Leto V!.. St. 97. PoStnina plačana v gotovini. V Igubljani. v ssisato 2$. aprila 1S22, Pdssissa St. 75 p. ■flPSEJ Glasilo SoriaSisticne stranke Iuacs8awila. Zakon o zavarovanju delavcev. V številki 184. »Službenih Novin« od 20. avgusta 1921 je bila objavljena uredba o zavarovanju delavcev. — § 182. cit uredbe pravi: Uredba ova stupa u život kad je kralj potpiše, a obaveznu snagu dobija kad se obnaroduje u »Službenim Novinama«. Uredba sama nosi datum 27. tunija 1921; je torej bila podpisana dan pred sprejeto Vidovdansko ustavo. Raditega spada tudi ta uredba med one začasne zakone, uredbe, pravilnike in odločbe ministrskega sveta in druge akte in odločbe z določenim rokom trajanja, kar jih je bilo izdanih od dne L decembra 1918. leta do dne proglasitve ustave. Po členu 130. pa veljajo vsi začasni zakoni, uredbe itd. še nadalje kot zakon, dokler se ne izpremene ali ukinejo. Da spada tudi uredba o zavarovanju delavcev med one, ki veljajo še po sprejeti Vidovdanski ustavi, je priznala tudi vlada s tern. da je predložila uredbo zakonodajnemu odboru v pregled. Po členu 130. je bila namreč vlada dolžna v roku enega meseca od proglasitve ustave vse zakone in uredbe te vrste — torej uredbe, ki veljajo do nadaljnjega tudi po razglašeni Vidovdanski ustavi kot zakon — predložiti zakonodajnemu odboru v pregled. Nepredloženi začasni zakoni, uredbe itd. pa prestanejo veljati. Uredba o zavarovanju delavcev z dne 22. junija 1921 je bila nredložena zakonodajnemu odboru in velja še naprej — tudi danes — kot zakon. Ker je bila uredba o zavarovanju delavcev predložena zakonodajnemu odboru, je moral skleniti zakonodajni odbor najpozneje v petih mesecih, naj li ostane v veljavi brez izpremembe. naj se li iz-premeni, ali ukine. — Kaj je storil zakonodajni odbor z uredbo, o tem ni najti v »Uradnem Listu« ničesar. Vsakdo oa ve. da je zakonodajni odbor uredbo izpremenil, in sicer deloma v dobrem, za delavstvo ugodnem smislu izpremenil. Zakonodajni odbor je izpremenil uredbo v toliko, da je uvedel tudi starostno zavarovanje. Ustava pravi izrecno: Odborske odločbe se proglase za zaikon. One, o katerih NEMŠKA REAKCIJA S POMOČJO OJCR. RUD. URADOV V SLOVENIJI NA POHODU. Dne 4. aprila t L so vložili rudarji rudnika Berg- u. Hiittenwerk Store (Ne vemo ali je ta kraj v Nemčiji ali v osrednji Afriki, po slovenski bi mi samo razumeli rudnik in plavž v Štorah. — Op. poroč.) mezdne zahteve potom Unije slovenskih rudarjev v Zagorju na okrožni rudarski urad v Celju. Dne 27. aprila smo dobili sledeči odgovor ravn. Hruschka po rud, okr. uradu 'V Celju: ne izda. odbor v Dostavljenem roku nobene odU>cbe. veljajo še nadalje v celoti, dokler se ne izoremeng redno z zakonom. Kakor moremo posneti po časopisnih poročilih, je ministrski predsednik izpre-menjeno uredbo o zavarovanju delavcev kratkomalo odstranil. — Ta protiustavni reakcionarni ukrep vlade pa ni in ne more ukiniti tudi uredbe o zavarovanju delavcev z dne 27. junija 1921. Ta uredba je bila pravilno razglašena, pravočasno predložena zakonodajnemu odboru. Ce prepreči vlada obnarodovanje odločbe zakonodajnega odbore glede zakona o. zavarovanju delavcev, ootem prepreči vlada le izpremembe, ki jih je sklenil zakonodajni odbor k uredbi o zavarovanju delavcev, preprečiti Da ne more že razglašene uredbe, ki velja v smislu zakona teh določil še danes. Zato bo delavec po prvem juliju 1922 — takrat se naj prične izvajati uredba — upravičeno terjal od okrožnega urada zvišano hranarino m rento po tej uredbi. Da so gornja izvajanja pravilna, z ustavnimi določili skladna, izpričuje najbolj dejstvo, da posluje v smislu te uredbe v Belgradu že novi okrožni urad in je postal ta urad za Srbijo nosilec bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Pravilnost gori obrazloženega sta-š& pa potrjujeje še druge okoliščine: zakonodajnemu odboru ie bila predložena tudi uredba o delavskih zbornicah. Tudi to uredbo ie zakonodajni odbor — četudi le nebistveno — izpremenil. Pa te izpre-meniene uredbe še tudi ni razglašal. In, nikomur še ni prišlo na misel, da bi zanikal zakoniti obstoi delavskih zbornic. Ravno-tako ni nihče trdil, da od dne, ko je zakonodajni odbor sklenil izpremembo stanovanjske uredbe do razglasitve stanovanjskega zakona, ni veljala zaščita najemnikov po določilih stanovanjske uredbe. O tem pritieipijelnem vprašanju bi se morala razviti vsestranska diskusija in naši strokovnjaki imajo v tem slučaju veliko snovi. ____ Berg- u. i1iittenwerk Store kr, okrožnemu rudarskemu uradu v Celju. Zadeva mezdnih zahtev. Odgovarjajoč na Vaš cenjeni dopis z dne 4. aprila 1.1. uljudno prosimo, da blagovolite dobrohotno na znanje vzeti, da moramo mezdno pogajanje »Unije slov. rudarjev Zagorje ob Savi« popolnoma od-klonitL in sicer iz sledečih razlogov: 1. So bili delavci v premogovniku vselej z delavci v železarni skupno upoštevani pri mezdnih regulacijah, kakor tudi dne 15. januarja 1922. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravnistvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Staue mesečno 2lh pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V aprilu 1922 računamo pk po 4 Diu, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopisa frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. 2. Od strani delavstva niso bile stavljene na ravnateljstvo nobene tozadevne zahteve. 3. Pri zadnji mezdni ureditvi niso delavci plačani do razredih (kategorijah) ampak po sposobnosti in po delu. 4. v mezdni vsoti se nahaja temeljna plača kakor tudi vse druge doklade, na pr. draginjska, rodbinska, krajevna in nabavna doklada. 5. a) Naši delavci se v splošnem pri težkih in mokrih delih posebno odškodujejo. b) Ta nova zahteva vzbuja sum, kakor da bi bila ista sprožena od delavcev manjše sposobnosti, ali pa od drugih tujih elementov. V prvem slučaju lahko ti delavci takoj zamistijo delo. 6. Zaupne može od organizacije ne priznavamo več ter tudi ne obravnava« mo z organizacijami, temveč direktno z našimi delavci. Z odličnim spoštovanjem Berg- u. Huttenwerk Store Die Werksdirektioa; A. Hruschka L r. Štore. 15. aprila 1922. Torej listi ravnatelj, ki se je neko pri mezdni razpravi izrazil, da ie kristjan, ki je med vojno do skrajnosti mučil naše delavstvo z gladom in neprestanimi Šikaniranjem, ki ie rekel delavcu, da če ponoči dela, mu podnevi ni treba [esti, tisti ravnatelj je v svobodni Jugoslaviji član zveze industrijcev, ki najkrutejše zatira zavedno delavstvo, protežira J. S. Z. in enostavno meče na cesto delavske zaupnike in njih družine, medtem ko se nekdanji nemški mogotci šopirijo po tovarni-ških stanovanjih!! Sedaj, ko niegovo, do skrajnosti izmučeno delavstvo, stavi svoje opravičene zahteve, ker se nahaja v riaiobupnejšem položaiu, grozi, da ti delavci lahko takoj zapuste delo!! Slovenska javnost prevdari! Merodajni krogi zganite se in pakažite. da imate res voljo, da ščitite svoje državljane, ne du pri-tepene rajhovce! Ti delavstvo si pa zapomni, kaj delajo ti krvosesi s teboj, da izprevidiš in se še trdnejše okleneš svojih strokovnih organizacij, da boš tako v stanju, da pometeš enkrat za vedno s temi krščansko-germansko delavskimi pijav-pami! Zato delavci vsi v socialistične organizacije! V slogi ie moč! BREZMISELNO POSTOPANJE DAVČNE ADMINISTRACIJE V LJUBLJANI, * V zadnjem času so dobili nekateri delavci predpisani dohodninski davek za leto 1919. oziroma 1920., ijj sicer v tako visokih zneskih, ki gotovo ne morejo biti pravilni. Tako na pr. mora delavec, ki je v letu 1920. zaslužil kakih 15.000 K, plačati za omenjeno leto po stopnji dohodkov 31 t. j. 728 K in inval. davka 96 K. Mislimo, da gre najbrže za pomoto. Prejemki 15.000 K letno, tudi za leto 1920., so bili prejemki eksistenčnega minimuma in je popolnoma izključeno, da bi se za take prejemke moral plačati davek po dohodninski stopnji 31. Za eksistenčni minimum 1200 K je bilo v predvojnih časih davka 7.20 K. t. j. 0.60%. Dohodninski_davek se ie s prejemki stonnjeval. tako da, kdor je imel večje prejemke, je tudi plačal večie odstotke. Na primer pri stopnji 31. je znašal davek približno 2.28% in kdor ie imel preje prejemke po stopnji 31., ta se ie nahajal v dobrih gmotnih razmerah, ker take prejemke so imeli samo najvišji uradniki. Davčni urad je sedaj po ravnoisti skali računal davek čisto navadnemu delavcu, ki ima prejemke eksistenčnega mi-nima. Ce bi se res vzdi kot temelj za od-merjenje davka dejanski prejemki 15.000 kron. potem bi mu morali pravilno odmeriti samo odstotni del I. stopnje, t. j. 0._60%. Mislimo pa, da se tudi prejemki 15.000 K ne morejo vzeti kot podlaga za računanje dohodninskega davka, ker je v teh prejemkih bistveni del draginjske doklade. Davčni urad sicer stoji na stališču, da so tudi draginjske doklade za leto 1919. in 1920. podvržene dohodninskemu davku, katero stališče pa je po našem rrmeniu popolnoma neaioeoče. Izterjanje dohodninskega davka bo tudi nemogoče, ker imajo delavci v svojem posestvu samo^ toliko, kolikor najnujneje potrebujejo. Slišali smo, da ie davčni urad zarubil nekemu delavcu zadnjo omaro, mislimo pa, da se ta rubež oziroma dražba ne bo nikdar izvršila. Uvaževati je treba, da, če. se delavcu izterja na eksistenčni minimum davek, ki je tako visok kakor polovica njegovih mesečnih prejemkov, potem bo sploh zapustil delo in rajši nič delal. Mi smo torej tega mnenja, da naj bi merodajni faktorji dohodninski davek delavcev dobro proučili in ne streljali takih kozlov. kotliia ie tudi, da se delavcem predpisuje poleg dohodninskega davka tudi »Besoldungssteuer« katerega so v predvojnih časih plačali šele uradniki 6. razreda. GENOVSKA KONFERENCA ZA OBNOVO EVROPE. Sovjetska vlada, katero so evropski in ameriški državniki tolikokrat prekleli, je sedaj prvič v zgodovini zastopana na zboru zastopnikov vlad raznih držav. V Genovi je danes Rusija sila, ker je v resnici sila. Njen ogromni teritorij, njena velikanska bogastva, 200 milijonov njenega prebivalstva, njena armada, vse to predstavlja silo in moč, ki se Je ne da več prezirati, kakor da je ni. Rusija kon-ferira v Genovi in skuša pridobiti zase čim več ugodnosti v sedanjih razmerah. Državniki drugih vlad skušajo izvojeva-ti čim več koristi od Rusije za interese svojih držav. Konferenca se vrši seveda v znamenju kompromisov. Eni trdijo, da bo absolutno neuspešna, drugi polagajo vse upanje na obnovo ekonomskega življenja v Evropi na karte genovske konference. Toda konferenca ne bo niti popolni fiasko, niti ne bo uspešna. To je povojna konferenca, sestoječa iz državnikov, ki večinoma niso prišli na konferenco zaradi sodelovanja države z državo, temveč da povedo, kaj mislijo o tej ali oni državi. Predvsem zasledujejo le kapitalistične interese svoje države. Takih, ki bi bili mnenja, da je treba delati za interese splošnosti, je pa zelo malo, tako da jih lahko seštejemo na prstih ene roke. Nič dati, pa veliko zahtevati, ie staro pravilo imperialistične diploma- cije. Ampak uspeh genovske konference je že, da so na nji zastopani predstavniki prave ruske vlade, nadalje Nemčija in ostale »sovražne« države. V istem smislu kakor berlinska konferenca mednarodnih delavskih skupin, je korak naprej tudi genovska konferenca. Ničesar ne bo dosegla, vsaj nikakih vidnih rezultatov ne bo, vkljub temu že sama na sebi je pa priznanje, da je država odvisna od države, da je človeštvo odvisno od kooperacije in če je ni dovolj, tedaj hira in propada vse gospodarsko življenje. Vojna je bila destruktivna in je pustila globoke zareze, katere se le počasi celijo. Zato imamo toliko konferenc in tako malo uspehov. Uspehov bo več, kadar bo socialistična ideja bolj razširjena med maso kakor je sedaj, kadar bo manj ignorance, manj navdušenja in več volje za delo. Tudi to počasi prihaja, ampak glavno je, da gremo naprej, da nas je vedno več in da si pridobivamo vedno bolj trdna tla. Politične vesti. + Podpisan ukaz o upravni razdelitvi, Pretekli četrtek 27. t. m. je podpisal kralj Aleksander v Subotici uredbo o razdelitvi države na oblasti, ki jo objavljajo včerajšnje »Službene Novine«. Vseh oblasti je 33, in sicer: 1. Belgrajska s sedežem v Belgradu: 2. Zagrebška v Zagrebu: 3. Ljubljanska v Ljubljani. K njej spadajo mesto Ljubljana, politični okraji Črnomelj, Kamnik brez občin Motnik. Trojane in Špitalič. Kočevje, Kranj z Jezerskim, Krško, Litija, Ljubljanska okolica, Logatec, Novo mesto, Radovljica, sodna okraja Brežicc. in Sevnica, občine Veliki kanili in Mrčna sela iz sodnega okraja Kozje in sodni okraj Laško razen občine Sv. Rupert. 4. Mariborska oblast s sedežem v Mariboru. K njej spadajo mesta Celje. Maribor, Ljutomer, Ptuj, Prevalje, Slovenigradec, sodni okraj Kozje brez občin Veliki kamen in Mrčna sela, sodni okraji Celje, Vransko. Gornji Grad, Šmarje. iz sodnega okraja Laško občina Sv. Rupert, od polit, okraja kamniškega občine Motnik, Trojane in Špitalič: dalje Prekmurje in celo Medjimurje. 5. Primor-sko-krajiška oblast v Karlovcu. 6. Osi-ječka v Osijeku. 7. Sremska z Zemunom s sedežem v Vukovaru. 8. Bačka v Novem Sadu, 9. Podunavska v Smederevu. 10. Podrinska v Šabcu. 11. Valjevska v Valjevu. 12, Šumadinska v Kragujevcu. 13. Moravska v Čupriji. 14. Požarevačka v Požarevcu. 15. Timoeka v Zaječaru. 16. Niška v Nišu. 17. Vranjska v Vranji. 18. Kosovska v Prištini. 19. Skopska v Skoplju. 20. Bregalniška v Štipu. 21. Bi-toljska v Bitolju. 22. Raška v Čačku. 23. Užička v Užicah. 24. Kruševačka v Kru-ševcu, 25. Zetska na Cetiniu z Boko Kotorsko. 26. Splitska z otokom Krkom v Splitu. 27. Dubrovniška v Dubrovniku. 28. Tuzlanska v Tuzli. 29. Sarajevska v Sarajevu; 30. Mostarska v Mostaru. 31. Travniška v Travniku. 32. Vrbaška v Banji luki. 33. Bihačka v Bihaču. -f Razburjenje na genovski konferenci se ie navidezno poleglo, V ponde-liek prvega maja bo zopet plenarna seia obnovitvene konference, na kateri bodo razpravljali o položaju, ki je nastal zaradi prenapetega obnašania francoske delegacije. V nondeliek bodo tudi najbrže obravnavali odgovor sovjetske delegacije na noto zavezniških delegacij, ki so io izročili pretekli četrtek v Čičerinove ro-^e. Zavezniška nota naglaša predvsem potrebo likvidacija preteklosti. Dnevne vesti. Proslava 1. maja. Notranje ministrstvo je dovolilo delavskim organizacijam proslavo 1. maja z omejitvijo, da se ne smejo vršiti poulične manifestacije. Takole nam skušajo onemogočati naš praznik! Proslavo milostno dovolijo, ker nimajo kaj dovoljevati, da bi pa ljudstvo dalo duška svojemu majskemu razpoloženju tudi na ulici, to zabranjujejo. Prvo hočejo dovoliti in drugo prepovedujejo samo zato. da bi se ljudstvo prvega ne udeležilo, češ, to nič ni, po drugem pa da bi hrepenelo, češ. drugo je potrebno, to mora biti veliko vredno, ko tako prepovedujejo. Mi pa — nismo več otroci. Ne teka-: mo več za »prepovedanim sadom«, temveč hočemo tisto, kar sami spoznamo za prav. Ali imamo poulične obhode ali ne — od tega ni odvisna naša zmaga. Ali je 1. maja vse rdeče ali ne, ali nam 1. maja ploskajo meščani in ali kriče z nami vred: »doli z_reakcijo!« — vse to je postranska stvar, glavno je, da reakcijo res odstranimo! To bomo pa dosegli z notranjim pre-rojenjem, ne z zunaniim pompom. Cerkev ima procesije že 2000 let, pa ni preprečila ng ene vojne še. Samo zaradi bander in kadila, ko je z njimi vplivala na oči in nos, je imela velik zunanji učinek, pa nobenega notranjega. Kaitj, kadar se pasejo oči in kadar smo telesno omamlieni od kadila, takrat nimamo nič — misli! Zato bomo slavili naš praznik dela v duhu in resnici. Naši shodi bodo vplivali bolj. nego vse paradne procesije. Samo en zgled: lani smo imeli v nekem kraju obhod. Pa so ga skazili neki »naši« ljudie s svojo pijanostjo. Letos je zaupni-ški zbor v tistem kraju ukrenil vse potrebno. da sploh nobenega pijanca ne bo zraven. Kai mislite, da bo več vplivalo? Lanska procesija, ali letošnja notranja proslava? Le prepovedujte procesije, sami pa se jih udeležujte! Le streljajte pri procesijah — mi bomo pa brez procesije premišljevali o tem \vašem streljanju in o davkih, s katerimi ga plačujemo. Pri tem. bomo seveda prišli tudi na to, kako to, da hodite k procesijam, čeprav ste druge vere ali na brezverci. Reklama tovarne »Bistra« v Domžalah. Da si še kdo izmed delavcev z ozirom na časopisne inserate gori omenjene tovarne ne napravi nepotrebnih potnih stroškov v Domžale, naj služi kot pojasnilo sledeče: Delavec se zglasi v tovarni, sklicujoč se na časopisni inserat, da bi rad dobil na dom ključavnice v montiranje. Pa zaenkrat ni nič, ker kompetentnega delovodja ni v tovarni. Teden pozneje vpraša zopet, in sicer takrat z uspehom. Delovodja, ki z nekakim trudom in nejevoljo zbere skupaj za 10 ključavnic potrebnih delov, razloži, da se teh prvih 10 ključavnic naredi za vzorec. S temi deli hitiš torej zopet domov, jih zgotoviš in ob priliki odneseš zopet v Domžale. Po temeljiti preiskušnji ti obljubijo, da bodeš delo dobil, da pa moraš preje prinesti uradno potrdilo, da v resnici v tistem kraju stanuješ, katerega si jim v naslovu navedel. Predložiš tudi to in čakaš na material da pričneš z delom. Toda mesto obljubljenih delov za kiju-, čavnice, dobiš po preteku nekaj dni ob-^ vestilo, da gori omenjeno uradno potrdilo ne zadostuje, trmveč zahtevajo tudi še nekak jamstveni list. Zakaj je to potrebno pa ti ne zveš. Tako izgleda v res- nfci oddaja grorl omenjenega 'dela domžalske tovarne »Bistra«. Draglnjske doklade državnik nameščencev (upokojencev). Finančno ministrstvo je odredilo z brzojavnim odlokom izplačilo drugega obroka diference na zvišane draginjske doklade za dobo od ianuaria do vštetega marca, t. j. še za na-daljnih 45 dni. S tem je vprašanje končno Povolino rešeno. Aktiva&n d/žalnim uslužbencem se ta diferenca nakaže po možnosti obenem z osebnimi prejemki za mai ali le s prav neznatno zamudo. Nakazila diference za upokojence se bodo pa vsekako za nekoliko dni zakasnila, ker je do 1. maja tehnično neizvedljivo. Cenzura. Trgovska in obrtniška zoornica je poslala ministrstvu za pošte in brzojave ulogo, iz katere posnemamo sledeči odstavek: »Kakor doznavamo, obstoja na telefonskem oddelku tukajšnjega poštnega ravnateljstva prejemna postaja za radiotelegrafijo, ki prejema brezžične brzojave skofo vseh radio-postai evropskega kontinenta. Ves ta material Da ostane neizrabljen in neizkoriščan pri Poštnem ravnateljstvu ter se ne da niti gospodarskim inštitucijam, niti časnikarstvu na razpolago. Tako so vsi denarni zavodi kakor tudi časnikarstvo navezani na žična poročila, bodisi brzojavna ali telefonska, ki prihajajo le z veliko zakasnitvijo v Ljubljano, običajno po dva do tri dni pozneje, nego jih je prejela brezžična postaja.« — Z naslovom k. tej notici smo nekoliko povedali, kai je vzrok temu — pri nas, žal, ne — brezprimernemu postopanju naše uprave z napravami, ki si jih more vendar tudi ona le zato posluževati, ker dobi za njih funkcioniranje težke denarce v obliki davkov delovnega ljudstva. Kaj za to, če trpi naše gospodarstvo in na.se časopisje radi zakasnelih poročil ogromne izgube — radiotelegrafične postaje, ki so domena državnih oblasti, so vendar le za to tukaj, da služijo nizkim policajskim inštinktom in v osebno zabavo nekih priviligiranih državotvornih krogov — jasno, ne? O ne, to nam ne more biti jasno in smo radovedni, kai bo ukrenilo poštno ravnateljstvo in poštno ministrstvo. da se ta razkrinkani škandal popravi! In takoj se moja to zgoditi! Takili uradov ne maramo! Nikjer nam niso dozdaj naznanila sestankov itd. vračali zaradi pomanjkljivega kolkovanja ali prepovedali zato prireditev, temveč so naknadno iztirjavali kolkovino. V nekem »naprednem« kraju pa hočejo na ta način preprečiti naše delovanje. Revčki! Avstrijskih birokratov ne manjka v tem kraljestvu! Ljubljana. Vič-Glince. V pondeljek, Prvega maja je zbirališče sodrugov iz Viča-Glince pred prodajalno konsumnega društva, in sicer ob 8. zjutraj. Sodrugi in sodruži.ce bodo nato korporativno odkorakali proti »Mestnemu domu«, kjer bo ob 9. shod. Atelje Helios«, Veličan Bešter ima razstavljene slike v trgovinah: Magdič, Schwentner in Krisper. Čevljarski pomočniki v Ljubljani pozor! Vabimo vsa za nedeljo, 30. t. m. na Člansko zborovanje, ki se bo vršilo ob 9. dopoldne v gostilni »Zlatorog«. Dnevni red zelo važen. Točna in polnoštevilna udeležba se zahteva. — Odbor. Inšpekcija dela v Ljubljani. Podpisano društvo si dovoljuje gori imenovani urad obvestiti, da se nekateri gg. brivski mojstri ne drže delovne pogodbe, ki je bila sklenjena 10. t. m med deželno zadrugo moistrov in Osrednjim društvom brivskih pomočnikov za Slovenijo v Ljubljani. Za danes navajamo en sam primer in prosimo imenovani urad, da takoj pozove na odgovornost tudi druge podobne brivske mojstre. Ker noče Deželna zadruga mojstrov opozoriti, smo prisiljeni potom javnosti iskati sami zadoščenja. Prvi naj se pozove k redu g. Emil Navinšek v Šelen-burgovi ulici. Ta gospod noče svojih pomočnikov plačati po sklenjeni pogodbi, temveč kar sam diktira plače po mili volji. To smatramo za kršenje, katerega absolutno ne moremo trpeti, a kaj šele prenašati. Zakaj se g. Navinšek potem drži cenika, katerega ie zadruga izdala, a svojih pomočnikov noče plačati po tarifi in jih celo šikanira na nedostojen način, s čimer krši tudi obrtni zakon? Prosimo torei pravočasne ukrenitve, da se ta gospod oouči, kako naj ravna s svojim osob-jem. Nismo več v stari Avstriji! — Osrednje društvo br vskih in lasuljarskih pomočnikov za S^veniio v Ljfublianl. Jubilej predsednika pevskega društva »Slavec«. Pevsko društvo »Slavec« priredi svojemu predsedniku Ivanu Dražilu povodom SOletnega predsedovanja in imenovanja častnim članom v soboto, dne 29. aprila ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma časten večer. Vabimo vsa prijateljska društva, da se udeleže tega sestanka po svojih članih. Policijsko ravnateljstvo opozarja vse lastnike orožja, ljubljanskega policijskega okoliša, da moraio brez ozira na to ali imaio orožne liste ali ne. priiaviti svoje orožje do 1. maja 1922 policijskemu ravnateljstvu s predpisano prijavnico. Neprijavljeno orožje se bo v zmislu člena 3., zakona z dne 18. februarja 1922, »Uradni List «št. 30 brez ozira na to, ali ima lastnik orožni list ali ne, zaplenilo. Društvo »Soča« naznanja vsem članom in prijateljem društva, da predava v soboto^ dne 29. t. m. točno ob 8. zvečer v salonu hotela »Lloyd« g. dr. Ernest De-reani o higijeni ušesa. Vstop prost. Prevoz potnikov s poštnimi vožnjami. Poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je poslalo sledeči dopis: Ponovno prinašajo časopisi napade na poštno upravo. ker ne vzdržuje poštnih voženj med posameznimi kraji oziroma poštnimi uradi. Ker temeljijo vsi talci napadi na napačnem pojmovanju dolžnosti poštne uprave, naj služijo v pojasnilo sledeče vrstice: Dožnost poštne uprave je. skrbeti za redno vzdrževanje poštnih zvez med posameznimi uradi in vzdrževati iste vožnje le tem, kjer je to radi obilice in teže. tyarine potrebno. Drugače pa se pošta prenaša po poštnih slih. Napačno je torej naziranje, da mora vzdrževati poštna uprava poštne vožnje v svrho prevoza potnikov. Dokaz, da temu ni tako. ie že olcolnost, da poštna^uprava nima nika-kih dohodkov od potniških pristojbin, ampak podjetniki sami. Kjer pa vzdržujejo avtomobilne družbe redni potniški promet med posameznimi kraji, jim poveri poštna uprava tudi prevoz pošte proti primerni odškodnini, če temu ne nasprotujejo prometnemu času avtomobilskih voženj. Nikakor se pa ne more od poštne uprave zahtevati, da bi plačevala podjetnike edino radi potniškega prometa. Maribor. Mariborski proletariat proslavi praznik dela z budnico ob 5. zjutraj. Sprevod z godbo pikerske požarne brambe na čelu bo odkorakal izpred »Ljudskega doma« mo mestu. — Ob 9. dopoldne bo na Trgu Svobode zborovanje in bosta govorila ss. posl. Golouh in župan Grčar. — Pred 2. popoldne prideio ua Glavni trg strokovne organizacije in kulturno dru--štvo »Svoboda« s pevskim in tarnbura-škim zborom, pevski zbor »Frohsinu« ter »Pevski odsek pekov«; telovadno društvo »Sloga« in »Delavsko kolesarsko društvo«. Organizacije se zbirajo v svojih društvenih lokalih. Ob 2. se razvije sprevod skozi Gosposko ulico, no mestu in v »Ljudski vrt«, kjer bo ljudska veselica od 15. do 21. (V slučaju slabega vremena se vrši shod in veselica ob že označeni uri v Gotzovi dvorani). — Pri proslavi sodelujejo vse kulturne in strokovne organizacije. 1. maja bo mariborski in okoliški proletariat dostojno proslavil rjraznik Dela in manifestiral zedinjen za cilje socializma. ——1.......J«——bo———i—»■•aDiT»nniM«irnwaif--Tiwnnaiii-Jž.-«M»->^rri ke, ne mesa, ne obleke in ne strehe. Kapitalisti so mogočnejši od nebeškega oče« ta. Vpeljali so še drugo razliko. Boga je treba moliti, so nas učili. Kapitalistom je treha vse plačati.______________________________ Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imena pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: Anton PodbevSek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. ,, TRIBUNA" tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Najcf".ajSa dvokolesa in otroSki vozički razni u modelov. Sprejmejo se tndl dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem in poniklanje. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Ad št. 27219/21. Razglas. V smislu sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 22. III-1921 je vožnja po mestu z težkimi avtomobili, ki imajo železne obroče sploh prepovedana. Vožnja s težkimi (tovornimi) automobili, tudi če imajo obroče, je pa na podlagi sklepa občinskega sveta z dne 6. XII. 1921 prepovedana po sledečih ulicah, cestah in trgih: Stari trg, Sv. Petra cesta. Kolodvorska ulica, Prečna ulica, Frančiškanska ulica, Koiizejska ulica, Rriževniška ulica, Šelenburgova ulica, Gradišče, Cegnarjeva ulica, Zalokarjeva ulica, Ravnikarjeva ulica in Samotna ulica. Prestopki kaznujejo s® po določilih cestno - p olicijakega reda i globo do K 2000.’—. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 25. aprila 1922. I T. Z. Z O. Z. V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“) Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni ------------ izdelki. — Telefon 336. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana Čekovni račun Stev. 10.478. N O > & N ■«3 preddelavcev sprejme takoj Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster, parna žaga, Ljubljana, Duuajska cesta 46. izučen Uinčavmtai in pM. Se išče za takoj na parno žago „Impex“ Boh. Bistrica. Plača po dogovoru. Prosto stanovanje in kurjava. Ponudbe na parno žago „lmpex“ Boh. Bistrica. 25 CELJE 25 noveiapohSStva w *“ domačega in tujega izdelka. Divani, madrad, pernice, odeje. Kompletna a smpntace. | Velika zaloga vsakovrstnega 25. SaniB i Bosposti uliti. 25, povečane po vsaki sliki, društvene skupine, legitima-1 • cije za železničarje izvršuje najfineje po zmernih cenah. [ [« jur. tt. mn m IM Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku vplMna iMiruga z oneiuHioi poroštvom : sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4 °io- Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 120.201*82. Društveni delež K 17.103*71, Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093*48. Delež znaša K 100*—. Clau postane lahko vsak.