Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12.ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4-—
» Nemčijo.............» 5'—
» ostalo inozemstvo . » 6'— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm.1. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte in zahvale po 20 h za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVI.	Celovec, 23. februarja 1917.
Št. 8.
Državni zbor.
Tri leta približno smo brez državnega zbora. Ga li res ni treba? Če je bil državni zbor v mirnem času potreben, koliko bolj bo v času, ko nosi ljudstvo potrpežljivo toliko križev! Dan na dan prihajajo v vojnem času nove težave, ki jih občutijo predvsem širši sloji in jih v velepatri-otičnem duhu potrpežljivo prenašajo, v zavesti, da je ta žrtev za domovino potrebna. Res je. V vojnem času mora vsak dober patriot vse velike, neizogibne težave voljno prenašati, ker le tako je mogoče zmagati, in zmagati moramo. Toda tudi drugo je res: Mnogo je pa tudi nepotrebnih težav, ki jih mora ljudstvo prenašati tam, kjer uprava ni v dobrih rokah. Ko bi deloval državni zbor, bi bilo marsikaj bridkega prebivalstvu prihranjenega. Ko bi bila vsaj cenzura pustila časopisju v tem oziru prosto pot ! Koliko bi bilo pomagano ! Mnenje, da bi na ljudstvo neugodno vplivalo, ako bi se smele napake brezobzirno kritizirati, je popolnoma napačno. Ravno narobe je res! Naj se vendar ne misli, da ljudstvo ne izve za razne napake, če mora časopisje molčati. Ko so na pr. molčali vsi koroški listi o utihotapljenju ogrskega žita na Italijansko, se je govorilo o tem prav po vsej deželi. Ljudstvo se pomiri le tedaj, ako vidi, da se smejo napake žigosati, kakor zaslužijo, vznemirja pa se le tedaj, če vidi napake, pa ni ventila, kamor bi izlilo svojo nevoljo in mora molče gledati, kako se napake in krivice naprej gode. Konečno pa se naj avstrijsko prebivalstvo ne smatra za manj patriotično kakor sovražniki. Kar prenesejo sovražniki, to prenesejo tudi avstro-ogrski narodi in še veliko več.
Marsikaj hudega bi bilo izostalo, ako bi bil deloval avstrijski parlament. Marsikdo bi ne bil občutil krivice, ki se mu je godila in se ran še godi, ker so razni vse drugo prej kakor patri-otični elementi zlorabljali ta čas, ki je brez javne kontrole, v svoje osebno-dobičkarske ali politične namene. Marsikaj, kar je povedal ogrski poslanec Keleman v ogrskem državnem zboru, bi bilo izostalo. Taki, državi škodljivi elementi so vsi proti delovanju državnega zbora pod pretvezo, da bi bil državni zbor nevarnost za državo, ker da bi se pokazali spori, rušila se sloga in se vneli novi narodni boji; v resnici pa se bojijo le, da bi jih zadela šiba, ki so jo zaslužili za svoje grehe, in strah, da bi jih kdo pri njihovem državi škodljivem delovanju motil. Res je že, da bi se pri čiščenju Avgijevega hleva slišali — sedaj po treh letih počitnic državnega zbora — marsikateri ne-
Podlistek.
Vince in tri punice.
Resnično dogodbo iz leta 1916 v verzih povedal: dr. I. Arnejo.
Tam daleč za gorami	•
sta bila fanta dva, sta vinca nam prinesla, oh, vinca sladkega.
V kleti je ležalo globoko skranjeno; a v kotu mir ni dalo, po grlu klicalo.
In sedle so tri punce krog mize zofaste, se slastno nasrkale te žlahtne kapljice.
Pa kmalu pokazalo se vinca je gorjé, vse punce je podjalo na mehki kanapé.
ljubi glasovi, toda stvari ne bi prav niikèkqdifc, vali. Čim dalje pa se sklicanje- državpega sjmrìy zavlačuje, tem slabše bo.	''
Naj se vendar ljudstvu olajšajo^tg&frtpave, ki so nepotrebne. Vsi vemo na pr. da razngficiredbe glede živil niso nepotrebne, ampak da so zato, da vzdržimo in uženemo sovražnika, neobhodno potrebne. Toda vemo pa tudi, da bi mnogo težav bilo ljudstvu prihranjenih, ako bi bili na pravih mestih pravi možje, ako bi se na poklicana mesta póstavljàli ljudje, ki so zmožni in delavni. Ali niso na pr. v tem času, ko je po deželi čas za ljudi in državo več vreden ko zlato, mnoge poti ljudi k političnim oblastim nepotrebne in čakanje strank tam ter zapravljanje dragega časa nepotrebno? Ne pomeni li to zapravljanje časa, češe s takih mest odpravijo uradne osebe, ki so zmožne in delavne ter poznajo razmere in prebivalstvo, zato ker so politično poštene ali slovenske narodnosti? Ljudstvo postaja nezadovoljno in preklinja, ko vse to vidi in občuti posledice. Kdor je patri-otičen, o teh razmerah ne sme molčati!
Z odpravo slovenskega uradovanja, z odpravo slovenskih napisov in z uvedbo nemškega državnega jezika ne bo ne državi, ne ljudstvu prav nič pomagano. Da je vse to za ozdravljenje javnega življenja v državi potrebno, govoré le tisti, ki imajo vse kaj druzega v mislih, kakor dobrobit „države narodov11, drugi, ki ne znajo misliti, pa nevedé in nehote pobirajo za njimi te misli in mnogokrat v najboljši volji zadenejo napačno. Z uvedbo nemškega državnega jezika ne bodo nikdar odpravljeni narodni boji, temveč le povečani in poostreni, če pomislimo, kake posledice bi imelo to za nenemške narode v državi v javnem življenju. Enakopravnost narodov, kakor je izvedena v Švici, enakopravnost, kakor jo povdarja naš presvitli vladar ob Svojem nastopu vladanja v svojem manifestu na Svoje narode, bo zadovoljila narode, okrepila državo na zunaj in znotraj. Zakaj povdarjamo to? Zato ker je sklicanju parlamenta napoti zahteva nemških strank po uvedbi nemškega državnega jezika, predno se skliče parlament. Samo to je še treba! Že vnaprej bi ne bilo težko uganiti, kako bi zgledalo v takem parlamentu.
Ne tako! Narodi naj puste zasedaj na strani take reči, ki bi jih zopet razdražile, ki bi vnele v tem času združevanja in sloge vseh narodov nove narodnostne boje in vzlovoljile večino avstrijskega prebivalstva.
Parlament je potreben in bo deloval, če ne bo razpravljal o takih vprašanjih, kakor jih ho-
In ko so tam ležale od vinca vse mehké, prav sladko so sanjale, da so kraljice vse.
Sedele so na tronih iz svitlega srebrA Na glavcah blesketale tri krone so z zlatà.
Oblečene so bile v obleke svilené na prstih ogled’vale so bisere žlahtnč.
Prijezdil je junak mlad na konju šimlastem, globoko se priklonil kraljicam dražestnim.
Prijel jih je za roke, potegnil na srce, prav gorko jih poljubil na ustnice mlade.
Prisedle so kraj njega na konja iskrega, ko blisk jih ta ponese do mesta skrivnega.
čejo spraviti v ospredje nemški nacionalci in krščanski socialci. Zato nosijo tudi ti vso odgovornost.
Vojna s podmorskimi čolni.
Podmorski čolni svoje delo prav dobro opravljajo. Nevtralci so pomorsko trgovino skoro popolnoma ustavili, vožnje trgovskih parnikov sovražnih držav pa znašajo po poročilu dnevnika „Corriere della sera11 komaj nekaj tucatov. «Italia11 poroča: Nazadovanje pomorske trgovine v italijanskih pristaniščih se v ministrstvu zelo resno presoja. Ne more se več misliti na mimogredoč pojav. V Sredozemskem morju je bilo zadnje dni večje število dragocenih sovražnih ladij potopljenih, med temi en poln italijanski transportni parnik za čete, dva oborožena parnika z važno vsebino za Solun, po en italijanski in francoski parnik ter ena francóska jadrnica z železom za Italijo.
Wolffov urad poroča, da je vodil podvodni čoln, ki je v 24 urah potopil kakih 52.000 ton, kapitan-poročnik Potz. V Severnem morju je bila potopljena cela vrsta ladij. Značilno je, da so nekateri povrnivši se podvodni čolni poročali, da v Severnem morju niso našli pomorskega trgovskega prometa.
Na zborovanju nemških kmetovalcev je državni tajnik dr. pl. Helfferich v imenu zveznih vlad izjavil, da je sedanji čas tako usodepoln in za svet odločilen, kakor težko kdaj prej v človeški zgodovini. V zadnjem boju ima poljedelstvo odločilno nalogo, da izstradalno vojsko Angleške proti Nemčiji ubrani. Ko je začela Angleška, je mislila, da je varna glede živil. Zdaj je izjavil angleški poljedelski minister, da se bo vojska odločila na angleški njivi. Če storijo vsi svojo dolžnost, bo 1. 1917 angleško tiranstvo na morju zlomljeno in se bo za Nemčijo otvorila velika svobodna bodočnost. Vsekako bodo občutili sovražniki podmorsko vojno tudi na suhem; vsled slabega dovoza surovin in premoga bodo namreč tudi municijske tovarne več ali manj počivale.
Kako je z vojsko.
Na vseh frontah se vršijo manjši boji poizvedovalnih čet. Le Angleži in Rusi so poizkusili na par mestih z večjimi sunki. Pripravlja se vi-gredna ofenziva, katero naznanja tudi živahno artiljerijsko delovanje na Goriškem med Plavmi in morjem.
Skoz vrata diamantna prijezdijo na grad, v dvorano rajske sreče jih spremlja kraljič mlad.
Tam pri okrogli mizi sedi sam kralj Matjaž: iz spanja se vzdigne, ponudi vsaki en glaž.
Vse sežejo po čaše, jih ’zpijejo do dna, se bliskoma zgrudijo zacoprane na tla.
A ko po dolgem času Na zofi se zbude; so imele težke glave, jezike skuhane.
Oj, vince ti presneto, kako si lokavo, da vsak, kdor tebe pije, se prime za glavo.
Zato, ve mlade punce — zapomnite si to: nikar ne pijte vinca, če tud’ je prav sladko!
Eusi so v dolini Ojtoz 17. t. m. napadali, pa so bili odbiti. Od 17. t. m. zjutraj napada sovražnik naše postojanke severnozapadno od Herestrau. Pri Stanislavu, južno od Zborova in Bržezani so naše poljske straže zavrnile močne ruske poizvedovalne oddelke.
Na italijanskem bojišču se je začela v posameznih odsekih pogorske fronte gibati tudi italijanska artiljerija. Trbiž je bil večkrat obstreljevan. Naša poizvedovanja so bila uspešna.
V Macedoniji je francoski polk z artilje-rijo napadel naše zapadno od Korce stoječe naše mejne lovske kompanije in albanske formacije. Naše čete so se brez večjega boja umaknile nazaj na svoje višinske postojanke.
Na francoski fronti so se vršili boji severno-vzhodno od Armentieres, južno od kanala LaBassée in ob Sommi. Napadali so Angleži. Wolffov urad poroča o bojih ob Ancri, da so Angleži zastavili po močni artiljerijski pripravi 3 divizije v širo-kosti 6 kilometrov. Dvor Moulin-Euine je bil pozorišče posebno ljutih bojev. Ves dan je trajal boj. Nemci so ta del postojanke prepustili Angležem. Francoska poizvedovanja niso imela sreče, kakor tudi angleški napadi. Pač pa je bilo južno od Le Transloy zavzeto neko sovražnikovo oporišče. Lep uspeh so imeli Nemci v Šampanji južno od Eiponta, kjer so na višini 185 zavzeli štiri sovražne črte 2600 metrov na široko in 800 metrov na globoko. Ujeli so 21 oficirjev in 837 mož ter zaplenili 20 strojnih pušk in eno metalo min. Lastne izgube so majhne. Francozje so napravili več brezuspešnih protinapadov.
Dnevne vesti.
Novi novci s podobo cesarja Karla pridejo kmalu v promet. Izdani bodo tudi novi srebrni novci po 50 vinarjev.
Odlikovan. V priznanje izvrstnega službovanja v vojni je podelil cesar višjemu rudarskemu pazniku grofovske Hencklove rudarske uprave v Eablju, Francu Menteju, zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje.
Odlikovanje. Nj. Veličanstvo cesar je podelil viteški križec Franc-Jožefovega reda z vojnim okraskom v priznanje izbornega službovanja v vojni voditelju okrajnega glavarstva v Šmohorju, okrajnemu višjemu komisarju Ivanu Merlimi.
Počeščenje domačih čet. Po vzorcu Ljubljane, Gradca in drugih deželnih glavnih mest je bil tudi v celovškem občinskem svetu stavljen predlog, da naj občinski svet podari v priznanje hrabrosti pešp. št. 7, dom. p. št. 4, bataljonu poljskih lovcev št. 8 in topničarskemu polku št. 9 po en srebrn signalni rog, in polku koroških proštov, strelcev z zlatom vezen trak na polkovno zastavo. V formalnem oziru je bil predlog odkazan upravnemu odseku.
Odlikovanja Rdečega križa. V priznanje posebnih zaslug za vojaško sanitetno oskrbo v vojni so prejele takse prosta odlikovanja sledeče osebe: Oficirski častni znak Edečega križa z vojnim okraskom: g. primarij dr. Karel Folger. Častni znak 2. razr. z vojnim okraskom: gdč. Marija We-nedikter, gg. c. in kr. polkovnik v p. Jožef Watzke, ravnatelj zavoda za slepce Eupert Mayer, bogoslovni profesor dr. Lambert Ehrlich, župnik Franc Kolarič.
Celovška plinarna je vsled pomanjkanja premoga ustavila delovanje. To nima samo zlih posledic za razne industrijce, ampak tudi za vojaške bolnike, ker ne morejo prekuhavati operacijskega orodja, kar je bilo dos^daj urejeno na plin. Toda temu se da odpomagati, ako se namesto dveh dni v tednu celovško gledišče sploh zapre.
Brezmesni dnevi so za vojake v Celovcu odpravljeni zaenkrat do 15. aprila.
Poroka. V kapelici v knezoškofijski palači sta se dne 17. svečana poročila c. in kr. general-štabni stotnik g. Anton Lukane pl. Savenburg z gdč. Elo Eckhardt pl. Eckhardtburg, hčerko g. generalmajorja Eckhardta. Poročal je prevzvišeni knez in škof.
Požar. Dne 17. t. m. je izbruhnil na Spi pri Celovcu pri p. d. Tišlarju požar, ki je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Za uspešno gašenje je manjkalo zadostno število cevi. Ogenj je nastal, ker so se v dimniku vnele saje. Posestnik je bil zavarovan, škoda je pa velika.
Iz pravosodne službe. Za okrajne sodnike in predstojnike sodišč so imenovani: Dr. Karel Granitz v Marenbergu za Maribor, dr. Jos. Drobnič v Celju za Greifenburg na Zg. Koroškem, dr. Št. Sagadin v Celju za Gornjigrad, dr. Vinko Bauer v Ptuju za Pliberk na Koroškem in dr. Herman Lorber v Borovljah za Maribor.
Maribor brez razsvetljave. V Mariboru je je ponoči temno kakor v rogu. Niti ene luči ni ponoči na ulici, ker vsled pomanjkanja premoga ne deluje plinarna. Po gostilnah žgejo sveče.
Pastor Mahnert. V „Marburger Ztg.u naznanja pastor dr. Mahnert, da je oproščen službe kot vojni kurat in da bo še tako dolgo opravljal službo protestantskega župnika v Mariboru, dokler se ne najde primerni naslednik. Nato pa se bo vrnil v svojo nemško domovino.
Podružnica Rdečega križa za rožeški okraj v Vrbi. Požrtvovalnosti in interesu vseh krogov tukajšnjega prebivalstva pri prireditvah Rdečega križa, živahni delavnosti društvenega vodstva in posebni nabiralni gorečnosti gospe nadpoštarice Graschi se je zahvaliti, da je bilo društveno leto tako uspešno. Dohodki so znašali: Društveni prispevki K 1551, uspeh tedna Rdeč. križa K 2500, cerkvena zbirka v Št. Jakobu v E. K 140, zbirka na novi sv. maši v Logivasi K 90, občina Ledenice K 30, izkupiček za darovan kostanj K 153-90 in razno drugo, skupaj K 9869'92. Stroški: Upravni stroški K 57-41; deželnemu in gospejnemu društvu Rdečega križa se je odposlalo K 6688'86, deželni vladi izkupiček dobrodelne loterije K 833'33, za mladinsko oskrbo K 300, krajnemu šolskemu svetu v Vrbi 300 K, krajnemu šolskemu svetu v Dvoru 50 K itd., skupno K 7989-60. Ostane torej K1880-32, preostanek od lani K 2568-11.
Nov poveljnik naše mornarice. Njega Veličanstvo cesar je imenoval viceadmirala pl. Kai-lerja za načelnika mornariškega oddelka vojnega ministrstva in viceadmirala Njegovanaza mornariškega poveljnika. Novi mornariški poveljnik je brat svoječasnega postajnega poveljnika v Ce-leovcu, generala Njegovana, ki je bil vsled svojega ljubeznivega nastopa v Celovcu spološno priljubljen, pri civilnem prebivalstvu kakor pri vojaštvu. Njegovani so Hrvatje.
Sprejem mornariških aspirantov v c. in kr. vojno mornarico za 1917. V c. in kr. vojno mornarico bo 1. 1917 sprejetih kakih 70 mornariških aspirantov. Določeni so, da postanejo mornariški kadeti in, ko napravijo izpit za mornariške častnike, mornariški oficirji, kolikor bo prostih mest. Lastnoročno spisano prošnjo za sprejem za mornariškega aspiranta, kolekovano s kolkom za 2 K, je vložiti pri vojnem ministrstvu, mornariški odsek, najpozneje do 1. avgusta. Natančnejši pogoji za sprejem so na upogled pri političnih oblasteh.
Šmarjeta pri Velikovcu. Iz laškega ujetništva piše naš mladenič Maks Linhard z dne 5. jan. 1917: „Prisrčno Vas pozdravljam ob začetku novega leta. Upam, da Vas ta karta dobi pri najboljšem zdravju, kakor sem tudi jaz. Na otoku (Asinara), kjer sem, se začenja že spomlad. Imamo že dosti cvetlic in toploto kot pri Vas mesec maja. Božične praznike smo imeli kot doma. Šlo nas je dvanajst Slovencev k pevski vaji, in smo potem na dan Jezusovega rojstva imeli precej lepo petje pri sv. daritvi. Vzeli so tudi mene k temu zboru. Pozdrave!	Maks.“
Kotlje pri Guštanju. Zopet smo zvedeli tužno vest, da nam je smrt pobrala na koroškem bojišču vrlega slovenskega kmeta Antona Janeta, po domače Mlateja, posestnika iz Zelovca pri Kotljah. Bil je že dvakrat ranjen v glavo in še vsakokrat kljubtemu, da mu je šla obakrat krogla skoz, ozdravel, da je mogel zopet v boj proti najgršemu sovražniku. Ko se je podal tretjič v fronto, je rekel pri slovesu svoji ženi, s katero sta se zelo ljubila: „Dvakrat sem odnesel življenje, Bog ve, kako bo pa sedaj," in se z jokom poslovil od svojih ljubljenih. Pred kratkim pa je dobila žena sporočilo od njegovega oddelka, da ga je sneg podsul in je bil takoj mrtev. Služil je od začetka vojne, 32 let star, zapušča ženo Heleno in dva otroka. Vrlemu slovenskemu kmetu, ljubeznivemu raožu^ in ljubemu očetu in sosedu blag spomin !
Črna pri Prevaljah. Kdor vidi te težko naložene vozove prihajati iz postaje v Prevaljah in dovažati našim trgovcem raznega blaga, ta bode rekel:„V Črni pa imate vsega dosti." Toda temu ni tako, tudi pri nas primanjkuje sladkorja, petroleja in drugih potrebnih reči. Pa zakaj? Saj pride v Črno vendar vsega dosti; tako se je že marsikateri domačin tudi povpraševal, kam neki pridejo vse te reči? Kam? Poslušaj sedaj kratko historijo in ta ti bode razgrnila in odkrila to skrivnost. Bilo je pred kakimi 14 dnevi, ko sem šel malo na sprehod proti mali Črni. Pot jo bila slaba, moje kosti tudi niso več mlade, skratka — utrudil sem se. Da bi se odpočil, se vsedem od ceste vstran v gozdu na polomljeno drevo in zaspim. Koliko časa sem tam na samem vlekel dreto, ne vem povedati. Ko se zbudim, bil je že precej mrak, se hočem podati hitrih nog domov. Kar zagledam na cesti od Črne gor prihajati čudne postave. Šle so tiho, druga za drugo, le koši na hrbtih so jim milo zdihovali in ječali od velike teže, kakor cvilijo kolesa, ako niso namazana. Gledam in strmim za njimi, kar mi pade v glavo: Uzmoviči so, daj, primi jih! Krčevito stisnem svojo gorjačo in jo tiho vderem za temi ljudmi. Kolikor sem mogel v temi določiti, sta bili dve ženski in dva mlada fanta. Ko sem bil čisto blizu,
primem z levico za koš in zavihtim svojo težko okovano palico ter zakličem: „Stojte, uzmoviči! Kaj imate v koših? Hitro z resnico na dan, ali pa bo gorje." Lahko si mislite, kako se je ženska ustrašila! Kar sesedla se mi je na cesto. Potem šele, čez nekaj časa izvem, da so to ljudje iz Štajerskega; zjutraj so bili nesli gosp. trgovcu P. Špeha, zabele in take reči v Črno in sedaj se vračajo domu. V koših pa so imeli nabasano sladkorja, kave in druge reči, katere so ali brez kart, ali pa za štajerske karte v koroški Črni za Špeh dobili. Tako rajža sladkor iz Črne v črni noči na zeleno Štajersko, Črnjani pa se mastijo s štajerskim, „dvakrat osoljenim" Špehom ...
Vojaška pisma.
Bojišče, 11./2.1917.
Dragi mi „Mir“! Danes mi je ravno prišlo na um, da sem spet dolžan poslati pozdrave slovenskim dekletom, ker mi že namreč pišejo, zakaj da se več ne oglasim. Danes, ker je ravno nedelja, pa sem se usedel za mizo, da vam napišem par vrstic. Pred enim mesecem sem bil na dopustu, pa tistih 14 dni je prehitro minilo. Ko sem došel sem nazaj, se mi je zdelo vse tako pusto in dolgčas mi je bilo, pa zdaj sem se že spet privadil! Zdaj imamo celo lepo vreme tu, zato imajo pa tudi naši zrakoplovi dosti dela. Gledajo namreč kaj polentar dela. Videl sem tudi tiste polentarje, ki so bili zdaj ujeti, 28 mož!
Kako da se nam godi, to pa skoro ni vredno da bi vam pisal. Vozimo se namreč po smučeh in prekucujemo po visokem snegu da je veselje, — Zdaj smo dobili k naši stotniji g. poročnika Slivovca iz Pliberka. Novega vam nimam kaj pisati, ker zdaj v tem visokem snegu tudi polentarji radi čepijo v svojih utrjenih barakah.
Neumni ljudje so Taljani kot bili včasih so pagani, v železno steno treskajo, nazaj jim mrtvi padajo.
Kjer stoji slovenski fant, tam napada Taljan zaman!
Slovenski fantje, mi smo mi, po naših žilah teče kri za blagor domovine!
Srčne pozdrave vam pošilja fant iz prevalške okolice L. L. in Jakob Piskernik iz Železne Kaple.
*
Minulo še ni mesec dni in imeli smo že trikrat ogenj, ker ni bilo nobenega dimnikarja in kuri se pridno; vsak dan se je dvakrat vnelo v dimniku. Bilo je vselej po dvevu, in ubranili smo lahko nesrečo. Danes pa, dne 4. svečana, ob pol-četrti uri zjutraj je začela goreti neka častniška baraka. Hitro smo dobili povelje in moral je iti tudi naš oddelek na pomoč z brizgalko. Takoj smo bili na mestu, kjer je bil ogenj, ali pri vsem tem smo imeli smolo: prvič je ogenj barako že tako daleč podjedel, da je padla vkup in drugih ni bilo v obližju, katerim bi pretila nevarnost, in drugič ako bi tudi bilo to, tedaj bi imeli premalo vode. Drugih novic sedaj ni, samo snega imamo pa toliko, da ga ne pomnijo stari ljudje iz naše doline.	Ž. p. F. Kravagna.
Z južnega bojišča.
Pred nedavnim zadene mene in še druge tri moje tovariše ta pot; okrog druge ure popoldne smo se podali od naše postaje, in ker imamo dve uri hoda, tako smo okrog četrte ure dosegli cilj. Ali že prej da pridemo v vas, kjer imamo v neki hiši stanovanje, že slišimo, da se je zopet razjezil naš nasprotnik in nam meče zopet čez goro neki priboljšek, za katerega pa nam ni mnogo mar. pomikamo se počasi naprej, in ko dospemo do našega stanovanja, kaj vidimo tam, ko stopimo v sobo? Po tleh ne vidiš kaj drugega kot samo steklo, tudi po posteljah in na peči ga je hilo polno. Žive duše ni bilo nikjer. Hitro se spravimo na delo, in najprvo je bila naša skrb, da poiščemo druga okna, dobili smo jih namreč hitro, ali bila so prevelika in smo jih morali zabiti noter z žreblji. Potem se vsedemo za peč, ker je bila še precej topla, in mirno čakamo ali morda ne pride še kaka granata po tej smeri. Ali hvala Bogu, ni bilo več nobene. Okrog pete ure je bil konec našega strahu, ali naših tovarišev le ni bilo od nikoder. Že se je mračilo, ko pridejo drug za drugim, vsi preplašeni. Čudili so se, ker smo imeli že zopet vse v redu. Vprašamo jih, kako je bilo, in povejo, da je že druga granata treščila ob vznožju našo hiše, in v tem trenutku so bile šibe v vseh oknih na tisoče koncev. Ž. p. F. Kravagna.
Koroški gospodar.
Mladinsko vprašanje s kmetskega stališča.
Mladina je naše upanje ali pa naš strah; to se ravna pač po nje kakovosti. Za kmeta je to še tem večje važnosti, ker navadno slaba mladina ne vzdrži na deželi, ker kmetsko življenje zahteva veliko več resnosti in značajnosti. Kjer tega manjka, kmetija ne more obstati. Da postaja mladina iz gotovih vzrokov vedno bolj razuzdana, ne taji nihče. Razuzdana mladina pa bode po vojski zapustila življenje na kmetih. Torej mladinsko vprašanje je na kmetih obenem tudi vprašanje, kdo hode vbodoče to zemljo obdeloval.
šolska doba seznani mladino s čisto drugim življenjem kot ga kmetski otroci doma poznajo, vzbudi v njih tudi hrepenenje čisto po drugem svetu kot je na kmetih, tako da si le malokdo domišljuje doseči svoj cilj v kmetijstvu. To nam izpričuje tudi dejstvo, da kmet* ki je prišel do blagostanja, „gospoda špila“ namesto da bi ta svoj položaj porabil v povzdigo svojega stanu ali le svoje kmetije.
Na kmetih postaja vedno večji odstotek nezakonske mladine. Vedne selitve starišev so vzrok, da je za izobrazbo te mladine slabo. Kjer pride ista po dokončani ljudski šoli k dobremu kmetu, še mogoče vzljubi kmetsko življenje, kjer pa tega ni, postane zgubljena za deželo. V industriji in mestih jo najdemo poznejša leta.
Razoranost gospodarskih razmer med vojsko vsebuje tudi nevarnost za potrebno strokovno znanje kmetske mladine. Kmeta, naravnega učitelja kmetovanja, ni doma. Kmetijske šole pa postajajo bolj prazne. Ni bila ravno temeljita ta izobrazba dosedaj, pa če še te ne bode več, kaj potem? Želja kmetov je bila vedno po poglobljenju strokovnega poduka kmetske mladine in s tem v zvezi preustrojitve ljudske šole, pa v tem oziru ni pričakovati izboljšanja v prihodnosti brez samopomoči.
Ravno v strokovnnm oziru pa je koroško kmetijstvo posebno še med Slovenci jako v ozadju. Ko so lansko leto prignali pincgavsko živino iz Zgornje Koroške v spodnje kraje, je naenkrat nastalo živahno povpraševanje po njej. Ljudem so je dopadla, ker je boljši oskrbovana. Brez večjega strokovnega znanja pa ni upati, da bi v živinoreji dosegli lepše pleme, akoravno je belo marijadvorsko pleme izboljšanju pristopno, kar izpričujejo razne živinorejske zadruge Zgornje Štajerske.
Ravno glede ene stvari pa je treba jasnosti: klic po državni pomoči o mladinski vzgoji se nam zdi ravno tako napačen kot klic v mestih po prisilnem obdelovanju zemlje. Državi kot taki manjka podlaga za vzgojo mladine, ker ni nobene države, ki bi bila zmožna dati mladini trden značaj, ker je državam vera le sredstvo. S tem zanašanjem na državo smo prišli tako daleč, da je posamezniku zginilo čustvo do odgovornosti in do dolžnosti sam si pomagati. Večji kot je delokrog države, več moči si lasti in kadar pride slaba vlada, vso to moč izrablja državljanom v kvar. Po našem mnenju je dolžnost države le tam vmes poseči, kjer moči posameznika opešajo, pa le na ta način, da podpira združitve poedincev, jim da postavno podlago, mogoče jih celo nadzira, če jim ne zaupa. Pa tudi slednja stvar ne sme peljati k državni vsemogočnosti.
Torej skrb za mladino je v prvi vrsti naloga družin, le posredno naloga držav, to pa le v toliko, da zabrani očividno kvarne vplive na mladino in ne dela zaprek združitvam za vzgojo mladine, čeravno ni način po okusu ravno vladajoče struje. Le na tak način je mogoče upoštevati razmere in osebnost, drugače pa pridemo do kaserniranja in vsega, kar je s tem v zvezi. Uničena pa je osebnost človekova. Voljo ima le slučajno vladajoča struja, drugi le ušesa.
Klasifikacija konj bo za Celovec v Celovcu
10.	/3. ob 8. uri dop. pri gledišču, za Grabštanj v Grabštanju 11./3. pri kolodvoru ob 8. uri, za Trd-njovas in Pokrče pred Kraraerjevo gostilno 12./3. ob 9. uri, za Št. Tomaž ob pol 9. in za Otmanje ob pol 10. uri v Timenici pri Šurjanu 13./3. Dne 14./3. za Trnjovas ob 8. uri in za Št. Peter a. B. ob 9. uri v Celovcu na Konjskem sejmišču in za Gospo Sveto tam ob 2. uri. Dne 15./3. v Celovcu za občine Št. Rupert ob 8., Radiše ob Va Med-gorje ob 9., Žrelc ob 1j2 io. in dne 16./3. za Št. Peter pri Celovcu ob 8., Kriva Vrba ob 9., Dhorše ob 9., Ponfeld ob 10. in Šmartin pri Celovcu ob
11.	uri, za Poreče in Šmartin na Dholici ob 9., Blatograd ob 8. in Tigrče ob 10. uri dne 17./3. v Blatogradu pri Šilarju. Za Hodiše ob ,8., Otok ob 9. in Škofiče ob Va 10- ur^ ^ne v Hodišah
na vasi. V Vetrinju dne 18./3. ob pol 3. uri za občino Vetrinj. Dne 19./3. za občine Kotmaravas ob 8., Bilčovs ob 9., Zg. Vesca ob 10. in Žihpolje ob pol 11. uri pri železniški postaji Kotmaravas.
Pitane živine ne morejo prodati. Iz veli-kovškega okraja onstran Drave nam poročajo, da imajo kmetje pitano živino; že več mesecev jo zastonj pitajo, ker je ne morejo prodati. Kakor je znano, ima na Koroškem monopol za nakupovanje živine vnovčevalnica za živino, ki pa ne potrebuje toliko pitane živine. S tem so kmetje kajpak zelo oškodovani. Bi li ne kazalo odpraviti en brezmesni dan v tednu, ker bi se s tem prihranilo na žitu?
Cene za les. Dunajska zveza velikih avstrijskih lesnih trgovin je dne 31. januarja 1.1. sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi (jelov, smrekov in borov les) 50 do 55 K, hlodi (bukov in hrastov les) 95 do 110 K, hrastove, bukove, sploh debele deske iz trdega lesa (takozvane platnice, potnice) 240 K. Otesani ali oglati žagan les (smreka, jelka, bor) 60 do 90 K, bukov in hrastov les 230 do 245 K. Za Štajersko so določene sledeče cene: Mehki hlodi neotesani 44 do 55 K, oglati ali otesani mehki hlodi 75 do 100 K, trde deske 130 do 140 kron. Popraševanje po mehkem lesu je vedno večje, a blaga veliko premalo.
Povzdiga ovčjereje. Občutljivo pomanjkanje volne,, ki v doglednem času ne bode odpravljeno, daje novo veljavo ovčarstvu, medtem ko je zadnjih 50 let močno nazadovalo. Nizke cene volne, nepriljubjenost ovčjega mesa, razne prepovedi in zabranjevanja paše pogozdili in planinah, vedno dražji ovčarji, je bilo vzrok propadanju ovčarstva. Na Nemškem so še imeli 1. 1873. petindvajset milijonov ovc, 1. 1915. pa le še pet milijonov. Ako da ovca letno l3U kg volne, kar je veliko računano, pride na prebivalca 13 dek. Kaj s tem početi? Zato je izšla pri nas 9. februarja 1917 odredba, ki zabranjuje klanje ovc. Po tej odredbi se smejo klati le ovni nad U/s leta stari, 2. ovce, ki ne ostanejo breje in so nad 2 leti stare, 3. ovce čez pet let stare, 4. bolne ovce, 5. ovce iz tujine nakupljene. Na tak način hoče vlada doseči pomnožitev ovc. Ne gre pa samo za pomnožitev, ampak tudi za ustvarjenje pogojev, da bodo mogli kmeti tudi pri ovčarstvu izhajati in bode ovčjareja postala zopet dobičkanosna.
Pospeševanje pridelovanja maka. Pomanjkanje olja in masti postaja v državi vedno večje, ker se je v mirnem času mnogo olja in masti uvažalo iz tujine. Da bi se temu opomoglo, govori odredba celokupnega ministrstva od 8. februarja 1917 o pospeševanju pridelovanja rastlin, ki vsebujejo olje, posebno maka.
Kdor se prostovoljno zaveže sejati mak, dobi lahko seme po 1.50 K kg. Kot oddajna cena pa je določena 2 K za kg. Pridelovalec dobi tudi potrebno množino umetnega gnojila po 36 K za meterski stot (amoniumsulfat) in za vsakih 100 kg oddanega maka ima pravico do 25 kg tropin po 40 v kilogram. Če upoštevamo, da je mogoče na 1 ha zemlje 7—13 meterskih stotov pridelati, kar da 1400 — 2600 K, je v sedanjih razmerah res vsakemu priporočati, da seje mak. Kdor hoče to, se mora takoj na občini javiti, če potrebuje gnoj ali seme. Če pa tega ne potrebuje, lahko sam z domačim gnojem močno gnoji. Posebno setev med krompirjem in peso bi morali povsod izvršiti. Bil bi postranski pridelek, kot je sedaj grah, bob ali fižol, ki pa obeta večji dohodek. Navadno sejejo pod mak korenje. Občine vpošljejo prijave na okr. glavarstvo, to pa na ministrstvo.
Raznoterosti.
Posledice pomanjkanja premoga na Dunaju. Dunajska mestna občina je sklenila reducirati tramvajski promet počenši s 15. februarjem, tako da bodo vozili električni vozovi le od 6. do 9. ure zjutraj ter od 5. do pol 9. ure zvečer. Dunajska elekrična centrala ima le še za nekaj dni premoga na razpolago. Ako se ne posreči dobiti pravočasno vsaj še nekaj zaloge, bo tramvajski promet popolnoma ustavljen. Reduciranje tramvajskega prometa je za velemesto Dunaj velika ka-lamiteta in razni stanovi, zlasti pa uradništvo, trgovski in obrtni nastavljenci so težko prizadeti. Dunajski magistrat je nadalje pozval vlado, da naj prepove od 6. zvečer do 7. zjutraj porabo električne energije v motoričnem obratu. Vsled tega bodo morale mnoge tovarne ustaviti nočno delo in bati se je velike brezposelnosti med delavstvom. — Nižjeavstrijska namestnija je nadalje odredila, da se morajo vse predstave v gledališčih končati do 9. zvečer, koncertne dvorane in kinematografe je pa zaprla. Gostilne na Dunaju se morajo zapreti ob 10. zvečer, kavarne pa ob 11. uri. — Po-
licijsko ravnateljstvo poživlja prebivalstvo, naj skrajno štedi s plinom in elektriko. V eni sobi ne sme goreti več kakor ena žarnica in sicer le do polnoči. — Razsvetljava ulic bo reducirana na najnujnejše. — Kakor poročajo dunajski listi, je glavni vzrok pomanjkanja premoga, da nedo-staja železniških vagonov in lokomotiv, oziroma da so lokomotive vsled velikega mraza deloma neporabne.
V Budimpešti brez gledišč. V Budimpešti so zaprli vsa gledišča, kabarete, kine, muzeje in dvorane za predavanja. Klubovi in društveni prostori se morajo ob 11. uri zapirati. Čez 11. uro so tudi sestanki v privatnih stanovanjih prepovedani.
Na Finskem zarota. Na Finskem so prišli na sled veliki politični zaroti. Nad 100 oseb je v zadevo zapletenih, kolikor je dosedaj znano.
Druga nesreča v Arhangelsku. Iz Bergena poročajo: Iz Petrograda sem došli potnik, ki se je nahajal v Arhangelsku za časa zadnje eksplozije, poroča, da je bila nesreča veliko večja, kakor se je poročalo. Eksplozija se je dogodila v vojnem pristanu, ko so iz nekega parnika razkladali mu-nicijo. Eksplozija je bila tako silna, da so bila vsa živa bitja v okolišu enega kilometra ubita ali ranjena. Skoda se ceni na 50 milijonov rubljev.
Povsod junaki. Po bojih ob Dardanelah je bilo odlikovanih nad 60 Slovencev samo pri eni havbični bateriji, mnogo pa tudi pri drugih oddelkih.
„Jaz sem polkovnik 17. pešpolka!" Pred-kratkim je igral mladi ogrski goslar Duci Kerék-jàrtó svojo uspavanko, ki jo je posvetil prestolonasledniku Otonu, pred cesarico Cito v SchOnbrunu. Z njim je bila povabljena k cesarici tudi njegova mati. Razen omenjene lastne skladbe je igral umetnik tudi več krajših del Dvoraka, Sarasate, Schuberta, Schumana, Griega in Paganinija. Njeno Veličanstvo je izrazilo mlademu umetniku s toplimi besedami svoje priznanje ter se pogovarjala z njim in materjo o njihovih družinskih razmerah. Nenadoma stopi mali cesarjevič Oto pred umetnika in mu ponosno pravi: „Jaz sem polkovnik! Jaz sem polkovnik 17. pešpolka!" Vsi so se smehljali, le mali princ je ostal resen. Ko je Kerékjàrtó odigral uspavanko, se mu je na cesaričin opomin v zahvalo priklonil tudi cesarjevič in sprejel iz njegovih rok posvečeno mu skladbo. Ko je prestolonaslednik opazil na naslovni strani svojo lastno sliko z ogrsko krono, je živahno vzkliknil: „Saj je to papanova krona!"
Žalostno Je!
počutiti se slabega, trpečega, nervoznega in gledati, kako pojema delavna moč. Napačna pre-hranitev, napačen način življenja, bridkost, skrb in drugi duSevni učinki povzročajo v krvi zmanjšanje redilne snovi in tako prihajajo motenja krvnega obtoka, glavobol, pomanjkanje teka, zaprtje, tiSčanje v želodcu in črevesju in mnogo drugih bolezni.
Živci so trudni!
Pomanjkanje spanja, utrujenost, duSevna dre-mota, raztresenost, brezglavost, bolečine v udih se pojavijo in nam odvzamejo možnost, izpolniti popolnoma svoje mesto.
Nove moti — novo življenje
daje naše redilno sredstvo, posveži kri, pospešuje prenavljanje snovi in prinaša novo veselje do življenja!
Vsakemu, ki nam piše, pošljemo
zastonj zdravniško knjigo.
V naši knjigi, ki vsebuje dragocena pojasnila, pokazujemo, kako se uporablja in kako učinkuje tisočkrat preizkušeno in od najimenitnejših zdravnikov predpisano sredstvo. Mnogo važnega boste iz tega spoznali!
Pišite takoj na
ekspedicijo operne lekarne, Budimpešta, VI., odd. 477.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica it. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemšl nedelje in ------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št 7.
Spanje noče priti, kadar mučijo človeka bolečine, če tipi vsled prevelike nervoznosti, če začno zopet boleti stare rane in sploh pri raznih boleznih. Za take slučaje jako dobro služi Kellerjev bol lajšajoči in živce pomirjajoči fluid iz rastlinskih esenc z zn. „Elsa-fluid“. O izbornem vplivu tega odličnega domačega zdravila, ki olajša bolečine, pomirja živce in prinese spanje, priča čez 100.000 zahvalnih pisem. Predvojne cene: 12 sleklenic stane 6 kron, na vse kraje poštnine prosto. Edino pristen se naroča samo pri lekarnarju E. V. Keller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvatska). Isto-tam se lahko naročajo tudi Kellerjeve lagodno odvajajoče rabarbara-kroglice z zn. rElsa-kroglice“. To je najprijetnejše odvajalno sredstvo, ki točno, neškodljivo učinkuje in mu je vsekakor dati prednost pred drugimi odvajalnimi sredstvi, ki dražijo čreves. — 6 škatljic stane 4 K 40 h poštnine prosto. Oboje tu navedenih zdravil naj bi bilo v vsaki hiši vedno pri rokah. — Mnogi ljudje tožijo radi bolečin, ki jih jim povzročajo knija očesa in si jih režejo z nožem, kar je že mnogokrat imelo neljube posledice. — Za 1 ali 2 kroni naj bi si taki nabavili Kellerjevo sredstvo zoper kurja očesa in bi jim bilo takoj pomagano.	(—ef—)
Listnica upravništva.
Vse cenjene naročnike prosimo, naj nam naznanijo pri preselitvah ali premestitvah poleg novega naslova tudi stari naslov ter številko, ki je tiskana v zgornjem kotu naslovne pasice (nad imenom). To je zaradi tega važno, da ne bi pošiljali lista pomotoma na dva kraja, na nov in na star naslov.
Obenem tudi vljudno naznanimo, da bomo še dolžno naročnino povzeli po poštni naložnici ter prosimo čč. naročnike, naj vplačajo dotični znesek, sicer bi morali pošiljanje lista ustaviti.
Odgovor na vprašanja. Vsakemu vprašanju glede oglasov naj se priloži pismeni ovitek z napisanim naslovom vprašateljevim s poštno znamko (ali dopisnico). Na vprašanja brez poštne znamke upravništvo ne odgovarja.
Lastnik in izdajatelj: Oregor Einspieler, prošt v Tinjah.
Odgovorni urednik: Otmar Mllxàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
naj se javijo! Plačam najvišje cene za staro volneno robo, batirano odejo, raztrgano obleko in perilo, staro svilo, snkuene odpadke, platnene kose, stari gumij, vse vrste cunj in vreče. Zadostuje karta na trgovino s starinami in produkti „Zum Lindwurm“ v Celovcu 12, Paulitschgasse 9, poleg „Hranilnega in posojilnega drnštva“.
Bolan duhovnik v Trstu želi kupiti več kilogramov
dobrega medu.
Ponudbe na upravništvo lista „Mir“ št. 8.
5	V
Postni pastirski list
prevzvišenega gospoda knezoikofa krškega
s postnim redom za Ho šhofija za 1.1917
se dobi v
tiskarni Družbe sv. Mohorja.
====== Cena 10 vinarjev. —
itf___________________________________S
Slovenci, podpirajte Jir“ z inseriranjem!
Vabilo
na
letni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Štebnu pri Beljaku
r. z. z n. z. ki se bo vršil
v nedeljo, 4. marca 1917 ob V211* tiri dopoldne
pri Vavčarju v Štebnu
s sledečim sporedom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1916.
3.	Branje revizijskega poročila.
4.	Volitve.
5.	Slučajnosti.
Načelstvo.
______6\ Priporočilo. ________________
Prečastiti duhovščini priporočam svojo
delavnico za cerkvene reči in posode
posebno za bližajočo se Veliko noč.
Prevzemam pozlatenje kelihov, monštranc itd., posrebrenje svečnikov, svetiljk, kadilnic itd. Izdelujem nanovo vse cerkvene posode v srebru in bronu. Proračune in risbe vpošljem takoj na zahtevo. Mnogo priznalnih dopisov iz zadnjega leta je na razpolago. Prosim prečastito duhovščino, da se v slučaju potrebe posluži moje tvrdke.
E. Waidbacher, prej Mehlhofer
pasar, zlatar in srebrar
Celovec, Lidmanskygasse št. 12.
500 kron
Vam plačam, če moj pokončevavec korenin „Ria-Balaam“ ne odstrani Vaših kurjih ofies, bradavic in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z zajamčujočim pismom K 1'50, 3 lončki K 4'-, 6 lončkov K 6'fiO. — Na stotine zahvalnih in priznalnih pisem. - Xemény, Kaschau (Kassa), I., poštni predal 12/17 (Ogrsko).
] Raramente EZ
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, hirete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelek za paramenteložefovega društva v Celovcu.
Nd»
kažipot
bolnike!
Spisal sem spis, da bi ž njim pokazal milijonom trpečih edino možni pot ozdravljenja.
Ta kažipot ne stane niti vinarja in se dopošlje vsakemu, ki se čuti bolnega, bolehavega, slabega in obupanega, zastonj. Moj spis je rezultat mojega 60 letnega premišljevanja in učenja, vsebuje mnogo bogatih, praktičnih izkušenj in mnogo dokazov imenitnih znanstvenikov.
Kdor se hoče rešiti,
ta se naj ravna po mojem nauku, ki je že mnogo tisočim pomagal. Bodisi da je nastala bolezen vsled skrbi, žalosti, prenapora, bodisi da je bila bolezen povzročena vsled
lahkomiselnosti in nezmernosti,
vsem stiskanim, slabo delavnim ljudem in takim s slabo voljo pokažem znanstveno in naravno pot, da se iznebé živčne bolezni, brezspalnosti, nevolje za delo, telesne in duševne slabosti, trganja v udih, bolečin v glavi, motenj pri prebavi in v želodcu ter drugih bolezni. — Pišite še danes karto in zahtevajte gratis in franke
moj kažipot!
Naslovite karto na:
E. Pasternack, Berolin, N. O., Michaelkirchplatz 13, odd. 477.
100 litrov zdrave domače pijače
osvežujoče, dobre in žejo gaseče si lahko vhak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi
za: ananas, Jabolčnlk/fgrenadlne, malinovec, poprova meta,1- muikateleo, po-merandnlk, dišeča perla, vlinjeveo. Skaziti se ne more. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma ali žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 12•— franko po povzetju.
Diamanti za rezanje stekla
za steklarje in domačo rabo.
Št. t za steklo v oknih K 3'60.
Št. 2 za navadno močno steklo K 6’30.
St. 3 za vse vrste brušenega stekla X 8‘10. št. 4 za močno brušeno steklo, neobdelano, in za zrcala K U‘70.
---------- Povzetje 55 h več. -----------
Za reclno in solidno blago jamči
]flN. GHOLICH, drožerija pri angelu, Bpuo 638, Mopaua.
Jan. Grolich,
500 kron v zlatu
če ne odstrani krema Orolloh z zraven spadajočim milom vse solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, obrazno rdečloo itd. In ne ohrani kože mladostno svežo in nežno. Cena X čVč s poštnino vred. 3 porcije stanejo X 16'—, 6 porcij X SOVO. Vse brez kakih nadaljnih stroškov. — Naslov za naročila:
.Tn-n	-i	drožerija pri angelu,
«jan. urroiicn, BRNO ess, Morava.
!e srcdstv0 za pomlajenje rramvoioi las, ki rdeče, svetle In sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2-70.
Rydyol
pordeči bleda lica. Učinek jc čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*45. — Povzetje 55 h več. — Naslov za naročila:
]HN. GROLICH, dpožepija pri angelu, Brno 638, Morava.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniika glavnica: K 8,000.000. Rezerve: K 1,000.000.
Prodaja srečke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema vloge na knjižice in na tekati raCun. Nakup In ppodaja vrednostnih papirjev vseh vrst. Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.