vodja, jeden podvodja, dva strojevodja, 6 učencev, 2 deklici, jedna upraviteljica in 4 hlapci, torej skupno do 31 oseb in več. Čisti dobiček preteklega leta znaša gld. 97339. Odbor predlaga, da se razdeli tako-le: delničarjem izplača se obresti j po, 2 gld. na delnico........ gld. 800- — knjigovodji dovoli se nagrade. . „ 50' — rezervnemu fondu ae pridene ... „ 1O0'— in na novi račun prepiše . . . _28 30 vkup . gld. 973.30 Rezervni zaklad znašal je sklepom lanBko bilance..... gld. 4;)9(<71 pomnožil se je v teku leta iz sledečih točk : obrestij obligacij in naloženega denarja .......... „ 20272 iz dobička leta 1889 se je pridejalo „ .r)50'— zapadla dividenda..... „ 108- Skupno stanje torej gld..... gld. 5257*43 katerem je v pismih govor, komisija ne ve, ker ga ni toliko našla, nego prupušča stotuiku maranskemu, naj on za ta denar odgovarja. Pri izpraševanji na Dunaji je „Turku izjavil, da mu je dal njegov gospodar vrečo denarja na pot, zapečateno z njegovim lastnini prstenom. V pismih je bil govor o 15.000 dukatih. Jetnik je izjavil, da ve, ka je bilo v vreči za 200 dukatov srebrnega denarja ali koliko da je bilo zlata, tega ne more vedeti, ker je Skenderbeg vrečo sam zapečatil. Tri kristjane iz Budve je komisija izročila Jeronimu, naj jih pelje v Benetke in tudi glede ujetega p Turka" in njegovih slug prosili so Jeronim, Čeh, Krmar iu VValderstain, naj jih jim nadvojvoda zopet izroči, potem ko bode on od njih izvedel, kar mu je znati potreba. Poslanstvo je imelo seboj tudi sedem turških psov, dva godna jastreba iu dva mladiča. Štiri pse in jednega jastreba poslala je komisija po \Valderatainu nadvojvodi v Insbruck. Nazadnje poroča Še komisija vladarju, da nameravajo Beuečani 500 konjenikov pod vodstvom Malateste in Merkurija na Furlansko poslati, a ne zna se iz katerega namena. (Gorica, 4. marca, 1523.) Patom j« komisija „Turkatf še izprašsvala, kukšno politično nalogo ima v Benetkah Izvršiti, Preoesek . . . gld. 5257 43 Ako pridenemo k stanju rezervne zaklade sklepom leta še znezek kt se bode, ako današnji občni zbor to odobri, iz letošnjega dobička pri- dejal.......... „ 10(>.- kaže nam današnje stanje rezervnega fonda z.......gld. 5357 43 Za gotovo smemo torej upati, da že drugo leto doseže rezervni fond svoto G000 gld , to je 25 °a delniške glavnice. Ker § 2'J. društvenih pravil določuje: »Doneski k rezervnemu fondu ponehajo, kadar je dospel do 25 °/» društvenega zaklada, pa zopet začenjajo, če rezervni fond se zniža pod 25 % in ker bode ta svota drugo leto očividno dopolnjena, gotovo bode odboru moči slednjič /vršiti povse sklep lanskega občnega zbora glede iiHta „Slov. Naroda". Pri računskem sklepu Jurčičeve ustanove za leto 1890 mi je, žalibog, opaziti, da so se pre teklo leto Jurčičeva tlela slabeje izpečavala, nego prošnje leto. Leta 1889 se je prodalo Jurčičevih del za..........gld. 8G8 52 v letu preteklem pu se jih je le „ 497.— torej mani za........gld 871*52 Jurčičevih del izdanih je dosedaj 9 zvezkov, lansko leto izdal so ie 9 zvezek. Vkupno je še 9758 zvezkov nerazprodunib. Končujoč poročilo, priporočamo svoj predlog glede* rnadelitve čistega dobička slavnemu zboru v UVaževattje in potrdilo ter prosimo, da se nam podeli absolutorij zu preteklo leto. Občni zbor je to izvestje soglasno odobril, kakor sploh VBe predloge upravnega odbora. Šest-, sedem- ali osemletno šolanje? Uprašanje, ali naj hodijo otroci šest ali osem let v vsakdanjo ljudsko šolo, prouzročilo je že mnogo srditega prepira, in če je tudi dotični hrup sedaj nekoliko potihnil, vender se utegne pri prvi ugodni priložnosti zaradi tega uprašanja uneti nova borba, ki bo morebiti še strastnejša od prve. Da bi temu nesrečnemu prepiru, ki gotovo ne more dobrodejno uplivati na naše ljudsko šolstvo, jedenkrat za vselej konec storili, skušali so nekateri zmernejši posamezniki razdraženi stranki s tem pomiriti in sjediniti, da so po pregovoru „srednja pot, najboljša pot" nasveto-vali — sedemletno šolanje. (Tudi naučni minister je bržkone kaj takega nameraval.) No, ta nasvet 86 je v občnem hrupu preslišal, in ker tudi Lichten-stein ni mogel s svojim predlogom j>rodreti, ostalo je za sedaj vse pri starem. Jaz Bem o tej gadovi mnogo razmišljal, iu pre-tehtavši koren i t *» omenjene tri sisteme spoznal sem, da se nahaja v vsaki izmed njih več ali manj dobrega zrna, a nama ua sebi, da ne more ne jedna ne druga ustrezati vsem upravičenim našim zahtevam iu potrebam Ampak, kakor skoraj povsod, tiči tudi pri tem uprašanji resnica nekako v sredi. Ta „zlata sreda" pa po mojem prepričanji nikakor ni sedemletno šolanje, kakor bi utegnil kdo misliti, temveč ona sistema, ki združuje tako rekoč vse tri prej omenjene sisteme v sebi: torej šest-, sedem-in osemletno šolanje ob jednem. To navidesoo uganko hočem kmalu razrešiti in pojasniti ter ob jednem navesti razloge, ki priporočajo uredbo ljudskega šolstva po mojem nasvetu. Glavna napaka vsake izmed prej omenjenih' sistem zdi se mi namreč to, da morajo vsi otroci brez izjeme jednako dolgo v šolo hoditi, brez ozira kako isto obiskujejo in kako v vednostih napredujejo. Ta uredba bi bila po mojih mislih le tedaj upravičena, ko bi bili vsi otroci nadarjeni in pridni, da bi torej postavnim, oziroma učiteljevim zahtevam redno vsi zadoščali ter leto za letom prestopali v višji razred ali oddelek. Toda izkušnja uči, da mora vsako leto več ali manj učencev vsled nepovoljnoga učenja zaostati; od leta do leta pomika se jih torej manjše število iz razreda v razred, iz nižjega v višji oddelek. Pri taki uredbi je torej učencem postavljen neki najvišji smoter, katerega pa morejo le najboljši izmed njih doseči; kdor le jedenkrat zaostane, on tega konečoega smotra ne more več doseči, ker se šolanje zanj prej konča. Iu čim več letnikov (razredov ali oddelkov), tem manj učencev si bode moglo pridobiti gotovih in dovršetiih vednostij, ogromna njih večina pa bode zapustila ljudsko šolo z bolj ali manj pomanjkljivim znanjem. Ali pa je to pravi namen ljudske šole, da se ista bolj ozira na posamičnike, nego ua večino V Vzemimo u. pr sedanjo osemletno sistemo, katero mnogi in mnogi zmatrajo kot uzor Ijudsko-šolske uprave. Vsa učna tvarina je po sedanjih postavnih določbah z ozirom na predpisano osemletuo šolanje razdeljena na — osem letnikov. In ruvno tega jaz ne morem odobravati že z ozirom na to, kar sem prej omenil. Tembolj pa se mi zdi ta uredba napačna, ker vidim, da stoji osemletno šolanje le — na papirji. Koliko otrok je namreč, ki stopijo še le s 7. ali celo 8. letom v šolo; a z 12. lotom sme se zopet, in to ravno naprednejšim, šolsko obiskovanje znatno olajšati! In če še odštejemo oue izmed boljših učencev, ki prestopijo z 10. aH 11. letom v gimnazijo ali realko, kje naj se potem jemlje učenci za uajvišje oddelke ljudske šole V — Pa tudi ne glede na vse to je sploh nemogoče, na uaših maloruzreduih šolah — šest-, sedem- in o8emrazreduice ao namreč že prave bele vraue — u ',ui strogo ločenih i trnkov razločevati. Čemu pa (totem osemletno šolanje? Ali je mar pametno, ako mora ta ali oni letnik vsak učenec ponavljati, če je tudi že prvo leto vsem zahtevam zadostil, in to samo zato, ker po postavi pred 14. letom iz šole stopiti ne sme?! (Konuc prih.) Politični razgled. Notranje (lezel**. V Ljubljaui, 8. junija. 1» državner/a zbora. Danes začel je budgetni odsek dolgo odloženo poHvotovanje o prvih poglavjih proračuna, mej katerimi je tudi disjmzicijski fond. Z velikim zanimanjem se pričakuje pričetek budgetne debate, v kateri bodo vse stranke imele pri liku izraziti se o j..«.'■!.-m političnem položaji. Marsikateri govor, ki je bil menda že pripravljen za adresno debato, prišel bode v novi izdaji pregledan in popravljen na dan. (J lav na pozornost obračala se bode na generalno debato, Poslanec odgovarja, da je turški sultan naložil "rškonderbegu, naj ta uBtanovi mejo proti beneškim posestvom jedno italijansko miljo daleč od morja. Za tem pripoveduje, da je Soliinan blizu dva meseca oblegal 11 od os, sezidal tam bastijo s 300 hišami, jiotem pa odjadral v Carigrad, pustivši na otoku Perin pašo s 40.000 možmi. Pri obleganji je imel Soliman 500 ladij, ali 12 so mu jih kristjani razbili iu vsega vkup je izgubil 47.000 mož. Ko bi bil sultan Itodos premagal, šel bi bil potem se svojim brodovjem nad Italijo iu Napolj, ker pa ni mogel Hodoša premagati, obrnil se je proti Oger-skemu in se nahaja le v Sofiji. Sultan ima kacih 30 let, ime mu je „Salaman", on hoče pri vsaki bitki in pri vsakem naskoku prisoten biti, ali drži se tako daleč, da ga kroglje ne morejo zadeti. Dokler je on prisoten, morajo se njegovi ljudje bojevati, tudi če bi imeli vsi poginiti; ko pa on odide, lahko odnehajo vojaki. V Bosni je vedno kakih 10.000 vojakov, katerim je zapovedano, da morajo mejo varovati in Hrvaško napadati. O cesarju Karlu in o drugih krščauskih vladarjih imajo Turki dobro mnenje, ali znano jim je pa tudi, da so med seboj nejedini. Bosemikemu paši je dolžan pomagati tudi mostarski, ali oba skupaj premoreta le 25.000 dobrih in slabih konjenikov. Velikemu kancelarju iu dvornemu svetovalcu dolenjeavstrijske vlade je povedal „Turek", da so mu tudi v Gorici 50 dukatov šiloma vzeli. Dalje, da je mnenje razširjeno, da ako ne pride Ivanov-cem pomoč iz Sjianije, da je Rodos za nje izgubljen. Če bode Itodos padel, oborožil bode Soliman novo brodovje z veliko vojsko in pojilo nad Italijo, če ne pa se obrne proti Ogerskemu. Sultan ukazal je 10.000 malih ladij narediti, tako da lahko deset konj jedno vleče, in te ladjice misli rabiti ua Donavi pri sv. Androji in grškem (t. j. srbskem) Belomgrndu. Sultan ima na razpolaganje okoli 80.000 konjenikov, sanio v Algiru ima 5000 konjenikov, da stražijo to deželo. Povsod ob morji je sklenil Bultan mir, samo da se lahko z večjo silo vrže na Ogersko. V BoBni pa da sultan nema več, uego 4000 konjenikov iu C00O pešcev. S tem je bilo preBliševauje „TurkaM dokončano. Kaj se je potem ž njim zgodilo, o tem nam ne pove nobena listina. Bržkone so ga po komisi-jinein nasvetu v Benetke poslali, ali svojega denarja gotovo ni več videl. To je bil bržkone prvi Črnogorec na Blovenski zemlji in gotovo je vedel svojim rojakom mnogo čudnega pripovedovati o naših deželah, če se je sploh še vrnil v svojo kršno Črnogoro! S. R. v kateri bode poročev. dr. Bilinski V njej oglasile se bodo vse frakcije zbornice. Ker bode že 1. julija se odpravila prosta luka v Trstu, bode zbornica še ta teden dobila v obravnavo dotično predlogo, katera je zdaj še v odseku, ker je treba, da tudi še gospodska zbornica temeljito pretrese predlogo. Zatorej bodeta pred budgetno debato, ki se bode začela po sedanjih določbah v ponedeljek 15. t. m. razven jutranje seje še dve seji poslaniške zbornice, v katerih se bodo razpravljate razne gospodarke predloge. Ker budgetni provizorij poteče s koncem tega meseca, treba bode, da se podaljša, ker do konca meseca nikakor ni mogoče, da bi budgetna debata bila že končana. Tr&ašfea deputacija pri cesarji. Pretekli teden predstavila se je deputacija pod vodstvom župana in deželnega glavarja dr. L* i t— terija pri cesarji v zadevi odprave proste luke v Trstu proseč ga, da svojo očetovsko naklonjenost obrne posebno na to vprašanje, ki je za Trst tolike važnosti. Cesar je odgovoril, da pač ve ceniti težavni položaj, ki nastane za Trst. Postava izšla je kasno, ker je bilo treba dolgih dogovorov z ogersko. „Jaz, kakor tudi moja vlada", pristavil cesar, „bodova skrbela storiti kar je mogoče, in nadejam se, da bode sčasom, ko se premagajo prve težavo, Trst procvel in se bodo pokazali zanj pri-dobitki." Ur. Leojtold pl. JLasncr. Pretekli jietek umrl je v Išlu v 73. letu bivSi minister dr. pl. Hafner, ki je bil za časa meščanskega ministerstva naučni minister in je tako rekoč oče zakona za ljudske šole. Rojen je bil v Pragi I. 1818 in bil za časov prvega gibanja na Češkem 1. 1848 federalist in še I. 18G1 od češkega naroda voljeti kot zastopuik starega mesta. Pozneje pa je bit mej najhujimi nasprotniki češkega naroda, katerega zahteve je strastno pobijal v zvezi z Dunaj-čanom Herbstom in inozemcem Brinzem. Znano je, koliko preganjanja je pretrpel češki narod pod mi-nisterstvom Ilerbst-tlasnerjevim, bila je pruva doba mučeništva, v kateri so pritiskali Giskra iu tovariši njegovi slovanstvo ob Bteno. Hasner bil je zadnji čas član gospodske zbornice. Mestna žcndarmerlja »a Dunaj. Kakor so poroča, bode v jedni prvih sej poslaniške zbornice prišla na vrsto predloga za ustanovitev žendarmerijskega kora za povekšano Dunajsko občino. Mestna žendarmerija Štela bi 5 štabnih in 44 višjih častnikov in 3000 mož. Njena naloga bi bila skrbeti za varnost in javni red v novo-priklopljenih delih Dunajskega mesta in v obližnjih okrajih okolice. Iz te predloge je najbolje razvidno, koliko se je pomnožil delokrog nove velike občine Duuajskega mesta po priklopljeuji uekdajuih samostojnih predkrajev v jedno občino. * iiaiij<' države. liuski car in francoska razstava. Ruski listi izražajo se ugodno o posetu carja v traucoski razstavi. „Novoje Vremjau piše: Vlada tretje republike sme reči, da je nje glavni namen dosežen. Visoki vladar ruskega naroda je dokazal s svojo navzočnostjo v razstavi, da popolnoma sim-patizuje z onimi nagibi, ki so Francozom dali jiovod v srci Rusije napraviti razstavo svojih izdelkov, ki očarujejo ves avet. „Novosti" vidijo v tem posetu političen dogodek izredne važnosti in pravijo: nVes svet je zdaj priča prisrčnih odnošajev mej dvema najmogočnejima državama na severu in na zapadu Evrope. Faktum tega prijateljstva dobiva posebno važnost baš sedaj, ko se razpravlja vprašanje o obnovitvi trojne zveze. Tej takozvani mirovni ligi stoji zdaj nasproti mnogo močneja, na trdnih odnošajih sloneča mirovna liga. Na mestu papirnate vojne zveze predstavljata Rusija in Francija dejansko zvezo na polji vzajemnih narodnih interesu"." Iz teh glasov, in iz fakta, da je car s svojo obiteljo skoro tri ure se bavil v razstavi, da torej ni bil samo puhel ceremonijelen poset, se da sklepati, da ni dosti verovati nemškim glasovom, ki trdijo, da je francoska razstava ponesrečila, kajti aarni vidimo dan za dnevom, kako se obnašajo proti razstavi v Pragi. Saj se gre pri jedni in drugi za Slovane ! O ločitvi zakonov v Italiji. Pred kratkim interpeloval je poslanec Uossi vlado, kaj namerava glede vprašanja o ločitvi zakonov. Justični minister grof Ferraris je odgovoril, da dokler bode on minister, se ne bode predložil načrt postave, ki bi bila ugodna ločitvi zakona. Proti sitnim carinam. Ob jednem bilo je pretekli petek v Berolinu sedom socijalnodemokratiških ljudskih shodov, ki so bili precej dobro obiskani in so vsprejeli jednoglasno resolucije proti carinam na Žito. Jeden govornikov, Singer, poudarjal je, kako se vedno podražaje kruh. Za pol marke dobilo se je 1. 1888 še 2 30 kilogramov kruha, 1. 1890 le 2 02 kilograma in 1. 1890 že samo 154 kilogramov. Rodbina Štirih glav, ki porabi 100 kilogr. kruha, izdala je leta 1887 samo 82-60 mark, 1. 1890 pa že 108 mark. Zemljiški posestniki dobe od carin 250 milijonov, država pa samo 78 milijonov. Jednako so govorili ostali govorniki, poudarjajoč, da ves ta dobiček gre iz žepov siromakov delavcev. Hepublicansko gibanje v Portugalu. Iz Berolina se poroča, da se z nekako bojaz nijo tam zre na razvoj stvari j v Portugalu. Fran coska odtega svojo politično in financijelno pomoč Portugalu, da bi tam, kakor tudi v Španiji, pomogla republičan8kemu življu ter združila latinsko narode proti monarbičnim državam evropskim. Perzija in Angleška. Zadnji govor Salisbuiya, v katerem se je pečal b perzijskimi zadevami, vzbudil je živo zanimanje ruskega časopisja. TJapehi Anglije v Perziji so za Rusijo nevarni. Zdaj hote Angleži graditi železnico mej Buširjem, Ispuhanom in Teheranom, ki bi bila v strategičnem oziru Angležem zelo ugodna proti Rusiji v srednji Aziji ter bi Angleži i njo lahko nadlegovali Ruse. Politična svatba. Bodoči teden poročil se bode Parnell z Mrs. Katerino O' Shea. Zu svedoka bodeta gg. Rihard Power in T. Harrington. S tem bode Parnell deloma popravil pohujšanje, katero je prouzroči!. Italijanska komisija v Masavi. Kakor se poroča, bode komisija, katero je poslala italijanska vlada v Masavo, da preišče ta mošnje razmere, se vrnila dne 17. t. m. tako da bode dospela v Rim proti koncu tega meseca. Ustanek v Vhtle. Kakor ae telegrafuje is Valparaisa, bila je pri Ghanaralu morska bitka, v kateri je ustaška ladija „Mugellanes" odbila napad treh torpedovk vladuega brodovja. Torpedovke bile so hudo poškodovane in so morale bežati ter izgubile mnogo moštva. „Magol-lniies" je le neznatno poškodovan. Od moštva je 22 mrtvih in 60 ranjenih. Domače stvari. — (Vabilo u a XXVI. redni veliki zbor „Matice Slovenske") v sredo 1. dne julija ob '/a 5. uri popoludne v mestni dvorani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. ja-nuvarja do 31. decembra 1890. 1. 3. Volitev treh računskih presojevalcev. (§. 9. a. dr. pravil.) 4. Proračun za 1. 1892. 5. Letno poročilo o odborovem delovanji v dobi od 1. junija 1890. do 31. maja 1891. leta. 6. Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. Vsled smrti, odpovedi in po §. 12. dr. pravil imajo litrispevka. V slučaji obolelosti vroči dotičoiku okrajna bolniška blagajna bolniški list, blugujnični zdravnik pa proti izkazu bolniškega lista bolniško potrdilo, katero naj oboleli takoj vroči v blagajničnem uradu dotičnemu blagajnika, os pa še le pri vsprejemu bolniščine. Ustop v bolnišnico določi le blagajnični zdravnik; izjema dovoljena je le tedaj ako je nevarnost za obolelega opasna. V petek, najkasneje v suboto dopoludue naj si oboleli pri zdravniku oskrbi odrezek (kupon), katerega izroči v soboto popoludne bolnišničnemu blagajniku, da mu izplača podporo« — Bolnik ae mora povsem nuredbam blagajničnega zdravnika brez ugovora podrediti; ako torej bla-gajnični zdravnik izrecno ne dovoli izprehoda obolelemu, v to nastavljeiii nadzornik pa dotičuika zasači ua ulici ali ne dobi obolelega doma, blagajnica v takem slučaju zabrani izplačanje bolniščine. Isto tako sine oboleli delokrožje Ljubljanske okrajne bolniške blagajnice v svrho zdravljenja prekoračiti le tedaj, ako ae izkaže s pismenim privoljenjem blagajničnega zdravnika, Btdniki, ki vsled bolezni ne morejo osebna naznaniti, da so oboleli, smejo to storiti po tretji osebi, iHto tako sinejo poslati kogarkoli po bolniški list in bolniščine. Ako se obolelemu izplačanje podpore iz tehtnih uzrokov sabrani in to zabranitev blagajnično naeelništvo potrdi, more dotičnik uložiti priziv blagajničnemu razsodišču, katero konečno sodbo izreče. Bnlniščiua izplačuje se ob bo bo ta h popoludne od 2. do 5. ure. Ako je v soboto praznik, izplača se bolnisčiua v petek, kar se vsakteremu pravočasno naznani. Uradne ure, v katerih se prijavljajo Oglasi in odglasi, in se dajejo sploh bolniško blagajno zadevajoča pojasnila, so ob delavnikih od y. do 12. uro d o p o I u d n e i u od 3. do 5. u r e popoludne. Ob nedeljah in praznikih je blagajnični urad strankinemu prometu zatvorjeu. Blagaj -ničui urad je: Sv. Petra cesta št. 9, I. nadstropje v Ljubljani. — (I z prod porotnega sodišča.) Pri današnji prvi obravnavi zatožeu je bil 23letni Anton Rozman posestnika sin iz Gornjih Gorjan, hudodelstva uboja. Dne 19. aprila t. 1. sporekel se je z svojim bratom, oženjenim posestnikom, Šimnora Rozmanom v gostilnici v Zgornjih Gorjah in zato-ženee je brata Simna trikrat sunil z nožem tako hudo, da je drugi dan vsled ran umrl. Obsojen je bil na deset let težke, postrene ječe. Druga obravnava zoper znano po berglah bodečo Marijo Hiuter-schweiger, ki je bila žo dvakrat v Begunjah zaradi goljufije več let zaprta in katera je sedaj zopet ogo- ljufala čevljarskega mojstra Špana za 90O gld. denarja, zlatarja Šparovica pa za 300 gld. zlatnine, morala se je odložiti, ker je zatožena Hinterachwei-ger danes v kaznilnici na Zabjaku že petega nezakonskega otroka porodila. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Kim 7. junija. Preteklo noč ob 2. uri zjutraj bil je v goreujo-italijanskih mestih močen in dolgotrajen potres. Štiri osebe so ubite. Škoda ni velika. Kaura 7. junija. Kolera pričela je tudi v delti. V Kajiri bilo včeraj več slučajev kolere. Vlada ukrenila energične korake. Dunaj 8. junija. Fran Ferdinand bil je včeraj že dve uri iz postelje. Gradec 8. junija. Grofu Hartenau-u se zdravje boljša in ostavil je že posteljo. Rim 8. junija. Tehniška komisija izjavila, da so tri četrtine v Tregnagu in Badiji CaJaveni ostalih hiš tako poškodovane, da se ne more več v njih stanovati. (Badia Calavena je try nad Verono v takozvanih „tredici conimu-ni" Ured.) Razne vesti. * (Bolgarski beguni.) Deset bolgarskih vojaSkih begunov muhamedanske vere, ki so ubežali iz Vidina, prišlo je v Beligrad ter so prosili turškega poslanca, da jih odpravi v Carigrad. * (Ljudska s t e t e v na Angleškem.) Prebivalstvo Londona pomnožilo so je v zadnjih de setih letih za več nego 10°/0 in šteje 4,211.056 duš, leta 1881 bilo jih je 3,815 o44. Tudi v drugih velicih mestih pomnožilo se je število prebivalcev izdatno. Jedioa izjema jo Liverpool, katerega prebivalstvo (518.000 duš) se je zmanjšala za 6°/t. * (Z a u i m i v a pravda) vrši se v Hamburgu. Pred nekaterimi leti umrl je v Šlezviku svetnik Nielson, znan sovražnik zakona. Zapustil je svojemu slugi iu svoji kuharici vsacemu po 20.000 kron, vender le pod tem pogojem, da pripade dedščina jednega drugemu, če bi se kateri izmej ujiju podal v zakonski stan. Koj po smrti poročil 8« je sluga s kuharico in živita oba že 6 let v Hamburgu. Dediči zahtevajo sedaj 40000 kron, ker so zvedeli, da sta prekršila pogoj. Prejfiuji sluga in kuharica pa trdita, da sta ravnala popolnoma po zahtevah svetnika, kajti sluga dal je svojih 20 000 kron kuharici, ko se je oženil, ravno tako storila je kuharica, ki je dala svojih 20.000 kron slupi. Sodišče ima zdaj razsoditi pravdo. * (Utekla le v inja.) Na Francosko-belgij-ski meji utekla je nedavno iz necegu iverinjaka levinja in bežala v bližnji pozd. Požrla je že jednega vola in kravo ter še klati po okolici na velik strah prebivalstva. Kmetje streljali so že večkrat na njo, pa je neso zadeli in tako ae levinja sprehaja po krasnem zolenom gozdu in obišče sem ter tja hleve bližnjih kmetov, kjer se preskrbi s potrebnim živežem. * (Za mladeniče, ki iščejo nevesto.) Najmlajša milijonarka na svetu je dve leti Htara Američanka Mis Terry Ze zdaj znala njeno preinofcen|e 30 milijonov funtov šterlingov, to je 300 milijonov goldinarjev, podedovala bode pa Se neka| milijonov po smrti matere. Jedna izmej mnogih guvernant mlado milijonarke, peljala se je nedavno tz Novega Jorka v Pariz, da nakupi za punČike, h katerimi se igra njena mlada gospodarica oblačil po nujno-veji modi. Prinesla jo zares za več, nego 10 000 fraukov blaga iz Pariza soboj. * (Samomor v zaboji.) Nek kovač v Igluvi hotel se je že večkrat umoriti, pa so mu vedno zabranili. Zdaj pa se mu je vendar poHrečilo izvesti svoj naklep Naredil je velik in visok zaboj, ki se je dal zakleniti od znotraj, na pokrov pa je zabil močno kljuko. Zlezel je v zaboj, ga zaklenil in se potem obesil na svoj jermen. * (Grozen vihar) razsajal je v Ameriki v državah llinois in Dakota in naredil veliko škodo. Telegrafne in telefonske zveze pretrgane so na vse strani. Mnogo ljudij je bilo ubitih in ranjenih. * (Velik požar.) V sodarskib delavnicah Palmerjevih v Novem Jorku nastal je požar, ki se je razširil na razna železniška skladišča. Več ognje-gaseov bilo je ranjenih pri gašenji. Škoda znaša nad milijon dolarjev. s Anattierinova ustna voda in zobni prašek 3 ohrani nsta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jodna steklenica ustuu vode velja 40 kr. ; jedna Skatlja zobnega praška 20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 12 Skatoli samo 2 gld. (81—72) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v LJubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska. »*« ,a * i» s j m *** * ■ i j ■ ■ i a * a ■ * j j a § • m m a * §ti „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. »M t i i* ****** i iT i i***ii i iti * ******** TllJCl: 7. junija. Pri Malici : Dr. Giirtl iz Opatije. — Oesterreicher, Sclmiigler, Ivankuvic, Lohr, Kauling z D nnaja. — Lnnger, Kiillina iz Prage. — Miiller iz Polja. — Radi iz Kočevja. — lloft'man iz Tržiča. Pri Mloiiu : Mnjcr i Dunaja. — Bongo iz Hudim peste. — Hombarelli iz Trsta. — Dekleva iz Belovara. — Lunaček iz Travnika. — llasslinger iz Zadra. — Loronz iz Beljaka. — Schvvarz It Gradca! Pri tmvnrtilcean «1 % oni : Floischer s Koroškega. Tržne cene v LJubljani dne 6. junija t 1. fl kr. izpeli povojen, kgr. . kr j Pšenica, hkti. . . . m 12 — rti ! Bož, ip . 5 69 Surovo maslo, „ — 1)5 Ječmen, * . 4 55 Jajce, jedno : . , . i— 2 0 '08, a . 3 50 Mleko, liter .... — 10 Ajda, Govejo meso, kgv. ko ProMO, n • . 5 20 Telečjo „ , — 52 Koruza, n • . 5 80 Svinjsko , — 156 Krompir, ■ • . 2 68 Koštrnnovo „ , I— 40 Leča, . 10 — Pišanec. . . . . . — 45 Orah, • . 10 - Golob...... — 1 s Fižol. • . :i — Seno, 100 kilo . . . 1 50 Maslo, ksrr. . — 86 Slama, „ , . . . 2 23 Mast. 68 Orvji trda. 4 Q-j »i 00 Spali ni J len r - 56 mohka, 4 4 40 Meteorologično poročilo. Dan Cai opft-zovanja Stanje barometru v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-lt rina v a; m. a 3 ■č 7. zjutnij 2. popot. 9. zvečer 785*9 nun. 734*9 mm. 733 0 mm. 17-8° C 24-2° C 194° C si. szb. si. svz. si. svz. obl. jasno jasno i 000 mm. 7. junija 7. zjutraj 2 popol. 9. zvečer 732-2 mm. 780*8 mm. 732-3 mm. 160° C 27-8° C 80*8« C brezv. si. jzb. si. jzli megla jasno jasno 0-00 mm. Srednja temperatura 12*5' in 18 5°, za 2-6° in 3 3° nad normalom. ZDuLr^ajsl^et "borza, dne" 8. junija t. 1. (Izvirno tologralično poročilo., včeraj Papirna renta .Srebrna renta Zlata ran ta . . . . f)n/0 marčna renta . Akoijo narodno banko Kroditnu akcije . London ..... Srebro ...... Nnpol....... C. kr. cekini . Nemško marko . gld. 99 60 02 50 . lil— 102 45 „ 10 »o „ 300 5 I , ! 17 80 9 32 B 66 , &7 67V, ■'Id da; 99 H2 lil 109 1001 3 »o- 117 9 tv 67 95 • ;o 20 25 75 ho 31 66 •50 l' „ državne srečke iz I. 1854 25) gld. 133 gld. 50 kr. Državne srečke iz I. 18o4 100 , 179 r 25 . 8gorska zlata renta 4««-'l'i «-l»iy.*k \ . Preložil 11 un Ciioriilk. Mala H«, 523 stratiij. Cena 7o kr., po pošti NO kr. LL1 KAROL TILL Ljubljana, Špitalske ulice 10, Pismeni papir s kuverti v kasetah in mapah, v formatu četrtinke ali osmerke, žalni pismeni papir, žalni kuverti in žalne karte, blanco, \izitne in naslovne karte, ilustrovane dopisnice, humoristične karte za turiste, pismeni papir za voščila v osmerki, četrtinki J ali celi poli, voščilne karte, obedne karte in ♦ vizitnice v najelegantnejši in najmodernejši 2 Obliki. (456 -2) f koi 15= Brzovozni parobrodi iz BREMENA v AMERIKO. Opozarjiiino vse potnike, kateri nameravajo peljati se v Ameriko z našimi brzovoznimi parobrodi, da na Dunaji nemarno urada za prodajanje vozovnic. Vsultilo, ki prodaja na Dunaji vozovnice za brzo-vozne parobrode lli*