TRST, nedelja, 23. februarja 1969
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Lena OU IlT
Leto XXV. - St. 45 (7239)
Po kongresu KPI
l\ VANAJSTI kongres KP je
II	za nami in ni se še po-i leglo temveč celo nara-,^a zanimanje za potek, za za-alJUčke in še zlasti za posledi-oo tega izredno pomembnega dogodka. V našem listu smo 8 kongresu dnevno objavljali Podrobna poročila, čeprav iz °ojektivnih okoliščin, žal, ni-Oio mogli neposredno sprem-Jati njegovega poteka. Čitatelji o torej dokaj dobro obveščeni Z1 se zato omejujemo samo jja nekatere misli «izven» in na splošno oceno.
Slovenci v Italiji z izrednim kimanjem spremljamo doga-Janja v Italijanski komunistič-Partiji in zato za nas kon-Fes ni mogel predstavljati ne-e Posebne novosti, ali bolje Ateno posebnega presenečenja. J" vemo, da gre za kongres . 8 partije, ki ima med dru-— po subjektivni presoji dve zanimivi in dragoceni Edinosti:
. Tesno je povezana z dednimi ljudmi in to v najšir-arn pomenu besede: z delov-
III	kmetom, z delavcem v uPerrnodernem podjetju, z dedcem, čigar položaj je še P?! fevdalen, z mladim inže-aifjem in z njegovimi proble-J11, Primere lahko naštevamo
nedogled in v končni oceni Oblijejo celotno delovno skup-n0st Italije.
tA Gre za partijo, ki v svo-' širši sestavi ustvarjalno rUžuje delavca in tako ime-, °vanega «intelektualca», ki aktivna v kulturi, v razvoju v SH na splošno in ki kot ta-■a Predstavlja ustvarjalno sin-delavskih borb in moder-
tezo
^ socialistične misli.
iz tega sledijo logične posle-lA dolgotrajnega razvoja KPI, s So prišle na zadnjem kon-esu cj0 jzraza v ničemer dru-A11 kot v kvalitetnem skoku Ptešnega razvoja partije, ki je Soreval dalj časa.
je za dve bistveni vpra-
A' Odnos do meanaroanega ^.Pvskega gibanja, do avtono-
mednarodnega rja, do a v
v tem gibanju do prve .Zete s
-e socializma Sovjetske zve-a' istočasno pa tudi globokih ^Oftialij delavskega gibanja, t. katerih prihaja še zlasti v J v°ju v SZ in pod njenim ^Posrednim vplivom tudi v IjAvah ((socialističnega bloka», sj. s° se pod zunanjim priti-HjA morale podrediti njim ne-Cll reznemu sovjetskemu vzor-
_________________________
Oh .lastne poti v socializem, do 3tc1
nos do razvoja v Italiji,
°ječe ustavne ureditve, do °kih premikov v današnji
SloE
sQ 4Dl, do študentovskega in P^nih gibanj. Skratka do ga lria poti v pogojih zahodne-lj. vis°ko industrijsko in civi-tia]C'jsk° razvitega sveta v so-°bl'tem in istočasno tudi do ** socializma.
dala obe bistveni vprašanji je A kongres, s presenetljivo J^ostjo, zanimive odgovore, ttalf* Potrjuje svoje kritično Sodu e do češkoslovaških do-tnQa°v. in v njih ne vidi sa-tL neke ((slučajne napake«, Dt v®č notranja nasprotja, tj^hčevanje, kritično ocenjevati Vae8a na osnovi znanstve-j-^isli socializma. lAPl odločno zagovarja abso-je 110 avtonomijo vsake parti-sUv razbiia teorijo o omejeni wer®nosti, zagovarja lastno v socializem, lastno obliko je si-koek-
«0Cia . s
Stetrllzma; je za razbijanje si-Sl8j a blokov, za aktivno bi-^co in ustvarjanje resnič-tenieljev miru. jede notranjih vprašanj gre CK,, orizacijo nove poti v so-Ž5)'2em, ki predstavlja sinte-t4r^elavskih borb in parlamen-politike, za široko mno-bQn° gibanje, ki naj kvalitet-tor sPreminja odnose v družbi, te«.3 Za novo koncepcijo stra-tAJe in taktike, ki lahko v in 'tih kapitalističnih državah tw sedanjih pogojih pomeni ittinn delovanja množic za spre-sA^hje družbene strukture v r* socializma.
Teo <**““““■
w,»a novega duha in teh no-
\
Ujj1,1 niso opazili samo v Ita-Sttj’ temveč povsod po svetu, Ijf Se je kongres dejansko ^ t*011 v tribuno svetovne-ie komunističnega gibanja, ki togih omejitev in brez (Jel ašenega ceremoniala prive-6^r,.(?0 izmenjave mnenj med Janjami raznih držav in se de-spremenil v ime-moskov-
sko konferenco mednarodnega komunističnega ter delavskega gibanja z ustvarjalno in z ne formalno noto. Lahko bi dejali celo več: v teh dneh je bil center ustvarjalne marksi-stične-leninistične misli v Bologni in to v občutno večji meri kot lahko pričakujemo, da bo čez nekaj mesecev z velikim zunanjim hrupom v Moskvi.
V	Italiji so vse stranke, ki se sklicujejo na odporništvo in na ustavo, in katerih ugledne delegacije so bile prisotne na kongresu, prav tako morale odgovoriti na bistvena vprašanja italijanskega razvoja, ki jih je kongres zastavil. Zato je tudi prišlo do zanimivih reakcij in ocen s strani vodstva PSI in KD, o čemer smo v našem listu objavili podrobna poročila.
V	življenju na splošno in v delu ter razvoju tako živih in močnih organizmov kot je KPI, ni vse gladko in ne more biti vse linearno, če je resnično življenjsko, saj odraža vrsto realnih notranjih nasprotij. Ta notranja nasprotja so prišla na dan tudi na kongresu, ter predstavljajo meje do katerih je lahko KPI prišla, meje njenih objektivnih pogojev ter subjektivne zrelosti. Mi se skušamo omejevati na novo in na pozitivno.
Posebno poglavje v tej zvezi predstavljamo mi: mi prebivalci dežele Furlanije - Julijske krajine in mi Slovenci:
O teh vprašanjih je govoril na kongresu tajnik tržaške federacije KPI inž. A. Cuffaro, čigar govor objavljamo v obsežnem izvlečku na drugem mestu.
Glede Slovencev je iz Cuffa-rovega govora glasilo KPI «L’U-nita» objavilo naslednje:
((Politična akcija partije v Furlaniji - Julijski krajini mora rešiti drugo zgodovinsko nalogo: uveljavitev pravic do svobodnega razvoja slovenske narodne manjšine, katere upravičene težnje so vedno izigrali ali zavrnili italijanski vodilni razredi in njih vlade.«
Inž. Cuffaro je podrobneje obravnaval tudi gospodarsko-socialna vprašanja našega področja, ki nas neposredno zanimajo.
Menimo pa, da na stičišču dveh kultur, dveh narodnosti in tudi dveh sorodnih komunističnih gibanj ni bila izkoriščena priložnost poglobljene analize, kar pomeni določeno zaostajanje za razvojem.
V	uvodu smo orisali dve zna-
čilnosti, ki so po našem bistveni element življenjskosti KPI in prav gotovo ni naključje, da se v Trstu in na celotnem področju Furlanije - Julijske krajine na tak ali na drugačen način srečujemo z Zvezo komunistov Jugoslavije, katere prvenstvene značilnosti so zelo podobne:	d;
Velika povezanost z delovnimi ljudmi, z ljudskimi množicami, z nacionalnimi interesi, z resnično načelnim reševanjem nacionalnih vprašanj, z ljubosumnim čuvanjem svoje suverenosti ter istočasno izreden ustvarjalni občutek za teoretske napore za stalno iskanje, stalno poglabljanje v novo, iskanje lastne podobe socializma, skratka ustvarjanje socialistične Jugoslavije, ki je «svo-bodna, neodvisna, suverena država brez tujih hipotek in pogojev...«.
Končno nas Slovence neposredno zanima odnos partije do množičnih organizacij, saj gre tudi za odnos partije do slovenskih organizacij in za perspektive v tej zvezi. Glede tega menimo, da je kongres dal dokončen odgovor:
«Smo odprti do vseh. Smo pripravljeni z vsemi razpravljati. Vemo, da poleg nas obstajajo tudi druge sile, druge skupine in gibanja, ki so sposobna odražati zahteve in potrebe družbe... Gre za iskanje zavezništev in sodelovanja, sporazumov ter enotnosti. Gre za preklic vseh ekskluživizmov in vseh vnaprej izdelanih mnenj in za edini kriterij: dejansko sodelovanje v boju za rešitev vprašanj dežele, delovnih ljudi...
Temu lahko v našem primeru samo dodamo: «in problemov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji«.
BOGO SAMSA
NOV SESTANEK KIESINGER-CARAPKIN
NDR predlaga kompromis za rešitev berlinskega spora
Ce bi Bonn sklical parlament v drugem mestu, bi Pankovt zopet izdajal propustnice za vzhodni Berlin
BONN, 22. — V Zahodni Nemčiji so danes v središču pozornosti Izjave voditelja komunistične partije zahodnega Berlina Gerharda Danielusa, ki je predlagal zanimiv kompromis za rešitev sedanje «male berlinske krize«. V intervjuju s komunističnim listom «Wahrheit» je Da-nielus dejal, da hi bili voditelji NDR znova pripravljeni izdajati propustnice za Berlin, če bi Bonn v zameno odpovedal zasedanje Bundestaga v zahodnem Berlinu. «Sklep, da se zvezni predsednik izvoli kje drugje — je izjavil Danielus — bi bil v skladu z željami večine našega prebivalstva. Berlinski senat bi se lahko v tem primeru obrnil na vlado NDR s prošnjo za propustnice, ki bi bile lahko izdane že za velikonočne praznike. Prepričan sem, da bi v tem pogledu prišlo do pozitivnih rezultatov«.
Pozneje pa je glasnik zahod-noberlinske komunistične stranke Kuster izjavil, da je Danielus govoril v imenu voditeljev NDR, s katerimi se je bil posvetoval v vzhodnem Berlinu.
Danielusov predlog je prišel po izjavah zveznega ministra za
Zaradi nedavnega atentata na izraelsko civilno letalo na letališču pri Zurichu se je napetost na Srednjem vzhodu še povečala in grozi nevarnost novih hujših spopadov. Na sliki so štirje napadalci, in sicer od zgoraj od leve: Antenah Dah-lour, Abdul Hasan. Mohamed Abu in Ibrahim Tavfic.
finance Straussa, ki je zjutraj povabil vzhodnonemške voditelje, naj «pridejo naproti« Bonnu, da se prepreči zaostritev položaja v Berlinu v zvezi z izvolitvijo zveznega predsednika. Strauss, ki je govoril na zborovanju CSU v Miinchnu, je predlagal Pan-kowu, naj dovoli Berlinčanom, da bi se «pod določeno kontrolo« lahko premikali med dvema mestnima sektorjema. To dovoljenje, je dejal minister, bi bil zadosten razlog, da bi spremenili svoj sklep. Strauss ni sicer izrecno omenil zasedanja Bundestaga, vendar je jasno, da je v svojem namigovanju o ((spremembi sklepov« mislil prav na to.
O tej novi možnosti rešitve obstoječega spora sta govorila danes tudi kancler Kieslnger in sovjetski veleposlanik Carapkin. Kieslnger je izročil diplomatu odgovor ZRN na noto Sovjetske zveze o izvolitvi predsednika v zahodnem Berlinu. V tem odgovoru je — po neuradnih vesteh - zvezna vlada poudarjla, da je prišlo do sklepa po posvetovanju z zahodnimi zavezniki in da ga bonske oblasti ne mislijo preklicati. Agencija DPA pa poroča, da sta Kiesinger in Carapkin govorila tudi o novih predlogih NDR. Vsekakor pa je vladni glasnik po sestanku, ki je trajal 35 minut, še enkrat potrdil, da bo Bundestag zasedal v Berlinu.
Danes je bil medtem prvič a-pliciran ukrep, s katerim je NDR prepovedala zahodnonemškim poslancem in vsem, ki bi bili v zvezi z zasedanjem Bundtestaga v Berlinu, potovanje čez njeno ozemlje. 25-letni ženski, baje funkcionarki bonske —lade, so prepovedali potovati iž zahodnega Berlina v ZRN.
TIK PRED NIXONOVIM PRIHODOM V EVROPO
Kriza v odnosih med Francijo in Anglijo po objavi razgovora de Gaulie-Soames
Debre je skušal v dolgem govoru po radiu «obrazložiti» pravi smisel de Gaullovih izjav - Ostri komentarji francoskega in angleškega tiska
PARIZ, 22. — Po včerajšnji objavi nedavnega razgovora med generalom de Gaullom in britanskim poslanikom v Parizu, ki so ga objavili v Londonu, ugotavljajo v političnih krogih, da je to pot nastala prava kriza v odnosih med Francijo in Veliko Britanijo. Opazovalci blizu francoske vlade so mnenja, da je kriza zelo resna, ker je vanjo vpleten neposredno ge
neral de Gaulle. Vse to pa je še toliko bolj zapleteno, ker bo čez 48 ur prišel v Evropo ameriški predsednik Nixon, ki bo obiskal tudi Pariz.
General de Gaulle je zelo razjarjen, ker so v britanski prestolnici objavili vsebino njegovega razgovora z britanskim poslanikom Soamesom, ki se je nanaša! na možnost celotne preosnove evropske gospodarske skupnosti in ustanovitev direktorija štirih v okviru zahodne Evrope, v katerem naj bi bile Francija, Anglija, Italija in Zahodna Nemčija.
Sinoči je sam zunanji minister Debre govoril po radiu, da obrazloži francosko stališče. V glavnem je izjavil, da je de Gaulle rekel britanskemu poslaniku, da so za gospodarsko organizacijo v Evropi, v kateri bi bila tudi Velika Britanija, potrebne dolge študije in razmišljanja. Dodal je: «Scveda nismo bili naklonjeni o-hranilvi skupnega tržišča, kakršno jc, če bi morali ostati edini zagovorniki te ideje. Ce bi drugi hoteli menjati obliko evropskega skupnega tržišča, nc bi mogli preprečiti tc spremembe; toda treba je vedeti, kam se gre, in to zahteva dolge razgovore. Ce pa ti razgovori propadejo, je treba o-hraniti to, kar se ima.»
Debre je dejal, da glede tega ni de Gaulle rekel nič drugega, kakor to, kar je on sam javno in stalno vedno ponavljal. S političnega vidika ni francoska doktrina nova. «Reči hočem, da je francoska doktrina, o kateri je general de Gaulle govoril poslaniku, in o kateri sem govoril tudi jaz, nespremenjena.«
Debre jc poudaril, da za Francijo pomenijo besede «Evropa« in «Evropejec«, da «če sc hočejo evropske države res združiti, da ustvarijo Evropo, morajo skrbeti za svojo industrijsko, gospodarsko in politično neodvisnost in se morajo zavedati, da ta neod-
visnost lahko daje enotnosti evropskih držav vlogo na svetu«. «Z drugimi besedami je de Gaulle izjavil poslaniku,- kar smo ob številnih drugih priložnostih poudarili, da je naša usmeritev. Menim, da v takih pogojih senzacionalni značaj, ki se daje sporočilu, izhaja bolj iz diplomatskega aktivizma kakor iz zmerne in preudarne proučitve doktrin.«
Francoski zunanji minister jc dalje dejal, da se de Gaulle med pogovorom z britanskim poslanikom ni spustil v podrobnosti. Dodal je, da obstajajo sedaj glede politične in gospodarske prihodnosti Evrope zamisli v Franciji in v Veliki Britaniji.
«General de Gaulle, je nadaljeval minister, je želel v skupnem interesu proučitev možnosti, da bi Velika Britanija poskrbela za poizvedovalne razgovore o gospodarskih in političnih perspektivah Evrope in s tem, da je ponudil te perspektive, ni rekel nič takega tako z gospodarskega kakor s političnega vidika, kar nc bi bilo enako usmeritvam, ki jih je on javno in stalno poudarjal v zadnjih letih«.
Omenil jc dalje, da je de Gaul-le sprejel v začetku lebi uarja britanskega poslanika v Parizu in sc z njim dolgo pogovarjal. Kmalu nato je poslanika sprejel tudi on.
Zatem je Debre omenil stališče Velike Britanije ob podpisu rimske pbgodbe in zanimanje, ki so ga britanski voditelji pozneje pokazali do skupnega tržišča «iz gospodarskih in tudi političnih razlogov«., Pripomnil je: »Predvsem smo rekli, in general de Gaulle prvi, da skupno tržišče, kakršno predvideva rimska pogodba in kakor je bilo potrjeno z njegovo izvedbo, pomeni tak gospodarski organizem, da bi vstop Velike Br.tanije vanj samo poslabšal njegov značaj.«
Debre je nadaljeval: «Se nedavno sem v poslanski zbornici jasno
poudaril, da pristop drugih držav, in ne samo ene, temveč več držav, ne bi povzročil samo rahle spremembe skupnega tržišča, temveč popolno spremembo. Dodal sem, da je bil naš interes, nas Francozov, toda tudi interes naših evropskih družabnikov, da se ne vržemo z lahkim srcem v tako spremembo; to lem bolj ker sedanje gospodarske in finančne razmere Velike Britanije ne dopuščajo predvidevanja enostavne pridružitve organizaciji v njeni sedanji obliki.«
Britanski zunanji minister Stc-wart je na seminarju v «Fabian Socicly» odgovoril de Gaullu in o angleško-ameriških odnosih izjavil: «Ne morem sprejeti teze, ki se pripisuje generalu de Gaullu, češ da zavezništvo in prijateljstvo z ZDA pomeni odnos odvisnosti od ZDA.« Trdil jc, da «med velesilami na svetu so samo ZDA demokracija«; zaradi tega je to «važen razlog za dobre odnose med ZDA in Veliko Britanijo in za obstoj NATO«. Na koncu je Stevvart dejal, da so odnosi Velike Britanije z ZDA «verjetno najtesnejši od odnosov s katerokoli drugo državo«.
Tudi konservativna vlada v senci proučuje stanje, ki je nastalo z objavo razgovora med de Gaullom in britanskim poslanikom. V Londonu so mnenja, da je med Francijo in Veliko Britanijo izbruhnila diplomatska kriza znatnega obsega in da bo ne glede na posledice zapustila globoke sledove v Evropi in v odnosih med obema državama.
Vrstni red dogodkov, ki so pripeljali do sedanje krize, je naslednji : ' britanski poslanik Soa-mes se je 4. februarja udeležil delovnega kosila z de Gaullom in o razgovoru med državnikoma se ni nič izvedelo.
Britanski zunanji minister Stevvart je na seji sveta ministrov zahodnoevropske zveze 6. februarja v Luksemburgu zahteval izredno zasedanje stalnih predstavnikov, ki naj bi bilo 14. februarja v Londonu v zvezi s Srednjim vzhodom. Francija jc to zavrnila in poudarila, da so o tem že podrobno govorili in da ZEZ ni
sedež za politična posvetovanja. Pariz se je namreč bal, da bi tak sestanek pomenil spletko za začetek političnih posvetovanj z Londonom v okviru britanske zahteve za vstop v skupno tržišče.
Sestanka 14. februarja v Londonu se ni udeležila Francija, ki pravi, da zaradi tega sestanek ni veljaven, ker je za njegovo sklicanje potrebna soglasnost.
Francoska vlada je 17. februarja obvestila tajništvo ZEZ, da se ne bo več udeleževala sestankov sveta te organizacije, dokler ne dobi jamstev, da se bodo spoštovale določbe statuta.
Sestanek stalnih predstavnikov ZEZ 18. februarja je bil tudi brez navzočnosti Francije.
Po mnenju francoskih krogov, je kancler Kiesinger 19. februarja «v veliki meri« priznal pravilnost francoskih pravnih tez.
Dne 20. februarja je na zasedanju skupščine ZEZ v Parizu luksemburški zunanji minister predlagal spravo in sc je še prej sestal z Debrejem. Naslednjega dne je skupščina ZEZ kljub nasprotovanju golističnih poslancev sprejela resolucijo, ki podpira razvoj političnih posvetovanj v okviru ZEZ. Istega dne so v Londonu objavili podrobnosti o de Gaullo-vem razgovoru z britanskim poslanikom Soamesom 4. februarja.
Ves zahodni tisk obširno piše o nastali krizi. Naslovi francoskega tiska so med drugim naslednji:	«Wilson je torpediral de
Gaulla«, «lzbruhnila jc kriza med Parizom in Londonom«, ((Diplomatska nevihta tik pred prihodom Nixona», «Ali hoče Francija izstopiti iz skupnega tržišča?«
Tudi zahodnonemški tisk posveča mnogo prostora sporu in se spričo pariškega zanikanja sprašuje, kaj se jc pravzaprav zgodilo za kulisami, in dodaja, da se lahko tudi vprašamo, ali je zanikanje sploh zanikanje,
Londonski »Guardian« posveča stvari uvodnik in pravi, da de Gaullovi predlogi britanskemu poslaniku dejansko pomenijo predlog za sodelovanje med Francijo in Veliko Britanijo za izločitev NATO in skupnega tržišča,
in to bi se moralo zgoditi tajno za hrbtom njihovih zaveznikov.
((Financial Times« piše, da je de Gaulle ponudil Veliki Britaniji mesto v golistični Evropi po izginotju NATO in evropske gospodarske skupnosti.
Belgijski liberalni list «La Dcr-niere Heure« piše, da «si ni moč misliti, da bi Italija in Zahodna Nemčija tvegali in sledili generalu de Gaullu v tako čudaški avanturi«.
V Bruslju ugotavljajo v političnih krogih med drugim naslednje: «Ce bi sc francoske zamisli uresničile, bi tri države Bene-luxa, ki so vedno zagovarjale evropeizem in sprejem Velike Britanije v skupno tržišče, morale sprejeti postransko vlogo, ki je nesprejemljiva. S političnega vidika pa bi uresničenje teh zamisli prineslo uničenje skupnega tržišča in pozneje NATO.«
Sestanek
vodstva Volkspartei
BOČEN, 22. — Danes se je sestalo vodstvo Volkspartei. ki je pričelo razpravo o epaketu« in tako nazvanem ((operativnem koledarju«. Po sestanku Je Ma-gnago izjavil, da se je razprava zavlekla nad pričakovanja in da se bodo ponovno sestali prihodnjo soboto.
Na Dunaju pa je predsednik avstrijske socialistične stranke Kreisky izjavil, da njegova stranka ne bo podprla v parlamentu predvidene rešitve glede Južne Tirolske, pa čeprav to ne bo prijetno za italijanske prijatelje. Ne gre za vsebino «paketa», a čemer morajo odločati sami južni Tirolci, temveč za mednarodna vprašanja, ki morajo biti a-rejena v skladu z evropska konvencijo o reševanju sporov.
Vojaška delegacija CSSlt pri Kosigin«
MOSKVA. 22. — TASS sporoča, da je predsednik vlade Ko-slgin sprejel češkoslovaško delegacijo, ki jo vodi obrambni minister general Martin Džur. Kosigin je izrazil željo za okrepitev tradicionalnih prijateljskih vezi in za tesno sodelovanje o-beh armad v interesu miru in socializma. TASS tudi dodaja, da so obravnavali sedanji mednarodni položaj in da so izrazili «enaka mnenja«.
Zaključen obisk finskega ministra v Moskvi
MOSKVA. 22. — Končal se J# obisk finskega zunanjega ministra Karjaleinena, ki je potrdil tradicionalno nevtralnost Finske in se obvezal, da bodo nadalje razvijali dvostranske gospodarske odnose. Obisk je bil posvečen prav tem vprašanjem, saj Je SZ izrazila zaskrbljenost zaradi premikov v finski politik; in razprav o vključitvi v skupnost gospodarske izmenjave skandinavskih držav.
Stewart potrdil točnost poročila o de Gaullovem predlogu
LONDON, 22. - Britanski zunanji minister Stevvart je nocoj izjavil po televiziji, da jc samo ena verzija o pogovoru z de Gaullom in britanskim poslanikom. Dodal je, da se Debre moti, ko trdi, da so v Londonu s nzacio-nalizirali ali dramatizirali ta pogovor. ('Postavljeni so bili resni in važni predlogi Bili so taki predlogi, ki bi menjali evropsko skupnost na tak način, da je ne bi mogli več spoznati. Izrečene besede so bile ('svobodnejše gospodarsko združenje« in govor je bil o direktoriju, v katerem bi bile Velika Britanija, Francija, Nemčija in Italija z izključitvijo drugih nezavezniških držav. To bi pomenilo bistveno menjati skupnost v nekaj drugega, kakor je sedaj.«
Karla razdeljenega Berlina
IZ GOVORA CUFFARA NA KONGRESU KPI
V ZVEZI S ŠTUDENTSKIMI ZASEDBAMI
Na nedavnem XII. kongresu Komunistične partija Italije v Bologni je v razpravo posegel tudi tajnik tržaške avtonomne federacije KPI Antonino Cuffaro, ki je v uvodu povedal, zakaj se loteva razpravljanja tudi o krajevnih razmerah naše dežele in je nato nadaljeval:
»V severozahodni deželi Italije, v Furlaniji Julijski krajini, o kateri je pogosto toliko retorike, se kriza in splošno neravnotežje še zaostrujeta na ačun njenega zemljepisnega položaja.
»Tradicionalni zaust?'osti, bolečemu pojavu množičnega izseljevanja iz Karnije in velikega predela Furlanije se sedaj pridružujejo množično zapuščanje hribovskih področij in jodeželja, nazadovanje in gospodarska degradacija nekoč industrijsko naprednih področij, celo samega Trsta. Glavno mesto dežs-le je namreč v celem zajela kriza, za katero prav gotove nahajamo vzroke v posledicah vojne, ki pa so jih še povečata hladna vojna, atlantizem, politika cepljenja Evrope v dvoje, prutinacionalna vladna politika gospodarskega zapostavljanja, pomanjkanje pobud za javne naložbe.
»Zaradi tega je Trst priča strahotnemu padcu števila delovnih mest (11 000 v petih letih), beleži hudo demografska Krizo, brezmočno gleda na beg fakultetsko izobraženih mladih ljudi m tehnikov ter visoko r pecializirane delovne sile, nadalje je priča uničevanju nekoč zelo pomembnih industrijskih podjetij, krizi pristanišča (ki je bilo nekoč središče cvetočega prometa), propadu ..esetin in desetin majhnih in srednph industrijsKih ter obrtni ških podjetij.
«V podjetjih z državno udeležbo — med katerimi so bila nekatera okrnjena ali ra, majana — smo priča ponižujočim razmeram stotin delavcev, h' so kontmirani v »barake v pričakovanju dela.*
Ko je i.ato omenil še razmere na področju Pordenona, je nadaljeval:
«Je to dežela, ki je pretrpela tragedijo Vajonta, ki je pogosto žrtev poplav zaradi neurejenih tal, zaradi malomarnosti in zapuščenosti. Je to dežela, ki je zločena iz vsakega resničnega nap.edka v okviru načrtov ' GS oropana tradicionalne vloge mostu za povezavo z Vzhodom in to -.arad' imperialističnih teženj, Ua bi bila Evropa razcepljena, zaradi navzočnost' ameriških oporišč, zaradi r odrejanja interesov naše dežele politiki ZDA, zaradi vojaških služnosti, ki dušijo velik del dežele Vse to preprečuje uresničenje produktivnih in visoko znanstvenih pobud, kot npr. proto-sinhtrotrona, ki je v načrtu organizacije CERN.
»Je to dežela, kjer je KD s pomočjo leve sredine takoi in negativno vsilila deželnemu statutu, ki je bil dosežen po tolikih letih borbe delovnih ljudi pnvsdtt, protiav-tonomistično smer in v bistvu v podporo močnim zasebnim interesom. monopolu politično linijo, ki danes omejuje možnosti resničnega družbenega in gospodarskega razvoja, ki duši pričakovanja delovnih ljudi in izigrava rešitev temeljnih vprašanj, kot npr. spoštovanje pravic slovenske narodnostne manjši ne.»
Ko nato pribije odločen odpor de lavskega razreda in delovnih ljudi dežele takemu stanju, Cuffaro na daljuje: »Borba odpravlja preostanke preteklosti, ki je dopuščala gospodi in italijanskemu vodilnemu razredu, da si je postavila nacionalistične pregrade, za katerimi si je zavarovala svoje interese s tem, da je sprožila sovraštvo proti narodnostni manjšim, proti demokratičnemu in antifašističnemu delu italijanskega in slovenskega prebivalstva, proti delavstvu Borba je pometla s preteklostjo, ko so se tisoči študentov, ki so jih strumenti-zirale desničarske organizacije, pošiljali na ulice kričat šovinistična in rasistična gesla.*
Nato Cuffaro poudarja, da se v Trstu, V;cimu, Tržiču in drugod danes študenti borijo proti razredni šoli in hkrati zahtevajo obnovo dežele, kjer hočejo po končani šoli ostati in ustvarjati. Hkrati se povezujejo z delavc tovarn in podeželja.
Cuffaro nato poda kratko sliko o borbah delavcev in našteje nekaj datumov, ki so značilni za odpor delavstva naše dežele v zadnjih letih. Omeni nato borbo trži-ških eiektrovarilcev, borbo, ki se je razširila na prebivalstvo vsega mesta, ki je dokazalo svojo solidarnost z delavci in kar je je privedlo celo do razkola v levo-sredin-ski večini tržiške občinske uprave. V nadaljevanju svojega posega Cuffaro posebej poudarja posebnost zemljepisnega položaja naše dežele, kjer še posebej pridejo do izraza nameni in cilji borbe za mir, proti imperializmu in njegovi politiki cepitve Evrope, proti vojaškim blokom, proti NATO. Nato se na kratko ustavi ob dogodkih na Češkoslovaškem in glede tega izrazi svoje zadovoljstvo nad napori KPI za ponovno vzpostavitev enotnosti v mednarodnem komunističnem banju, hkrati pa poudari stališče proti nadaljnjim razkolom in izobčenjem. Giede lanskoletnih avgustovskih dogodkov izrazi popolno soglasje s stališčem, ki ga je Longu izrazil glede dogodkov na Če; škoslovaškem, takoj nato pa tudi svojo zaskrbljenost nad pojavom razkola med generacijami, ki ga zasledimo v nekaterih socialističnih državah. Glede tega je mnenja, da mu je to v kapitalističnih deželah razumljivo, ker je v teh deželah vse sovražno mladini, ne more pa tega sprejeti v socialističnih deželah po proletarski revoluciji, ko ne more biti nerazumevanja za zahteve in razvoj novih generacij. Antonino Cuffaro poudarja, da bi ne hotel biti niti razsodnik, niti učitelj nikomur, da pa si želi, da bi proces resnične obnove omogočil tudi vedno širše neposredno sodelovanje mladine v političnem življenju in sicer z obnovljenim poletom za utrditev socialistične družbe.
Ko se nato povrne k nalogam borbe za odstranitev vojaških oporišč s področja Italije in za likvidacijo vojaških blokov, ter za umik
Italije iz atlantske zveze, nadaljuje: «Naše področje je bilo večkrat predmet nedopustne »priljubljenosti* poveljstev NATO za sestanke, parade in vojaške vaje, kar dokazuje, da je dežela Ftirlanija-Julijska krajina središče atlantskih uničevalnih načrtov, načrtov, ki smatrajo naše ozemlje kot o-pustošeno ozemlje, načrtov, ki so jih naši generali izrecno omenili, podobno kot predstavniki Pentagona in ameriške vlade.
V	okvir te borbe spada tudi borba za priznanje Nemške demokratične republike ln Kitajske, za rešitev krize na Srednjem vzhodu, za revizijo rimske pogodbe SET in _ za to, da bi se severovzhodni deželi Italije vrnili njeno tradicionalno vlogo središča gospodarske in kulturne izmenjave, vlogo južnih vrat celinske Evrope.
Nato je Cuffaro nadaljeval:
«Naša politična akcija ima še drugo zgodovinsko nalogo: uveljavitev pravic svobodnega razvoja slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Gre za načelno stališče, ki ga ponovno povzema in potrjuje naš osnutek tez in na kar bi rad opozoril vso stranko zaradi njegove bistvene vrednosti, zaradi prirod-ne povezave, ki jo to stališče ima z našo intemacionallstično razredno usmerjenostjo, z našo politično linijo ter z obveznostjo za popolno uvelpavitev republiške ustave-
«Naša dolžnost je — tudi s kongresne tribune — odločno obsoditi ravnanje italijanskega vodilnega razreda in njegovih vlad, tudi same levosredinske vlade, ki so vedno izigravale ali odbijale najgloblje zakonite težnje slovenske manjšine in preprečevale popolno uveljavitev njenih pravic, še vedno niso bile Izpolnjene obveznosti do manjšine, obveznosti, ki izhajajo iz ustave in točnih določil mednarodnih sporazumov, kar zadeva osnovno pravico do uporabe jezika ter primernega razvoja šole. še vedno se izvaja diskriminacija in nadaljuje dejavnost za asimilacijo in raznarodovanje. Nadaljuje se nepojmljiva delitev (glede na kraj bivanja) manjšine, ki dejansko vsa živi v isti deželi, delitev v tri različne kategorije, in to s stališča nekakšne zaščite pravnega stanja. Pri reševanju njenih problemov se ozirajo na absurdna merila recipročnost med mejnima državama.
»Ponovno poudarimo svojo obveznost, da se bo naša partija, ki je preprečila, da bi ra/naroditev in asimilacija privedla do skrajnih posledic, borila proti temu in pri tem smo uverjeni, da bomo, kot v preteklosti, našli popolno o-poro v naših parlamentarnih skupinah, v vseh vas in v vseh aktivnih članih komunistične partije.«
V	nadaljevanju svojega posega se je Cuffaro ustavil v glavnem pri problemih, ki so v zvezi s podjetji z državno soudeležbo, pri vprašanju skupnih ah enotnih sindikalnih borb, pri vprašanju razširjanja enotnosti sil na bazi, trajnih zvez za nadaljnje borbe delavcev, da bi preprečili skupinam tehnokratov, ki1 imajd^v rokih velikb moč družb z državno soudeležbo, da bi se sistematično izmuznili srečanju z delavskimi organizacijami. V tem primeru ne gre več le za vprašanja navadnih zahtevkov, pač pa gre za mnogo večje probleme v smeri k nujnemu cilju, k resnični demokraciji in socialistični družbi.
Rektor D vi var k je odredil zaporo rimske univerze
Senat nadaljuje z obravnavo proračuna - Predlog neodvisnih in levičarskih socialističnih senatorjev glede razorožitve policije
RIM,. 22. -r Rektor rimske, u-niverze prof. D’Avack je podpisal dekret, s katerim se zapro vse fakultete, ki so jih zasedli študenti. Dejansko gre za vse fakultete z izjemo dvoletnega tečaja lnženirije, kjer so se danes zbrali študenti, ki so razpravljali o zasedbi.
Rektorjevo opravičilo zapore u-niverze Je izredno ostro, saj go-1 vori o aktih nasilja in • o splošni nevarnosti.
V senatu se je danes nadaljevala razprava o proračunu in so obravnavali proračun ministrstva za javna , dela. Demo-
kristjan Alešsandrinj je govori! o zakonu o urbanistiki, socialist Zanier pa o politiki gradnje stanovanjskih poslopij.
Senatorji neodvisne levice ln nekateri levičarski senatorji PSI so vložili zakonski predlog, ki predvideva razorožitev policije. Predlog prepoveduje oborožitev v primeru zaščite javnega reda ob političnih, študentskih in sindikalnih demonstracijah. Istočasno pa se tudi določajo večji izdatki za nakup ustreznih sredstev za polipi jo in se zaostrujejo kazni za prizadejanje poškodb policistom, ko razorpženi ščitijo javni red. >
lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiimmiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiliiimilil
PRVA ETAPA JE BRUSELJ
Nixon danes v Evropi
Predsednik ZDA je orisal namen obisku in argunien. te, o kaleriii ho razpravljal v evropskih prestolnicah
WASHINGTON, 22	— Ameriški dijo. V tej zvezi morajo štiri vele-
predsednik Richard Nixon bo do- sile pripomoči k iskanju rešitve kri-spel jutri v Bruselj, od koder bo ze, nikakor pa vsil.evat- te rešitve.
1---J- — ™ 4 '-4 5. Monetarni problemi- Nixon je
začel svoje potovanje po Evropi, ki se bo zaključilo 3. marca
Na predvečer odhoda iz Washing-tona je Nixon izjavil, da bodo njegovi razgovori v evropski prestolnici »poizvedovalni* in zgolj posvetovalnega značaja	Zato ne kaže
pričakovati — je deja1 Nixon --kakih posebnih rezultatov, ampak samo nov zagon v sodelovanju med ZDA in Evropo ki je po njegovem mnenju odločilnega pomena za mir na svetu.
V svojih izjavah se je ameriški predsednik dotaknil sledečih točk:
1.	Problemi, o katerih bo razpravljal: odnosi Vzhod	Zanod nadzor-
stvo nad oboroževanjem monetarni in gospodarski problemi, Srednji vzhod, bodočnost at antskega zavezništva, pomoč državam v razvoju, problemi Latinske Amerike, Afrike in Azije.
2.	Namen obiska: Nixon potuje v Evropo kot predstavnik velikega naroda, ki hoče vedeti za mnenje svojih evropskih prijateljev, preden bi sprejel važne sklepe ki jih mednarodni položaj zahteva
3.	PdJ&janJa * s -Sovjetsko zvezo: Nixon si želi teh pogajanj, ki pa morajo riti skrbno pripravljena. Preden bi sprožila pobudo za tak vrh, želi nova ameriška uprava slišati mnenje držav zahodne Evrope.
4.	Srednji vzhod- gre za enega od glavnih argumentov razgovorov, ki jih bo Nixon imel v evropskih prestolnicah. V Franciji in Veliki Britaniji bo predsednik opozoril na posvetovanja, ki so v teku v New Yorku in na perspektive, ki jih nu-
prob
skrbno prouči! to vprašanje. Zabeležil bo mnenja svojih zaveznikov, v tem pogledu pa S' pričakuje znatnih nasprotstev.
6. Atlantski pakt. predsednik se bo posvetoval z evropskimi zavezniki tudi o tem probiemu, ne bo pa postavil nobenih bistveno novih predlogov.
Končno je Nixon se enkrat pouda ril ogromno važnost odnosov z Evropo ter izrazil upanje, da se bodo sedanji razgovori se nadaljevali v različnih oblikah.
Nixon je končno napovedal, da bo imel kmalu po vrnitvi iz Evrope, v četrtek 6. marca, tiskovno konfe renco po radiu in televiziji, na kateri bo podal popoln obračun svojega potovanja
V zahodnem Berlinu kamor bo Nixop prispel 27. februarja, so danes znova napovedali pritiameriške demonstracije. Zahodnonemška «iz-venparlamentarna opozicija*, Zveza socialističnih študentov, republikanski klub in Zveza nemških študentov hodo priredile manifestacije? pred občinsko palačo kjer se bo ameriški predsednik vpisal v častno knjigo, poleg tega pa tudi pred največjimi tovarnami, da bi ^parim delavstvo o namenih Nixonono-vega obiska.
Na drugi strani pa so zahodno nemške stranke in sindikati pozva li prebivalstvo, naj «topl<; in pri srčno* sprejmejo ameriškega pred sednika ter naj na ta način pokažejo, da «razumeio pomen in važnost obiska*.
Kongres
nemških neonacistov
BONN, 22. — Danes se je v Schwabachu pričel kongres nemške neonacistične stranke NPD, na katerem sodeluje okrog 600 .delegatov. Dvorana je obkrožena z močnimi policijskimi oddelki ter zavarovana z železnimi ograjami in bodečo žico.
Ze v zgodnjih jutranjih urah so skupine demonstrantov, po večini člani nemških sindikalnih organizacij, nosile po osrednjih ulicah rdeče pastave in napise «En Adolf nam je bil dovolj« in «Vsa-kemu svoje«. To zadnje geslo je bilo nad vhodnimi vrati koncentracijskega taborišča v Buchen-waldu in je sedaj eno izmed glavnih gesel nemške neonacistične stranke.
V otvoritvenem govoru je von Thadden izjavil, da kongres zaključuje razdobje pritiska na njih partijo in da se je skrhal Damoklejev meč grožnje o prepovedi stranke.
Proces proti
katalonskim duhovnikom
MADRID, 22. — Danes se prične pred sodiščem za javni red v Madridu proces proti štirim katalonskim duhovnikom, ki jih obtožujejo, da so organizirali in sodelovali pri ilegalni manifestaciji. Ilegalna publikacija, ki so jo v teh dneh razdelili v Barceloni, obtožuje vladne oblasti, da so izkoristile sedanje izredno stanje in da so ponovno sprožile sodni postopek, s katerim hočejo eksemplarično kaznovati štiri duhovnike z ustrahovalnimi nameni. V drugem ilegalnem letaku pa se obtožuje škof, da je 26. januarja sodeloval pri javni manifestaciji na trgu pred univerzo.
Včeraj je 300 duhovnikov mani-festiTalo na dvorišču nadškofov-ške palače. Eno uro so bili povsem pri miru in niso spregovorili nobene besede, s čimer so protestirali proti procesu proti katalonskim duhovnikom ter istočasno protestirali proti ravnanju nadškofa. Nadškof Marcello Gonzales je takoj prišel na dvorišče in je najprej duhovnike prosil, kasneje pa jim je ukazal, da naj se odstranijo in se vrnejo v svoje župnije. Niso ga ubogali in so ostali pri miru eno uro, kot so to že prej sporočili.
ODBOJKA
PRVENSTVO MOŠKE B U&
Predviden poraz ekipe Bora v tekmi z močno Celano
Čelana-Bor 3:0 (15:2, 15:11, 15:11)
BOR: Jurkič, Uršič, Starc, Mijot, Vodopivec, Plesničar, Veljak :n Pučka.
ČELANA: Baldini, Boliš, Debiasi, Grecchd, lori, Lucohini, Mazzi, Ferri, Mazzolemi, Seranitoni.
SODNIKI: Borghi (RA), Facchebtin, Pedeli (oba TS).
Kot po predvidevanju je vladalo za to srečanje veliko zanimanj.: med tržaškimi ljubitelji odbojke. V primeru Borove zmage bi se iz-gledd tržaških gasilcev za uvrstitev v A Ego krepko povečali, zato ni čudno, če tudi številni člani vodstva gasilcev niso sledili igri svoje ekipe, ki je ob istem času nastopala pri Sv. Soboti proti ekipi GRDA, ampak so raje prišli na tekmo med Borom in Celano.
Kronika prvega seta je kratka. Obe šesterici sta zaigrali dokaj živčno. Prvi je povedel Bor in do stanja 4:1 za Celano je bilo razmerje sil na igrišču še kar izenačeno. Tedaj pa je sodnik (ki v tej tekmi sploh ni imel preveč spoštovanja do črt) dosodil žogo ((noter« v škodo Bora, čeprav je bila cela zunaj. Bor se je pri tem nekoliko zmedel, gostje so gladko povedli na 10:1, pri 14:1 je ((.plavim« uspelo svoje točke podvojiti in to je bilo tudi vse: Plesničar m ujel povsem nenevarnega servisa Čelane in ekipi sta zamenjali igrišči.
Drugi niz je bil mnogo bolj borben. Borovci so tokrat pokazali izjemno dober «blok» s katerim so povsem onemogočili napadalce iz Bergama. Domačini so bih ves čas v lahki premoči in so ob huronskem navijanju občinstva nizali točko za točko Toda Čelana
Je pod vodstvom izkušenega režiserja Mazzija ves čas skrbela, da razlika v izidu ni preveč narasla in ko so Borovi napadalci pri vodstvu 9:7 tolkli zaporedoma nekaj dolgih žog izven igrišča so gostje prišli v protinapad ter po dveh v mrežo tolčenih Vodopivčevih žogah osvojili tudi ta set.
V tretjem setu Je vstopil na igrišče namesto Vodopivca Starc. »Plavi« so sprožili v začetnih minutah silovito ofenzivo in povedli s 6:2, 8:3 in 9:7. Čelana je nato izenačila in niti dve ((minuti« ter zamenjava Starca z Vodopivcem ni pomagalo. Končni izid je bil 3:0.
Srečanje kot celota je bilo od časa do časa zelo lepo, nato pa so borovci zagrešili več elementarnih napak. Ce prvi set sploh odštejemo so nam v ostalih dveh pokazali odlične prvine, vendar le redko istočasno: če je deloval blok ni bilo napada, ko so ostro napadali je popuščala obramba, ku je deloval napad je bila «luknja» v bloku itd.
Nasprotno pa se je Čelana izkazala sicer kot moštvo brez vidno izstopajočih igralcev, kot celota pa je bila izredno uglašena in izenačena, kar je — ob solidnem obvladanju vseh elementov, seveda — bilo njeno glavno orožje. To je
•HiiiimiiitimiiiiifiimiimmmiMiiimMiiimNiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii
ITALIJANSKO PRVENSTVO V ALPSKIH PANOGAH
tudi zrelo moštvo, saj so igralci 'j razen 34-letnega Mazzija — star^.°h 20 do 29 let in so torej v najbolj«11 odbojkarskih letih.
Za konec še drobna statistih* . zadnjega seta, ki se več ali ujema tudi s predzadnjim: borojt' so tolkli 29-krat, od tega le šest®"| s centra, kar pove, da je sredina mreže premalo izkorišča*^ Negativen pa je tudi podatek, je uspelo nasprotnikom 15 od kov tolčenih žog uzblokirati« da jim je to prineslo točko. To sicer drobni podatki in nizke s vilke, ki pa so v izenačenih ® čanjih — kot sta bila zadnja niza s Celano — lahko odloč'■ *r'
* * *	P. “ ,
Sinoči se je izvedelo, da je P| šlo v ženskem odbojkarskem v venstvu B lige do zapletov z8',, igrišč. Zarja je namreč ot,veSg0-odbojkarsko zvezo, da tekme s kolom zaradi zasneženega i B1* ne more odigrati v Bazovici-bojkarska zveza je zato tekmo P „ stavila v Trst, kjer bi jo odigrati na stadionu «1. maj» ** nes ob 10.30. Ob isti uri Pa■ ‘ bila že prej tam na sporedu te ma med Bregom in AGI. M
Tako poslovanje odbojkar^ zveze vsekakor kaže na d°l°ie.9 neresnost, saj si res ni predstavljati, kako bodo odižr dve tekmi istočasno na istem. _ grišč:i. Trenutno še ni znano, * ko bo odbojkarska zveza raZ“L tala ta vozel, ki ga je sama vozlala.
Demetzova v smuku Fasožis v kombinaciji
llud padec Mussnerja - Moški smuk so zaradi megle odložili na ponedeljek
POKAL EVROPSKIH PRVAKj0V
RUINI V ČETRTFINALU
FIRENCE, 22 — V povratni * mi osminkc finala mednarod^® moškega odbojkarskega tekm0 nja za pokal evropskih Prvo'lt0Ii«o Ruini premagal belgijsko e Brabo s 3:0 (17:15, 15:7, 15:6);
Med najboljšimi na igrišču F ^ bivši član Bora Sergij Veljak’ zdaj nastopa za Ruini.
ČETRTA PREMIERA SEZONE SG V KULTURNEM DOMU
Prikupna uprizoritev komedije Neila Simona «Zares čuden par»
Tekoča režija Jožeta Babiča in sproščena igra nosilcev glavnih vlog Silvija Kobala in Livija Rogatca
Nekaj veselo brezskrbnega se v našem gledališču od časa do časa kar prileže in komedija ameriškega avtorja Neila Simona je prav tako delo, ki lahko gledalca za dobri dve uri napolni z vedrim smehom, ne da bi zahtevalo od njega kakršnekoli miselne angažiranosti ali psihične zbranosti. Vse je na dlani: vsi akterji si ko* odprta knjiga, njihovi značaji so vsakdanji, na milijone je takih, njihove prirojene lastnosti so tako zelo splošne., da se jih riti ne zavedamo več, če so slučajno prav take ko' so naše osebne, njihovi problemi so tako zelo pogosti, da sploh niso več problemi, če jih seveda tako pojmu jemo, kot jih pojmuje ali kot nam jih pokaže Simon.
Pa je kljub te) svoji življenski vsakdanjosti ta uzares čuden par» vendarle odkrivanje nečesa, resnice, mimo katere hodimo dan za dnem, da smo namreč ljudje s svojimi lastnostmi silno smešni, da pa smo se sami sebi pripravljeni smejati samo tedaj, če se vidimo na odru, sicer pa se zdimo silno resni. Toda v tej smešnosti smo tudi najbolj človeški in gotovo je prav v tem privlačnost tega lahkotnega dela. ki zabava avditorije po vsem svetu m ki je sinoči pripravilo do smehu tudi naše premiersko občinstvo, kar se ne dogaja prav ob vsaki komediji.
Zelo spretno pisano delo, s teko čim dialogom in dobro dramaturško gradnjo, je postavil na naše carske deske Jože Babič, ki je zasnoval tudi sceno in kostume. Čeprav so okoliščine motile priprave in se je vsaj sinoči igri nekoliko jroznala študijska naglica, je vendarle dovolj sproščeno delovala na številnih scenskih učinkih in na posameznih stvaritvah predvsem seveda obeh glavnih nosilcev dejanja, na komično izrazitejšem Silviju Kobalu in na Liviju Bogatcu v vlogah Feliia Ungarja in Oscarja Madiso-na, prav lepe pa so bile tudi okvirne vloge, ki so jih ustvarili Mira Sardočeva (Gioendolin) in Lidija Kozlovičeva (Cecilij) ter štiriperesna deteljica kvartopirskih prijateljev: Stane Starešinič (SpeedJ, A-
lojz Milič (Murray), Jožko Lukeš (Vennie) ter še Drago Gašperlin (Roy).
Nobenega dvoma ni, da bo komedija zelo zabavala naše občinstvo, zlasti okoliško, in da bo s ponovitvami pridobila na uglajenosti in lahkotnosti, ki je osnova briljantne komičnosti.
j. k.
Trčenje na trgu v Trebčah
Avtobus podjetja SERGAS je včeraj ob 13.45 trčil na trgu v Trebčah v avto fiat 600, v katerem je bil domačin Severino Kozina, ki je tedaj prihajal izza cerkve na trg.
Avtobus, ki ga je vozil Devinčan Caharija Rudi je kakor običajno zavil s ceste na trg, kjer je končna postaja proge Trst - Bazovica -Trebče in v loku ustavil ob spomeniku padlim. Prav tedaj te izza cerkve pripeljal Kozina s svojim «600«. šofer avtobusa, v katerem je bilo kakih deset potnikov, je avto zagledal zadnji trenutek. Prav tako tudi fant. Oba sta pritisnila na zavore, Ki pa so malo pomagale, ker je o.j asiait na trgu spolzek. Tako avtobus, kakor avto sta namreč pustila na njem štiri do šest metrov dolge sledi zaviranja. Trčenje je bilo neizogibno. Avtobus le s prednjim delom predrl vrata avtomobila, prekucnil sedež in razbil krmilo, medtem ko se te vetrobran razbil.
Iz razbitin avta so domačini iz-vekli voznika Kozino, ki se mu po sreči ni pripetilo nič hudega. Samo lažje pobli se je, zaradi česar so ga kasneje karabinjerji, ki so prihiteli na kraj nesreče, prepeljali v bolnišnico. Tam so mu v ambulanti nudili prvo pomoč, ga pregledali in ga odpustili s prognozo ozdravljenja v tednu dni.
Orožniki so medtem izmerili razdalje in nato naložili šoferju avtobusa globo, ker ni dal fiatu 600 v katerem je bil Kozina prednosti. Avto Je namreč prihajal z desne in ni bilo nobenega znaka, ki bi mu odvzemal teoretično prednost. Seveda pa prekršek ni tako hud.
če pomislimo, da obrača avtobus vsakodnevno na trebenskem trgu in je dobršen del krivde za to — na 'srečo lažjo — nesrečo pripisati spolzkemu asfaltu in torej... slabemu vremenu.
Z avtom v zid na spolzkem asfaltu
V zgodnjih jutranjih urah se je včeraj pripetila v Barkovljah prometna nesreča, ki jo je zakrivila prevelika vlaga, ki Je prevlekla asfalt z nevarno spolzko tančico.
Iz Trsta proti periferiji se je po Ul. del Friuli vozil v svojem avtu fiat 509 31-letni trgovec Corrado Quadracci,. ki stanuje v Nabrežini št. 55. Quadračci je bil verjetno namenjen proti domu. Cesta je bi la ob tistih urah prazna in mudi lo se mu je domov. Pritisnil je, na plin in pognal avto, toda cesta ga je izdala, Nenadoma je začutil, da so mu kolesa zaplesala v prazno, v loku je avto vrglo na majhnem ovinku, da se je raztreščil ob zidku. Moškega je z vso silo udarec vrgel naprej, da se je močno pobil in ranil po obrazu, nosu in ustih, potolkel kolena in morda tudi prelomil kako rebro ob avtomobilskem volanu.
Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Ozdravel bo v desetih ali petnajstih dneh.
Huda zastrupitev s plinom
Včeraj ob 21.10 so bolničarji reševalne ekipe Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 19-letnega vajenca Alda Vivodo, ki z materjo stanuje v Ul. Gambini 35.
Aldo se je kakor vsako soboto vrnil domov na večerjo, še - prej pa si je zaželel tople kopeli, šel je v kopalnico in prižgal plinski bojler za vodo. počakal nekaj minut, da se Je v njem voda segrela ter se pričel slačiti.
Fant ni opazil, da je plamen v bojlerju medtem ugasnil in da je plin uhajal iz njega ter napolnil mali prostor v kopalnici. Zameglilo se mu Je pred očmi in padei je na tla.
Nekaj kasneje je v kopalnico prišla mati, 38-letna Adalgisa, ki se ji je zdelo čudno, da ne prihaja iz nje noben glas. ne ropot. Ko je odprla vrata je vanjo buhnil značilni, sicer pa komaj zaznavni vonj po plinu. Na mokrem tlaku je na podu ležal fant. Bil je že brez zavesti.
V trenutku, ko jj je obun nudil še precejšnjo moč je odvlekla telo nezavestnega sina v drugo sobo, odprla okna in takoj poklicala rešilni avto RK.
Bolničarji, ki so kmalu nato prispeli v stanovanje, so fanta odnesli in z odprtimi sirenami zapeljali skozi mestni promet k bolnišnici kjer so nesrečnega fanta nemudoma odpravili na oddelek za oživljanje. Fant je namreč v komatoznem stanju.
Zdravniki so si prognozo pridržali.
BARDONECOHIAi, 22. — Italijansko prvenstvo v moškem smuku so morali odložiti na ponedeljek. Kljub zelo gosfi,megli J« star-talo pet atletov, toda zaradi hudega padca Gerarda Mussnerja med vožnjo nad 100 km na uro, so tekmovanje prekinili ln ga odložili. Mussnerja, za katerega je zvezni zdravnik menil, da si je poškodoval hrbtenico, so hoteli odpeljati v bolnišnico s helikopterjem, toda ta prav zaradi izredno slabe vidljivosti, se ni mogel spustiti na kraj, kjer je ležal italijanski smučar. Kasneje, ko so Mussnerja pripeljali v turinsko bolnišnico, so z radiografijami ugotovili, da ne bo nič hudega 1n da se bo ponesrečenec vrnil domov že v teku enega tedna. Smuk za italijanski naslov bo v ponedeljek, prirediteljskj odbor pa je sklenil, da bo slalom za moške jutri zjutraj.
Spočetka so menili, da bodo morali odložiti tudi ženski smuk, a
birfačrfah-1 sta Peter Lakota (Jesenice) in Milenka Pirnat (Branik - Maribor).
Izidi veleslaloma
člani
1.	Jakopič 1’42”0
2.	Andrej in Mirko Klinar (Jesenice) 1’42”1
četrto in peto mesto sta o-svojila Jeseničana ždan in Lakota, članice
1.	Vida Tevž (Fužinar) 1’03”7
2.	Pirnat (Maribor) 1’33"8
3.	Magušar (Enotnost Li.) 1’38”8
BOB
Po prvem dnevu svetovnega prvenstva ZDA v vodstvu
LAKE PLACID, 22.
Ameriška
ker se je vreme na Colomionu ne- | posadka s krmarjem Les Fenner
Šutejeva razstava v galeriji «La Cappella»
Kakor je bilo pričakovati, je otvoritev razstave del hrvatskega likovnika Miroslava Suteja v galeriji «La Cappellan privabila veliko občinstva, za katerega bi celo rekli, da je bilo za podobne primere nenavadno izbrano. V veliki razstavni dvorani stno namreč videli razmeroma veliko tržaških likovnikov in ljubiteljev umetnosti, posebno ve liko bolj mladih ljudi. Otvoritve se je udeležil tudi tržaški župan inž. Marcello Spaccini, ki si je najprej ogledal razstavo, nato se dolgo zadržal v družbi mladega hrvatske-ga likovnika in njegove gospe ter konzul SFRJ v Trstu Veljko -i-povič.
Čeprav smo hrvatskega umetnika ki sedaj gostuje v galeriji «La Cap-pellas. predstavili kot slikarja in prvenstveno grafika, saj smo zapisali, da je sodeloval na številnih domačih in tujih grafičnih razstavah. ne bo obiskovalec te razstave Videl veliko tovrstnih likovnikovih del, ker je Sutej prinesel v Trst v glavnem svoja nova dela, ki nikakor ne spadajo med običajne slike. Na stenah galerije je nam reč razobešenih večje število dei.. ki bi jih mogli prej imenovati skulpture kot pa slike. Gre za lesene izdelke najrazličnejših oblik in sestavkov, ki so prepleskani ali prebarvani v zelo živih vendar skladnih barvah, da na gledalca, ki na to umetnost še ni navajen, močno vplivajo. Sicer pa je sama galerija, knkor smo že pred dnevi omenili, tudi središče za raziskava nja novih izraznih smeri in načinov. Ker gre za resnično dobro pripravljeno razstavo, je vredno si jo ogledati. To velja tudi za tiste, ki se z umetnostjo ne ukvarjajo intenzivneje. Razstava bo odprta do 14. marca in lo po običajnem urniku.
koliko zboljšalo, so izvedli celotni spored. Zmagala je Giustina Demetz pred Clotildo Fasolisovo, ki pa je osvojila naslov v alpski kombinaciji.
Izid tekmovanja žensk v smuku je naslednji:
1.	Giustina Demetz (SC Pirova-no) 1’55”71
2.	Clotilde Fasolis (SC Bardo-necchia) 1’56”54
3.	Eva Pitscheider (SC Ladinia) 1’56”67
4.	UK Leitner (SSI Vlpiteno) 1’56”95
5.	Glorianda Oipolla (SC Cour-maeyur) 1’57”36
6.	Claudia Simontacchi (SC Cor-tina) 1’58”13
7.	Giovanna Tiezza (SC Corti-na) 1’58”91
8.	Lidia Pellissier (SC Pirova-no) 1’59”44
9.	Carmen Rosoleni (SC Corti-na) 1’59"87
10. Elena Matous (SC Plrovano) 2’00”71
Uradna lestvisa alpske kombinacije (slalom, veleslalom in smuk):
1.	Clotilde Fasolis 102265 točke
2.	Demetz 42.666
3.	Cipolja 49,500
4.	Leitner 83.646
5.	Pitscheider 91.099
6.	Simontacchi 96.834
7.	Rosoleni 105,166
8.	Matous 118 017
9.	Tiezza 144,946
10.	Monticelli 150,102
jem vodi po prvem dnevu svetovnega prvenstva v štirisedežnem bobu. Na drugem mestu je švicarska posadka, prva italijanska pa je na petem. Jutri bosta zadnja dve vožnji. Po prvih dveh je stanje naslednje:
1.	ZDA (Les Fenner) 1’05”06 . ’’ 05”44 — 2’10”50
2.	Švica (Jean Wikki) 1’05’20 • 1’05”49 — 2'10”69
3.	ZDA 2 (Fred Fortune) 1’05”56 1’05”30 — 2’10’ 86
4.	Nemčija 2 (Wolfgang Zlmme rer) 1’05”46 - l-05”40 — 2'10”d«
5.	Italija 2 (Gianfranco Gaspari' 1’05”02 - l-05”97 — 210”99
6.	Romunija (lan Paaturu) 1"05”71 - 1’05”81 — 2’H"52
7.	Italija 1 (Oscar Dandrea) I' 05”76 . 1’06”21 — 2'11”97
8.	Francija 1 (Bernard Croset) 1' 06”41 - 1'06”43 — 2’12' 84
9.	Španija l-06”27 - 1W60 — 2'
KOLESARSTVO
Sassari-Cagliari za Vittorla Adornija
d dU
CAGLIAiRI, 22. — Na pr'd j» sardinskega kolesarskega prvi privozil kolesar z niaVLjed-majdeo svetovnega prvaka. 20. 1 ^ ba dirke Sassari - Cagliari km dolgi progi se je namre0 p čala z zmago Vittorla Adcrrmj '1^ je bil tik pred ciljno črto st» od skupine tekmecev, v katef1 bila tudi ZiEoli in Dancelli. jj'
1.	Vittorio Adomi (Scic), 5 'LjijJ
31”, s poprečno hitrostjo kilometrov	v0<)
2.	Giuseppe Milioli (GerrnaJVgj)
3.	Luigi Sgarbozza (Max w
4.	Zilioli
5.	De Rosso
6.	Dancelli	„
7.	Bitossi z zaostankom 1*
PLAVANJE Za pokal Banchclli nekaj zmag Tržačanov
RIM,
Danes so se v
_____________
Fora Italica začele plavalne za «7. pokal Banchelli», se udeležujejo najboljši nar®jj^i in naraščajnice centrov vse Italije.	il(.
100 m prsno ženske:	i’3l “
1. Adriana Columni (Trst)	,
200 m v 4 slogih ženske 1. Cristina Morgan (Trst)
200 m v 4 slogih moški j’56 1. Giuliano Divlch (Trst)
100 m prosto zenske 1. Manuela Aloiisio (Trst) m Štafeta 4x00 m mešano zen 1. Trst 2’46”3	oi]d
Štafeta <'x5U m mešano <"
1. Trst 2M0”8
12”87
10. Avstrija 1’06”35 2’13”05 itd.
1’06”80 —
NOGOMET	,
Nogometna tekma rneCl,	2°’
tn Jugoslavijo, ki bo v sfe ..., t. m. v Splitu, bo prenaša^ slovanska televizija.	,,ii
...iti"
V'
SMUČARSKO PRVENSTVO SFRJ
Jakopič in Tevževa prvaka v veleslalomu
KRANJSKA GORA. 22.	- V
Kranjski gori se je danes z veleslalomom za člane in članice končalo letošnje jugoslovansko državno prvenstvo v alpskih disciplinah. Prvo mesto in naslov državnega prvaka v veleslalomu na 1400 metrov dolgi progi z 52 vratci ie osvojil Blaž Jakopič, član smučarskega kluba Jesenice, ki )e progo prevozil v času 1’42”0. Prvakinji za leto 1969 Je Vida Tevž, članica smučarskega kluba Fužinar z Raven, ki je 1230 metrov dolgo progo s 63 vratci prevozila v času 1’30”7. Prvaka v alpskih kom-
A
a„
.................................IIHIIIi llllll M'111""
NOGOMET DANES
LIVORNO — MANTOVA
Tosel!i
REGGIANA — BARI Torelli
REG GINA — MONZA Di Tonno SPAL - PADOVA Caligaris
TERNANA — LECCO Panzino
A SKUPINA
(4. povratno kolo) ATALANTA — L. VICENZA D’Agostin,i
BOLOGNA — JUVENTUS
Genel
CAGLIARI — INTER Picasso
MILAN — FIORENTINA Gonella
PALERMO — SAMPDORIA Gussonl
ROMA - NAPOLI Lo Bello
TORINO — H. VERONA Giunti
VARESE — PIŠA Pieroni
13
ir

(2. povratno kolo) BRESCIA — FOGGIA Lattanzi
CATANIA - PERUGIA Possagno
CATANZARO — CESENA Branzonj
COMO — MODENA Gialluisl
G ENO A — LAZIO Angonese
C,

(4. povratno k°!o)
CREMONESE
PRO
Ghlrardello	ai A®1
MARZOTTO — MA.CO**1, Castelli	„
NOVARA — BIELLESb Vannucchi
RAPALLO RUEN. - A Sgherri
S AVON A — UDINESE Lazzaroni
SOTTOMARINA - TlU!'
Crista	A.
TREVISO — MONFALL Pilotto TRIESTINA
Cantelll	^taTS^
VERBANIA — SOLBIA Gastaldi
venezia
PrimorsicMffievnik
LAVO ČERMELJ
Moja tržaška
leta
(Odlomek iz knjige z gornjim naslovom, ki bo izšla pri Slovenski matici)
V krstnem listu je zapisano, da J*1*' bil rojen v Trstu 10. okto-J9 1889, in sicer v Murvni uli-! (via dei Gelsi, sedaj via Nor-ai°l- to je prav sredi mesta ob ačetku Drevoreda (Acquedotto, edai Viale XX settembre). Tedaj j® hiša imela številko 4, danes ,.s h. Toda že v samem krstnem ,u ie napaka: dejansko sem bil jj*n Je 9. oktobra zvečer, toda abica je v prijavi rojstva nave-9 datum naslednjega dne, tako va sem uradno en dan mlajši kot resnici. Ne spominjam se, da 1 bila v ulici, kjer sem se rodil, ,"ka murva. V krstnem listu pi-./ da sem se rodil v Murvni uli-’ ko sem štirideset let pozneje °s,al naturalizirani jugoslovanski Javi jan, mi je notranje ministr-, 0 v Beogradu v izkazu o dr-..manstvu zapisalo, da sem ro-
na murvah «u Gelsi Italija*, no je bilo uradniku, ki je
Vi«
Rjavil to spričevalo, latinsko be-bilo krstnega lista premalo ja-; 0 'n je ulico zamenjal s kra-v111 ■ Krščen sem bil za Leopolda tet ' klicali so me Poldo. Kot v Sošolec sem se začel podpiso-(ja' Lavo (moja sestra je trdila, , se je to zgodilo, ko sem se
lJisk,
zanimati za politiko). Itali-.■ e oblasti so me največkrat inS9|e Leone in italijanski cesar kralj me je po tržaškem pro-d0$u leta 1941 pomilostil kot «Lo-^ V|ca», tako da formalno sploh e,ri bil pomiloščen.
Cri^° sem prišel na svet, sem Dra°tne Pozdravil po vojaško, če-to * * * * v z levico namesto z desni-Koko so morali bolj energič-^ °dtrgati od glave in še danes (t Pozna na levih sencah me-k|' kjer se je prst držal glave. r0/da je bil ta pozdrav z levo
0	znamenje, da nisem bil ro-MS| 2a vojaka: resnično sem pre-j °be svetovni vojni, ne da bi
Puško v roki.
it|^e. bi bolehal za «pedigrisko» rwdll°. bi bil ponosen na staro d*rsko listino, ki mi jo je poti^1 otoj dobri prijatelj, zdrav-ra; dr- Just Pertot, v kateri je J V da ie le,a 1636 led30!’'
|	1 nein{|škanski samostan v Trstu dal
>	Mafiji Cermelu, ki je bi-
i I V otestu, v najem hišo pred t I dJ.?nskimi vrati, prav blizu se-i I t0Jerriu tržaškemu magistratu. , 1 ti *oj oče očitno ni bil v zve-i I !i r *®rn svojim soimenjakom, kaj -i I ii se je v revnj bajtarski hi-»	6jv , fotočah pri Kamnjah v Vi-
I nij/k' dolini. Tam je ta priimek ' I	raz5'rien od Vrtovina do
5 | t,jj°v*iine. Tudi v Trstu je ta ^ zelo znan, saj so bili sa-1 I	iflvnih skladiščih tržaške
) | j, • kjer je bil moj oče pozne-'beljfP°slen, kar trije Jožefi Čer-
I Hi(;
kav i' v Potočah so po domače I tifa 11 Pri šlibarjevih. Odtod iz-1 ^oj psevdonim Šlibarjev Pol-^'fj b°d katerim sem objavil v I H qC| 'n Trstu knjigo «Osončje SLVet*e” in razne druge spise, I k il^ko sem bežal iz Italije le-
I t^i oče in oba njegova brata I Vukrali ze^° m^di °d doma s t*aia dorn za kruhom, doma je o-k|0 Sarho sestra. Oče ni hodil v H, !,n. ker ni služil vojakov, I 'jj | 1 tam ni mogel naučiti bra-I ki i n Pisanja kot njegova brata, l\a,er.'h je starejši po odsluže-I H, HVoiaškem roku postal orož-I H k,riJ9' pa se je izučil za pe-oče si je služil kruh kot I v*ža|' ^b mojem rojstvu je raz-I "V, P° mestu pivo senožeške | \ arr|e in led iz kraških lede-
A P9 ie bila rojena Tržačan-' starži Pa so bili s Kranj-, ’ Is ' bila je šibka in drobna, I |n s ®dina preživela šest bratov
1	*a .®r> ki so prav mladi umrli) le,'ko. Kot otrok je stano-J|Jgii a belvederju v isti hiši kot Nhii 0 Oberdank, ki ga je V obsodila na smrt za na-jj j0a" atentat na cesarja Fran-
,, n Služila je po raznih hi-J [,6azadnje pri hčeri slovenske-jSa Sn'ka Jovana Vesela Kose-’ 6it ,rnateri znanega planinske-i is a,elia dr. Julija Kugyja. Zna-
k slov'Sat' in krati ,er ie 9°vor'"
V	censko, italijansko in nem-> ka p.SVoiim' gospodarji je bi-vjpi °Unaju, ko je zgorelo ta-
operno gledališče.
: St,h
fbivanje, kjer sem se rodil, L'tja v podstrešju: sobica in ku-AV danes se spominjam ku-.\|JjKl i® bila več let moj svet. • Potem, ko sem shodil, sem ^ zbolel za rahitisom, tako ■ V, Se do svojega četrtega le-
V	■ kiaC*n*'c' drsal po kuhinjskih I 'i bvlti*0 dda Pokrita z opeka-
A IL'ko,- .ba in zrak sta prihaja-č I,? j« 'lino na poševnem stropu, ljji* “'1° morda dobra šola za j\| ^6pl®tno bivanje v jetniški | \t | Portolongonu na Elbi pet-\ et kasneje
liko let pozneje, v času, ko ni še stekla bohinjska železnica, velikokrat priromala v Trst peš s težkim jerbasom na glavi čez Rihem-berk (sedanji Branik) in Openski vrh.
Po babičini smrti smo se preselili v njeno stanovanje, tedaj nas je bilo pet: poleg matere in očeta ter mene še brat, ki je bil dobro leto starejši od mene, in dve leti mlajša sestra. Še starejši brat je umrl, preden sem se rodil. Stanovanje je bilo razmeroma veliko: poleg kuhinje in hodnika je obsegalo eno večjo in dve majhni sobi. Imelo je tri okna na cesto. Kuhinja in ena sobica sploh nista imeli oken, temveč ju je o-steklenjena stena ločila od hodnika, ki je imel okni na mračno ozko svetlobno dvorišče, tako da je v kuhinji ves dan morala goreti luč.
Za razsvetljavo smo v tistih časih imeli samo petrolejke in sveče. Tudi vodovoda ni bilo ne v stanovanju ne v hiši. Po vodo smo morali do javnega vodnjaka: najbližji je bil pred mestno bolnišnico, kjer je bilo treba čakati na red v dolgi vrsti. Drugi vodnjak (fontanon) je bil v ulici sv. Frančiška, tam, kjer stoji sedaj sinagoga.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Mladinski zbor iz Maribora nastopi prihodnjo nedeljo v Kulturnem domu
V	nedeljo, J. marca bo naš gost mladinski pevski zbor iz Maribora, ki sodi med najboljše slovenske mladinske zbore. V času svojega petletnega delovanja je priredil pod vodstvom svojega dirigenta prof. Branka Rajšterja več samostojnih koncertov v raznih krajih Slovenije, zelo uspešno pa je gostoval tudi v Aystriji (dvakrat) in v Švici. Skoraj celoten program zbora je posnela radijska postaja Ziirich, radio Maribor in RTV Ljubljana. Zbor redno sodeluje na vsakoletnih prireditvah mladinskih pevskih zborov v Mariboru ter drugih revijah mladinskih zborov.
V	letu 1967 je tekmoval na zveznem mladinskem festivalu v Ce-
lju; v skupim A je dosegel 1. mesto ter za svoj dosežek prejel zlato plaketo. Ob tej priložnosti je glasbena žirija ocenila nastop tega ansambla takole;
«Zbor se je predstavil v izvajanju programa kot zrelo in homogeno umetniško telo. Z delom za osvajanje pevske tehnike je dosegel velike interpretacijske možnosti. Kultura' glasov, elastičnost in doživljena intenziteta frazira-nja, čistost stilnega izvajanja kot tudi usklajevanje vseh elementov glasbene reprodukcije so se odražali v celoviti interpretaciji temperamentnega in strokovno izobraženega dirigenta ki je ustvaril reprodukcijo visoke kvalitete.*
Mariborski mladi pevci so pre-
jeli za svoja koncertna izvajanja v domovini in v inozemstvu zelo laskave kritike Tako je npr. znani slovenski glasbenik Vlado Golob ocenil nastop zbora ob koncertu v Unionski dvorani v Mariboru z naslednjimi vrsticami: «Mlailinski pevski zbor iz Maribora, ki ga vodi Branko Rajšter, je brez dvoma po kulturi glasov eden izmed najboljših v naši državi. To spoznanje je pokazal vsaj že pred dvema letoma, medtem ko ga je na torkovem koncertu, kjer so imeli zelo zahtevek program, še samo potrdil. Zbor je prvi take vrste pri nas, kjer dobivajo člani temeljito glasovno izobrazbo, kar pomeni, da svoj razpoložljivi glasovni mate-
rial načrtno šolajo. To je seveda velika prednost, ki nujno zapušča vidne in povsem pozitivne posledice v njihovem vokalnem muziciranju. Tudi njihov torkov program je pokazal v izvedbi enotnost in zlitost oziroma sodelovanje zbora z dirigentom...*
Mariborski mladinski zbor sestavlja preko sedemdeset mladih glasov. Našemu občinstvu se bo predstavil z bogatim sporedom umetnih in narodnih pesmi. Večina teh bo v zasedbi mladinskega zbora prvič izvajana v Trstu ter bo spored za ljubitelje lepega slovenskega petja prav gotovo nadvse privlačen.
Obisk koncerta še prav posebno priporočamo naši mladini.
..........mili.um...i.....m.....................miiiiiiii.im.....mn
__ ____________________________ > / ________
Kako je pred 100 leti streljal in praskal Juti S pil.ŠC
Pobude v tržaški in goriški slovenski periodični publicistiki
\ L**h imel pet let, mi je u-; h ca P° mater'n' strar,i. ki .V^ala v isti hiši v prvem \ ^iu. Spominjam se je prav 1 ,.ia* ern samo, da sem jo edi-otrok z materjo spremil 5^ '. na njeni zadnji poti.
1 1 baJ. *'va pa ml je v spomi-ICa po očetu, ki je še ve-
L. 1869 je bilo še kar spodbudno na torišču slovenske časniške in časopisne izpovednosti. To velja za naša osrednja publicistična jedra, predvsem pa za Trst. Tu je vzklila trojna rast. Tri periodične publikacije so prijetno presenetile Slovence na Tržaškem. Med njimi je tudi prvi slovenski tržaški satirično humoristični list in sočasno drugi na Slovenskem (za prvim Aleševčevim «Brencljem», ki je tudi istega leta 15. januarja ugledal beli dan).
Slovenska tržaška periodična publicistika se torej prvič preizkuša na dokaj zahtevnem torišču časnikarskega dela:	v satiričnem,
humorističnem ter z ironijo prepojenem časnikarstvu. Ko razmišljamo o tej zvrsti publicistične u-stvarjalnosti in o njenem smislu, je nedvomno, da je misel, ideja njena predhodnica. Izpričano je, da se ideja zmerom poraja pred satiro. Ideja pa se zmerom utrinja ob spopadih, ki pobliskavajo v predmetnem ali idejnem svetu. Taki spopadi so bili zmerom
v ospredju svetovno nazorskih ter naciona no, kulturno, gospodarsko ali strankarsko političnih vnetljivih vprašanj. Prav zato je segala satirično humoristična in z ironijo obarvana publicistika s svojim vplivanjem dokaj občutno na tla bojne politične arene.
Nedvomno sodi ta časnikarska in publicistična smer med najzahtevnejše zvrsti njene programske izpovednosti. Tako podajanje terja pač nenehno ustvarjalno sve-
žino, tenkočutno in vztrajno opazovanje, zmerotn; »veže prebliske duha, smisel za dojemanje bistva itd. Tu ne bi smeli prezreti, da ustvarja humor posrečeno, izvorno, nebanalno šalo, ki nas spravi v smeh in dobro voljo. Ob satiri pa sprožimo bodečo strelico, zbadljivo puščico v določen aktualen dogodek, problem ali pojav. Tudi ob njej se od srca nasmejemo.
Seveda se kar samo vsiljuje vprašanje: mar smo Slovenci nadarjeni za ustvarjanje in sprejemanje satire, humorja ter ironije? Prvo dokumentarno pričevanje: doslej je izšlo na slovenskih tleh vsaj 84 satiričnih, humorističnih in z ironijo nagačenih periodičnih tiskov. Pesimistom torej ne bi mogli pritrditi. Opaža mo ob številnih primerih slast in strast v sukanju pikrega, zbadljivega peresa od I,evstika do Cankarja.
Drugo pričevanje: soustvarjal-na sila ljudskega duha. V ljubljansko publicistično žarišče se je na primer prelival sok dolenjske dpvtipnosti in šegavosti, saj preplavlja dolenjski živelj z nad 50 odstotnim populacijskim deležem slovensko prestolnico. Mariborski satiri, ironiji in humorju sta prilivali prleška vedrina in naviha-nost. Naš Kras pa pomeni izvorno napajališče s sproščeno, veselo, nabrito kraševsko krvjo, ki je o-bilno curljala v stolpice vsaj desetih tržaških satirično humorističnih pieriodičnih tiskov.
STRELA UDRI Z VIŠINE...
fTJStlV,,	■ "
Prav ob njihovem izhodišču naletimo na «JURIJA S PUŠO*. Svetlobo tržaškega publicističnega obzorja je uzrl 28. februarja pred 100 leti. Ta «dolgocasen list — za lahone, nemškutarje in druge nerodne ljudi* je dobro zabaval tržaške Slovence, dokler ni umolknil s 24. izdajo naslednjega leta. Nad časniško glavo v levi polovici beremo gesla: «Slovenci! Ne udajmo sel! Živio!!!* V desni piolovici pa: «Slavjani! Zedinimo se!! živio!!!* Vzporedno geslo pod naslovom pa se glasi «Strela udri z vi.šine — Izdajalca domovine!* Hrupen zanos. Svoj odsev ima tudi v programu lista.
Uvodoma so natisnjene splošne informacije o listu:
Periodični presledek:	«Juri s
pušo zabavlja zadnjo nedeljo vsa-cega meseca. Ako bi utegnola gospa Policija kako številko tega lista konfiscirati, napravimo dru z ega.*
Cena: «Juri s pušo velja veliko, ali pošiljamo ga za malo denarjev i sicer celih p>et mesecev (po vsi avstrijski deželi) za 25 soldov, zunaj za 2 franka.*
Kje je na voljo: «Juri s pušo se dobiva v Trstu pri knjigarju Miin-stru in v tobakarni nasproti pošte za pet soldov ga lahko vsakdo — v žep vtakne.*
Na nemškutarje bo streljal,
na lahone bo spustil povodenj
V programskem uvodu zatrju-
je «Juri s pušo*, da bo imel «prav železno dušo!* Nikomur ne bo prizanašal. «Vsacemu», naj bo kdor koli, bo «zasolil jedrnato resnico v obraz * Posebno pa «bo prežal na nerhškutarje in lahone prav tako, kakor preži — lovec na zajca, ali — mačka na miši.* Še nadrobneje osvetljuje svoja satirično humoristična prizadevanja: «Trebil bode z vsem trudom naša polja i hiše teh škodljivih živali j: na nemškutarje node neusmiljeno streljal ter jih pobijal s svinčenimi kroglicami, na lahone pa spusti — povodenj, da po-tonijo kakor miši! Posebno bode čuval, da se spolnjujejo Slovanom vse pravioe, ktere jim gredo po božjih postavah: zato tudi pogosto, pokuka skoz ključavnico v državne in občinske urede i kar najde tam napačnega, vse pobere v svojo torbo i na sredi trga požge.*
V ministre bo metal goreče ■ iskre in ubite piskre
Naravnost v naš čas pa je meril s pretečo grožnjo, da bo «v ministre metal goreče iskre in ubite piskre, če se s Čehi ne po-razume i našej Sloveniji prete; zato se morajo kar hitro spokoriti i Slovanom pravični biti!* Pripis naših dni: «Juriju s pušo* se pred 100 leti še sanjalo ni, od kod bo tedaj pretila češkemu (in slovaškemu — piš. op.) narodu nevarnost napada. Nedvomno bi
Prizor iz komedij« Zares čuden par, ki jo bo gledališče ponovilo jutri ob 20.30
v soboto za abonma red
za športni abonma, v A.
sredo za študentovski abonma in
se razjokal ob svoji naivni hej-slovanščini.
Vojvoda «Juri s pušo» čuda dela po svetu
Nadaljuje s svojimi napovedmi: «Pa tudi v družbinsko živenje se bode vtikal in razvade, napake i neumnosti brez usmiljenja bičal; da bo pa vse to leže opravljal, vzel je v službo dve hudi sestri, kterim se pravi Humoristika in Satira. Tema pridruži še razne podobe, mile in jezne, dobre i hudobne, ozbiljne i smešne, in s to silno vojsko bo vojvoda Juri s pušo — čuda delal po svetu. Hujše bo delav nego je nekdej hudi Kljukec, z vsemi, ki so našemu narodu sovražni i nimajo dobre vesli!*
Še «Jurijem sklepni opomin: «Zato opominja uže danes: naj se najprej in prav hitro spokori* vsi nemškutarji in lahoni, ker — sodnji dan je blizu!!
V Trstu, 25. februarja 1869.»
Juri s pušo
Sledijo podatki, ki nam povedo, da je lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik «Jurija s pušo* Gašper H. Martelanc in da tiskajo «Juri ja* v tiskarni avstrijskega Lloyda.
Po Sloveniji bo hodil in njene raztergane ude šival
Sočna, bučna gesla razglaša «Juri s pušo* med drugim tudi v vabilu na naročbo za 1. 1870. Uredništvo zatrjuje, da bo hodil «Juri prihodnje leto s pušo po slovanskem svetu.* Ugotavlja, da je že 1. 1869 »ustrelil marsikatero mrče-šče.» Svoje napovedi stopnjuje: »odslej pa bo še hujši.* Nato se malce pobaha, češ da mu je «vzra-stel pogum, kar se je metal z državnim pravdnikom i ga slavno zmagal.* Tudi si je pridobil pravcato armado tovarišev in prijateljev «kakoršnje še stari Napoleon ni imel, ko je šel na Ruse.* Zatem prehaja v svoje značilno bojno razpoloženje čes da Juri «posebno rad lovi divje zverine, kterim se pravi nemčurji in la-hurji.* Te bo «Juri» v 1. 1870 vse polovil in v »gnjojišče* zakopal. Ob sklepu navaja, da bo «Juri* pravi slovenski korenjak: «s šalo, smehom i satiro bo hodil po Sloveniji ter njene raztergane ude šival.* Pripomniti je, da si je Martelanc pošteno privoščil tudi staroslovence. Simpatiziral je z bojevitimi mladoslovenci. Zato so si ga Bleiweisove «Novice» pikro privoščile.
Brzojavka z lune
»Juri s pušo* je posipal svoje bojevite ocvirke z marsikatero ščipajočo cvetko, četudi mu ne bi mogli priznati kake presenetljive kvalitete. Med drugim je objavil v svoji prvi številki tudi brzojavko »Iz Lune*. Tu omenja govorice, da «tudi pri nas hoče Napoleon (HI. — piš. op.) intervenirati, ker je naša zemlja — vulkanska. Napoleoni so poskočili!* Predstavljajmo si, kako bi »Juri s pušo* danes zijal, ko bi videl, kako človeka «luna trka*.
(Nadaljevanje v torek)
Skandinavski izvor Slovencev
(Ob istoimenski knjigi Franca Jeze)
Pred meseci je v Trstu v samozaložbi izšla knjiga »Skandinavski izvor Slovencev*, razširjena in dopolnjena izdaja člankov, ki jih je Franc Jeza objavljal v tržaškem Novem listu leta 1%6 in 1967.
Avtor ni skrival svojih znanstvenih ambicij, ko je knjigo o-značil kot «etnografsko-jezikoslov-no in zgodovinsko študijo«. Poprečen bralec, ki mu je pogled na naslovno stran zbudil samo zanimanje in nič več, bi zato mirno verjel, da ima pred seboj znanstveno utemeljen poskus razlage izvora Slovencev. Vendar še zdaleč ni tako. Ptezamudno in za širši krog bralcev preveč utrujajoče bi bilo izčrpno polemiziranje z avtorjem, posebej še navajanje vseh napačnih trditev, sklepanj, domnev in nevzdržnih rekonstrukcij, ki jih v knjigi kar mrgoli. Ker prostor in čas ne dopuščata podrobnejšega pretresanja, se bomo v svojem poročilu omejili; navedli bomo samo nekaj izbranih primerov, ki knjigo lahko brez posebnih komentarjev zgovorno predstavijo.
Piscu je treba priznati, da je poskušal najti kar največ dokazov za upravičenost svoje teze o skandinavskem izvoru Slovencev. Pomagal si je zdaj z zgodovino, zdaj z etnografijo, previdneje tudi z arheologijo, največ pozornosti pa je posvetil analizi slovenskega in skandinavskega besednega zaklada. Tu je zbral tudi največ dokazilnega materiala. — «Spričo tega,« pravi avtor, «da je tako rekoč vsaka druga slovenska beseda skandinavska po svojem korenu in da je možno najti tudi v drobnejših skandinavskih slovarjih vsaj tisoč besed, ki so zelo podobne slovenskim, in da obstajajo tudi določene slovniške podobnosti, pa se pojavlja vprašanje, če. so bile te besede res samo 'sprejete' ali 'izposojene’ iz. skandinavščine in če ne spadajo morda k osnovnemu fondu slovenščine in če niso bile slovanske predpone in končnice tiste, ki so šele pozneje prišle vanjo. In zaradi tega se hkrati pojavlja vprašanje, če je bila dežela ob Baltiku zares pradomovina Slovencev, ali pa so se naši predniki tudi tja priselili od kod drugod.« Ko polemizira s prof. Francetom Bezlajem o tem, da ne more biti govora o mešanju različnih praslovanskih razselitvenih tokov na naših tleh, čeprav v slovenskem besednem in imenskem zakladu najdevamo jasne dokaze za to, pravi Jeza: »V resnici je bilo seveda ravno narobe, kot smo videli, namreč da so se slovenske (solvendsko-vandalske) odprave selile cela stoletja iz prvotne skandinavske in južnobaitske domovine Slovencev na vse strani in tako zanašale slovenski jezikovni zaklad k tujim ljudstvom, med katerim so se naselile.« — Tudi na drugih mestih bi nas pisec rad prepričal, da je vse, kar je bilo doslej napisanega o izvoru Slovencev, popolnoma zgrešeno. O trm bi se dalo kajpada na dolgo in široko razpravljati, toda pustimo Jezi, da se izživlja v svoji amaterski vnemi, ki superiorno odklanja vse, tudi najnovejše teze o izvoru Slovencev, češ da so obremenjene z dogmami. Oglejmo si raje, kako je avtor ugotavljal podobnost slovenskega in skandinavskega besednega zaklada in koliko njegove ugotovitve drže.
Da bi lahko dokazal skandinavski izvor besede kurent, si je Jeza izmislil k imenu božanstva Tor domnevni obliki Kor oziroma Hor, češ da je Tar gotovo popačeno iz Hor. Seveda za tako rekonstrukcijo nima nobene opore, razen če ga ni zavedla oblika Thor, čeprav v začetnem Th- ne gre za t + h, temveč za th, kot ga imamo a pr. v angleškem three, thlng ipd. in ki ga je od modernih nordijskih jezikov ohranila samo island-ščina. Starejšo obliko imena Thor, namreč ‘Thunr-, imajo Skandinavci že iz pragermanskih časov, to je iz prvega tisočletja pred našim štetjem; pravzaprav gre tu za ime groma (primerjaj latinsko tonare, staroindijsko tanyati »grmeti«). Tu torej ni mogoče najti nobene opore za hipotezo o obliki Hor. V drugo skrajnost pa gre Jeza, ko misli, da je s korenom kor verjetno v zvezi tudi skandinavska beseda grue »bati se«, izposojena iz srednje-novonem-škega gruvven po 11. stol.
Izmišljena oblika Hor pa naj bi bila tudi v sorodstvu s staroisland-sko besedo horgr, ki pom.ni kup kamenja ali kamnit žrtvenik (primerjaj tu starovisokonemško ha-rug, haruh v istem pomenu). Avtor piše, da je ta beseda na Norveškem (še pred kolonizacijo I-slandije) gotovo pomenila tudi sveto drevo, vendar je v Islandiji spremenila prvotni pomen, ker tar i — kot je znano — ni gozdov. Jeza očitno ne ve, da je ob kolonizaciji tudi Islandija imela gozdove, ki pa so jih postopoma izsekali, ker so les rabili za gradnjo in gorivo.
Neverjetno fantazijo in smisel za zapleteno kombiniranje je Jeza pokazal v svojih etimologijah. Slovensko krvavica je po njegovem prišlo iz švedskega korv, kar pomeni «sa!ama», čeprav ie pri naši obliki naslonitev na krvav (kri) več kot jasna. Za slovensko klobasa pa si je pisec preprosto izmislil nordijsko rekonstrukcijo klb-polsa, kar naj bi pomenilo o-krogla klobasa«. V resnici kl6 ne pomeni «okrogla», temveč »krempelj«!
Skoraj ganljivo razlaga Jeza pomen slovenske besede hvala in
danske ter norveške besede tak, ki tudi pomeni «hvala». Trdi, da obe obliki, slovenska in norveška, izhajata iz konstruirane oblike hval taka, kar naj bi pomenilo »polastiti se kita« (hvalr je «kit», laka pomeni «dobiti, vzeti, zagrabiti«, skovanka pa je Jezova). »Naplavljeni kit je pomenil v davnini za ljudi na skandinavskih o-balah veliko srečo, ker jih je za nekaj časa preskrbel z obilno hrano in maščobo. Tak dogodek je pomenil pravi božji dar in praznik. Zato so se tudi zahvaljevali Bogu zanj. Spomin na to je slovenska beseda hvala in tudi norveška beseda tak, ki tudi pomeni hvala.« — Seveda to niti približno ne drži, kajti današnje norveško tak «hvala» prihaja iz sta-ronordijskega thskk »hvala«, ne pa iz glagola taka «vzeti».
Tudi splošnoslovansko medved (to je tisti, ki jč med) je po mnenju Jeze skandinavska beseda. Izhodišče naj bi bila konstrukcija nijod vedvidnir, kar bi pomenilo »goščar pri medu«, seveda če beremo od zadaj. Vendar je to spet čisto avtorjeva skovanka, povsem tuja nordijskim jezikom. In takih je v knjigi še na pretek.
Skandinavskega izvora naj bi po vsej sili bila tudi beseda ladja, in sicer v direktni zvezi z norveškim lade ali švedskim ladda, kar pomeni «na!agati, naložiti, shraniti«. Doslej smo verjeli, da je v besedi ladja isti koren kot na pr. v starodanskem oide »korito« in litavskem aldija »žleb«, medtem ko norveško lade, staro-nordijsko hlada pomensko ustreza staroslovanskemu klastl »položiti, postaviti«.
Neverjetno prisiljena je tudi e-timologija našega velelnika stoj! Takole ga razlaga Jeza: «Stoj je švedska beseda in pomeni hrup, ropot; to besedo so morda zaklicale solvendske straže v nekdanjih časih, da so opozorile svoje na kak sumljiv ropot ali na bližajoči se hrup sovražnikov; iz tega je potem nastal današnji vojaški klic: stoj!, ki torej ni i-mel prvotno nič skupnega z glagolom stati.«
Veliko mero naivnosti je mogoče pripisali Jezovi etimologiji besede revež. »Iz skandinavskega glagola riva sig — praskati se izhaja najbrž slovenska beseda revež, ki torej pomeni človeka, ki se praska, torej ušivca in reveža na splošno.«
Tudi lepo Vido bi Jeza rad spravil v zvezo s Skandinavci. Vida pomeni po piščevem mnenju »daljna«; šlo naj bi za lepo besedno igro. Vendar pomeni švedsko vidi a) »širen, širna«, ne pa »daleč, od daleč«; ženskega imena s tako osnovo pa ne poznajo niti sta-ronordijski niti moderni nordijski jeziki. — Drugi dokaz za to, da so pesetn o lepi Vidi prinesli Slovenci iz Skandinavije, pa je za Jezo beseda zamorec. V zamorcu naj hi se skrivala staronordijska beseda sunnmadr »mož iz južnih dežel« oziroma njena množinska oblika sunnmoerlr. Jeza je očitno uporabljal Heggstadov slovar staronorveščine, kjer resda najdemo obliko sunn-moerir v istem odstavku kot sunn madr, toda m kot množinsko obliko te besede (ta bi se glasila sunn-menn), ampak kot samostojno obliko s pomenom «stanovalci v Sunnmoeri« (neko norveško naselje).
Tipičen primer za lase privlečene etimologije je na pr. Jezova razlaga našega To je za’n drek. Drek naj bi bilo v direktni zvezi s skandinavskim dreng, ki pomeni «s!uga», prvotni pomen stavka pa naj bi bil «To je dobro samo za slugo«. Toda dreng samo v moderni švedščini pomeni »sluga«; starejši pomen je »zdrav, pogumen mlad človek«!
S čudovito fantazijo se loteva Jeza tudi razlage besede strah, v kateri vidi skandinavsko obliko strax, kar pomeni »takoj«. »Lahko si predstavljamo, da je pomenila besedica strax tudi zastraševanje ljudi za šalo, na pr. da se je kdo nenadno pojavil tik zraven nekoga, ki ga ni pričakoval, ali da mu je zakričal na uho, tako da se je oni ustrašil. Zato: strah.« — Tudi če ne bi bilo znano, da je strax v skandinavskih jezikih mlajša izposojenka iz srednjeno-vonemškega strakes, bi logiki navedene razlage težko pritrdili.
Zelo zapletena je tudi etimologija besede povest. Takole pravi Jeza: »Povest je verjetno sestavljenka paa vest (po zahodu ali na zahodu) in je morda pomenila, da so v davnem času Solvendci in drugi Skandinavci jadrali nekam daleč na zahod in po povratku so pač pripovedovali o tistem, kar so doživeli »paa vest«, na morju in na daljnih otokih na zahodu, verjetno tudi z nekoliko lovske latinščine. Tako je nastal izraz povest.« — Jeza je očitno spregledal, da je predlog paa v nordijskih jezikih dokaj mlad — približno iz 14 st., razen tega se v zvezi z označbami strani neba u-porablja postpozicionalno, torej vestpaa. Podobno je z Jezovo tvorbo sor av, ki naj bi pomenila »juž-njak« ali dobesedno »juga z« (beri: z juga) in ki naj bi bila izhodišče za ime Slav in besedo žerjav, njena izpeljanka pa celo za ime Rus in ruski. Spet je Jeza prezrl, da je sor novejša norveška oblika za starejše sudur; -6- se v tej besedi prvič pojavlja leta 1330, ko je d- še ohranjen. Pripomnimo naj še, da se predlog av ne uporablja v zvezi z oznakami strani neba.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Vreme včeraj: NajviiSja temperatura 7.8, najnržja 4,2, ob 19. uri 7.7 stop., zračni tlak 1010,9 raste, vlaga 87%, veter 4 km severovzhodnik, neto 8/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 23. februarja
MARTA
Sonce vzide ob 6.45 in zatone 17.41. Dolžina dneva 10.47 — L“ vzlilde ob 9.37 in zatone ob 0,W. Jutri, PONEDELJEK, 24. februar)*
MATIJA
OBISK PODTAJNIKA ZA JAVNA DELA BRANDIJA
Na tržaškem županstvu so razpravljali s podtajnikom o raznih javnih delih
Zagotovila glede pomola VII, krožnega predora, suhega doka, vodovoda, hitre dovozne ceste itd.
Ob tretji obletnici smrti
Odkritje plošče županu Faccu
Včeraj dopoldne je bil na županstvu napovedan sestanek predstavnikov občine in dežele s podtajnikom za javna dela poslancem Bran-dijem, na katerem so proučili vprašanja Trsta v z,vezi s pristojnostmi ministrstva za javna dela.
Poleg ministrskega podtajnika so se sestanka udeležili župan Spaccini, podžupan Lonza, deželna odbornika Mastit,to in Dulci, občinska odbornika Mocchi in De Gioia, predsednik trgovinske zbornice Cai-dassi, glavni pooblaščeni inšpektor za nove železniške gradnje Tecchia, poveljnik pristanišča general Sava-rese namestnik ravnatelja pristaniške ustanove Colaut.ti, dr. Savona za konzorcij za gradnjo suhega doka in nekateri funkcionarji in tehnik prizadetih uprav.
Na sestanku, ki je trajal več kot tri ure, so obravnavali sledeča vprašanja: naprave pomola VII., krožni železniški predor in železniško vozlišče Krmin - Redipuglia, suhi dok, vodovod in hitre dovozne ceste Vsa ta vprašanja so bila ministrskemu podtajniku predočena v poročilu župana Spaccinija in v posegih, ki so jih imeli udeleženci sestanka, in ki so prikazali nujno potrebo po uresničitvi omenjenih de’, za socialni in gospodarski napredek mesta.
Glede prvih dveh točk je ministrski podtajnik Brandi ugotovil, da je potrebno doseči, da bosta hkrati rešeni z začetkom delovanja vseh naprav pomola VII. in z začetkom delovanja vseh zadevnih sodobnih naprav krožne železnišKe proge. V tem pogledu predvidevajo, da bodo vsa dela končana v treh letih.
Kar zadeva Se posebno pomol VII., je poslanec Brandi zagotovil, da naložbe, ki jih ,ie določil CIPE za leto 1968 in v letu 1969, znašajo 4 milijarde lir za naprave pomola ter da bodo ta sredstva dana v najkrajšem času na razpolago za njihovo uporabo. Zagotovil je, da bodo vse birokratske težave pre-mostene. Izjavil je, da bodo tudi proučili predlog, naj pristojno ministrstvo pooblasti pristaniško ustanovo. da upravlja omenjene javne gradnje. Prav tako bodo skušali čimprej izplačati Trstu 2,5 milijarde lir, ki so mu jih nakazali v okviru (imodrega nacrta».
V zvezi s krožno železnico je podtajnik Brandi napravil kratek prerez o sedanjem stanju del v teku. Prvi in tretji obrok sta že končana, drugi obrok del pa je v teku. Začela so se ponovno dela na področju Ul. Kandler za skupno vrednost, nad milijardo lir. Četrti Obrok del, kd se nanaša na področje Rojana, pa bodo kmalu dali na dražbo, ki je bila razpisana za 26. februarja, tako da se bodo dela čimprej začela. Za ta del predora bodo potrošili 3 milijarde lir. Važno je bilo tudi sporočilo, ki se nanaša na dela petega obroka, ki so bila do sedaj ustavljena zaradi priziva, ki so ga nekateri lastniki hiš v Drevoredu D’Annunzio vložili na državni svet. Dela pod Drevoredom D’Annunzio pogojujejo vsa dela tega obroka. Toda v preteklih dneh je državno pravdništvo izdalo dovoljenje za poskusno javno dražbo za načrtovanje tega dela predora. Ne glede na izid sodnega postopka, bo ta javna dražba zagotovila in branila koristi zasebnih občanov Z začetkom izdelovanja načrtov bo tudi to vprašanje lahko rešeno. Predor pod Drevoredom D'Annunzio bo stal milijardo 300 milijonov lir. Skupni stroški za preostala dela predora zmjšajo okrog 9,5 milijarde lir, ki so že na razpolago.
Glede železniške povezave Krmin-Redipugha pa je bilo ugotovljeno, da se dela nadaljujejo in da sedaj proučujejo gradnjo železniškega mostu čez Sočo ter gradnjo tretjega obroka del, ki se nanaša na povezavo z železniško progo Gorica -Redipuglia. Za vsa ta železniška dela pa pristojne uprave proučujejo možnost, da bi skupno z uresničevanjem gradbenih del, postavile hkrati železniške tire. naprave za elektrifikacijo in varnostne naprave.	,
V zvezi z gradnjo suhega doka pa je ministrski podtajnik Brandi sporočil da obnovljena komisija za proučitev načrtov, ki so jih predložila razna podjetja, nadaljuje s svojim delom in pričakujejo, da bo
podtajnik v večernih urah udeležil sestanka vodilnega odbora pokrajinske zveze stranke, kjer je tudi sam kratko spregovoril po uvodnih besedah Di Gioie, Lonze in Ellerja. Uradni del obiska podtajnika Bran-dija v našem mestu se je s tem praktično zaključil, saj se je podtajnik že uradno poslovil od župana Spaccinija, sicer pa ostane predstavnik ministrstva za javna dela v Trstu še danes donoldne.
vse načrte proučila do polovice marca letos, nakar da bodo lahko kmalu začeli z deli.
O vprašanju vodovoda Iza katerega bo občina prejela iz sklada za Trst milijardo lir, milijardo 200 milijonov pa bo prispevala dežela), je podtajnik za javna dela zagotovil svoje razumevanje ter dejal, da bo podprl prošnjo, naj bi država krila ostali del stroškov, ki predvidevajo, da bo znašal 2 milijardi 800 milijonov lir. Isto zagotovilo je poslanec Brandi dal tudi za načrte o gradnji velikih krožnih in dohodnih cest, takoj ko bo odobren regulacijski načrt.
Zgodaj dopoldne se je podtajnik Brandi sestal s krajevnim skrbnikom za javna dela ter se pozanimal o ustroju uradov in osebja pri organizaciji. Po sestanku na občini si je v spremstvu načelnika odseka za obmorska javna dela ing. Finzijem ogledal pomol VII in delovišča za gradnjo krožnega predora v Uf. Svevo, D’Annunzio in Kandler. Tu si je v spremstvu strokovnjakov družbe, ki gradi predor (Far-sura) ogledal kakih 400 m predora v smeri proti Rojanu Nato se je
v
Predavanje o sindikatih v Zahodni Nemčiji
Predstavnik zahodnonemške ((Deutsche Gevverkschaftsbund.) dr.
Wolfgang Schleicher bo imel v četrtek, 27. februarja ob 19. uri na sedežu Nemškega kulturnega inštituta v Ul, Coroneo 15 predavanje o temi: Sindikati v zvezni republiki Nemčiji«. Predavanje, ki bo v italijanščini, pripravljata tukajšnja akademija za gospodarska in socialna proučevanja nCenacolo Trie-stlno» in omenjeni nemški inštitut. Montecchi 6.
Ob tretji obletnici smrti bivšega dolgoletnega miljskega župana in deželnega svetovalca Giordana Pacca je bila včeraj ob 17.30 izredna seja občinskega sveta za počastitev njegovega spomina. Ob tej priliki so v veži županstva odkrili spominsko ploščo s sledečim besedilom: ((Giordanu Paccu, miljskemu županu 1949-1964, neoporečnemu in sposobnemu upravitelju, plemenitemu, človeku, vztrajnemu antifašističnemu borcu, ob-činu, kateri je posvetil najlepsa leta svojega življenja, s hvaležnostjo«. O liku in delovanju pokojnega Pacca, ki si Je kot župan pridobil velik ugled in zasluge, je spregovoril Millo Gastone, ki je po seji odkril ploščo.
Poleg pokojnikove vdove In svojcev vseh občinskih svetovalcev in odbornikov, so bili prisotni podpredsednik deželnega sveta Pltto-ni, deželni odbornik Stopper, senator Vidali, poslanka Marija Ber-netič, deželni svetovalec Calabria in številni Miljčani.
Odbor za proslavo 80-letnice šol Ciril-Metodove družbe
vabi na pevsko vajo, ki bo v sredo, 26. t. m. ob 20.30 v prostorih P. d. «Iv»,n Cankar« v Ul.
VČERAJ POPOLDNE V VIDMU
Sklenjen sporazum o sodelovanju strank leve sredine v deželi
Domenili so se tudi o programu dejavnosti do konca zakonodajne dobe
Včeraj so se stranke leve sredine (KD, PSI in PRI) sporazumele, da bodo nadaljevale sodelovanje v or ganih avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. V zvezi s tem so odposlanstva deželnih odborov treh strank opredelile včeraj popoldne v Vidmu organski sporazum leve sredine, ki bo veljal za ves preostali del druge zakonodajne dobe, t. j. tri leta.
Besedilo sporazuma, ki so ga podpisali deželni tajniki KD, PSI in PRI, bodo predložili v prihodnjih dneh v odobritev pristojnim organom treh strank.
Včerajšnjih pogajanj so se poleg predsednika deželnega odbora Ber-zantija udeležili za krščansko de mokracijo deželni tajnik Tonutti, vodja deželne svetovalske skupine Del Gobbo, 'tajnik tržaške K D Co-loni in tajnik videmske KD Sanituz; za PSI deželni tajnik Fortuna, pod tajnik Vazzoler, podpredsednik de želnega odbora Enzo Moro, vodja svetovalske skupine Dal Mas in drugi člani deželnega vodstva in strokovnjaki; za PRI deželni tajnik Di Re, podtajnik Pacor, deželni odbor nik D’Antoni in inž. Toppano Odposlanstva treh strank so z zado voljstvom ugotovila, da je sedanji odbor v celoti in točno uresničil vse dosedanje programske obveznosti, ki si jih je zadal. Odposlanstva so poglobila splošne usmeritve za dejavnost dežele v prihodnjih tren letih. Na podlagi teh smernic bosta predsednik Berzanti in odbor pripravila program, ki ga bodo predložili v razpravo deželnemu svetu Dokončna odobritev namreč pripa da vprav temu organu. Na podlagi sporazuma bodo izrekle svetovalske skupine KD, PSI in PRI v deželnem svetu svoje zaupanje sedanjemu odboru in ga bodo podpirale za ure sničevanje dogovorjenega programa
Kot smo že poročali, so komuni stični svetovalci poslali predsedniku deželnega sveta resolucijo, s katero zahtevajo sklicanje deželnega sveta, ki naj bi razpravljal o odsto pu sedanjega odbora.
Kriza Slov. skupnosti in izjava SLG
V zvezi z že dal. časa trajajočo krizo Slovenske skupnosti, ki se je začela z izstopom SDZ (Slovenske demokratske zveze) in se na-
daljevala z znano tožbo dr. Dol har — dr. Marc, z objavo dr. A gnelettove brošure «Pomoč razla ščencem v Dolini — Vzroki in o-zadje krize Slovenske skupnosti«, z vrsto kritičnih člankov v Novem listu, ki neuradno odražajo stališče SKSZ (Slovenske krščansko socialne zveze), z razidom Skupine neodvisnih Slovence- in izstopom dr. Jožeta škerka iz Slovenske skupnosti z izjavo, da ne odobrava zadnjih sporazumov SS z vladnimi strankami, ki da so za Slovence nekoristni, je na občnem zboru Slovenske skupnosti prejšnjo nedeljo SIR? p«d?iftP' ifjavo (ki je uradno poročilo- o	zboru- »o- nava-
ja), v kateri je rečeno, da SKSZ odklanja vsako soodgovornost za dolinsko afero in «poziva vse tiste člane Slovenske skupnosti, ki so ime li z zadevo neposredno opravka, da začasno odstopijo z odgovornih mest v skupni 'rganizaciji, kot je v politiki navada, dokler se težke obtožbe ne odbijejo« V komentarju k tej izjavi pa je rečeno, da so razni člani, ki so posegli v diskusijo «po-udarili, da je nemogoče stališče nekaterih članov Slovenske skupnosti, zlasti dr. Berdona in dr. Škerka, da se Slovenske skupnosti vprašanje ne tiče, la je oi' Odbor za pomoč razlaščencem popolnoma sa mostojen organizem, ki nikomur, ra zen članom, ki jih je zastopal, ni dolžan dati obračuna o opravljenem delu. Gre v resnici za javno zadevo, javne interese in je javnost torej upravičena zvedeti kaj je odbor delal in počenjal«
Odbor Slovenskega ljudskega gi banja (prejšnje Slovenske katoliške skupnosti) pa sc j«, sestal 21. t.m. in proučil politično stanje ter sprejel izjavo v zvezi z omenjenimi dogodki. V izjavi je v šestih točkah rečeno: da SLG odobrava dosedanje politično delo, ki ga je Slovenska skupnost opravila in ga še o pravlja v korist vseh Slovencev, ki žive v zamejstvu' ugotavlja, da je bil zadnji občni zbor Slovenske skupnosti ploden poskus pozitivnega reševanja notranjih razmer organizacije, da samovoljna ejejanja, izstopi in proglasi posameznikov ne kre-pe skupnosti, ampak ji samo ško dujejo; se distancira od različnih brošur in člankov, ki so se poja vili v zadnjem času iz osebnega na
sprotja, ker to ni način politične borbe in da takšno delovanje onemogoča sožitje v skupni organizaciji; da SLG ugotavlja — kakor občni zbor Slovenske skupnosti — da sta Slovenska skupnost in Odbor za pomoč razlaščencem dve različni, povsem samostojni organizaciji in da je odbor deloval kot popolnoma samostojna organizacija, ki je položila obračune svojim članom, katerih koristi je ščitila; da SLG odobrava politični sporazum, sklenjen z levo sredino in ugotavlja, da je bilo s tem sporazumom v elanih okoliščinah doseženo največ, kar ‘se je doseči dalo ter da je -občni zbor-- 8S» « absolutno - voeinis odobril sporazum in je popolnoma razumel nesoglasje nekaterih s tem sporazumom. Končno v svoji izjavi SG poziva k še nadaljnjemu vztrajanju v politični organizaciji Slovenske skupnosti i/ poziva vse demokratične sile v zamejstvu k strpnosti in enotnosti tor vabi vse, naj pustijo ob strani osebne prepire in obračunavanja ter osredotočijo svoje delo za skupne koristi zamejskih Slovencev.
.........„„„„„.....................mi.............'......■■»I...
NA DANAŠNJEM OBČNEM ZBORU V UL GEPPA 9
Kmetijska zadruga v Trstu daje obračun enoletnega dela
Zadruga šteje okrog 500 članov, Slovencev in Italijanov
Danes ob 9 uri ba v Gregorčičevi dvorani v Ul. Gt*ppa redni letni občni zbor Kmetijske zadruge v Jr-stu, ki ima svoj sedež v Ul.^ Ugo PViscolo, podružnici pa v Ul. Flavia in v Miljah. Zadruga, ki bo prihod nje leto slavila 25 letnico ustanovitve, šteje okoli 500 č.anov, Slovencev in Italijanov, kmetov iz tržaške o-kolice. Miljskih hribov in s Krasa. Na dnevnem redu obinega zbora so, kot običajno, poročilo upravnega od bora, poročilo nadzornega odbora, obračun za pos'ovno leto 1908, iz volitev upravnega ter nadzornega odbora in diskusija Vodstvu in čla nom zadruge želimo uspešno in plodno delo, da bi današnji občni zbir pomenil nadaljnji korak naprej pri krepitvi /a. mg-- in prebujanju zadružne miselnosti med našimi
Že ob prejšnjih občnih zborih smo poudarili, da Kmetijska zadruga ni, m ne sme biti, pridobitna ustanova, trgovina, ki stremi samo za_ zaslužkom, ampak nekakšna zadružna ma-tiča, ki skrbi za širjenje zadružništva in daje potrebne pobude. Za to je seveda potrebno ne samo de feovanje vodstva zadruge, ampak so-
delovanje vseh članov in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s problemi našega kmetijstva ter se zavzemajo za zadružne oblike sodelovanja v kmetijstvu.
Med pobude Kmetijske zadruge moramo predvsem omeniti Kmečki tabor na Opčinah, ki se je popolnoma uveljavil in zbudil zanimanje med našimi kmet1 ter v širšem krogu.
Na današnjem občnem zboru, kolikor riam je znano, bo govor o pripravah za letošnji tabor na Opčinah, o organizacijskih vprašanjih in tesnejši povezavi zadruge s terenom, to je s kmeti v mestni okolici in po vaseh, o zakonskih predpisih in možnostih Id jih nudi dežela za izboljšanje kmetijstva, za zadružništvo itd , kaker tudi o problemih, ki se tičejo našega kmetijstva in terjajo rešitev Vse torej kaže, da bo diskusija zanimiva, da bo prišlo do predlož;tve konkretnih predlogov in učinkovitih sklepov za nadaljnje delovanje zadruge. Občni zbor Kmetijske zadruge namreč ni občni zbor kakršnekoli pridobitne ustanove, ki svojim članom predlaga v odobritev obračun svojega
poslovnega dc-io vanja. Pregled in odobritev obračuna preteklega poslovnega leta mora bit, povezan načrtom delovanja za prihodnje poslovno leto. Občni zbor mora novemu upravnemu odboru predložiti smernice, pokazati na smotre, ki jih hočemo doseči. To seveda vzbudi zanimanje in zavzetost članov da sodelujejo, da se za delovanje zadruge zanimajo skozi vse leto, ne samo takrat, ko se zberejo na občnem zboru. Poseben poudarek dajemo prav na sodelovanje članov zadružnikov, ker brez tega vsaka zadruga zgubi svoj smisel in smoter.
Vprašanje zadružništva v kmetijstvu je zdaj še vedno na dnevnem redu. Porajajo se hvale vredne pobude, žal pa smo na Tržaškem glede tega še na repu in preti nevarnost, da bomo marsikje zamudili vlak in da se bodo kmetje zavedli, ko bo že prepozno. Občni zbor Kmetijske zadruge, kakor tudi občni zbor Kmečke zveze, ki bo prihodnjo nedeljo, sta najbolj primerni priliki, da se o tem govori, razpravlja in nekaj sklene.
a. b,
Seja izvršnega odbora SKGZ
20. uri se Slovenske
V petek. 28. t. m. ob bo sestal izvršni svet kultumo-gospodarske zveze na svoji drugi seji v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Na dnevnem redu bodo naslednje točke: poročilo predsednika, poročilo tajništva, kostituiranje komis j j in njih program (poročali bodo načelniki komisij), predlog resolucije k interpelaciji demokrščanskih poslancev Barbija, Belcija in Bologne ter razno
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
DANES, 23. februarja, ob 16. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu
Nastop folklorne skupine
TINE ROŽANC
iz Ljubljane
Vstopnina: 500 lir, dijaki in pevci 300 lir.
Rezervacija in prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
NEIL SIMON
ZARES ČUDEN PAR
komedija v treh dejanjih
Prevod:	Dušan Tomše
Scena, kostumi in režija: JOŽE BABIC
Scena izdelana v delavnicah SG pod vodstvom Demetrija CEJA
Osebe: Speed — Stane Starešinič; Murray — Alojz Milič; Roy
—	Drago Gašperlin; Vinnie — Jožko Lukeš; Oscar Madison
—	Iivij Bogateč; Felix Ungar — Silvij Kobal; Gwendolin Pi-geon — Mira Sardočeva; Cecily — Lidija Kozlovičeva.
V	ponedeljek, 24 febr. ob 20.30 ŠPORTNI ABONMA
V	sredo, 26. febr. ob 20. uri DIJAŠKI ABONMA
V	soboto. 1. marca ob 20.30 ABONMA RED A
DANES, 23. t. m. ob 21. uri
JOSIP TAVČAR
RED MORA BITI
farsa v dveh dejanjih
(ogled komisije Jugoslovanskih gledaliških iger «Sterijino po-zorje» iz Novega Sada)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav.
iiiiiiiHiiiiiiifMiiMiiimiiimiimiMitiMiimMiMiMiiiiimiiiiimiiHiMiiiiimiimuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiimiii
Vceraj-danes
Solidarnost KP1 s Ir/iškimi delavci
Zvezni odbor in zvezna nadzorna komisija tržaške avtonomne federacije KPI izražata popolno solidarnost z borbo delavcev Italcan-tieri v Tržiču. Ta borba kakor tudi borba v Trstu proti načrtu CIPE še enkrat poudarja potrebo po ko reniti spremembi usmeritve v javnih podjetjih in v njihovih odnosih z delavci, in sicer z reformo podjetij z državno udeležbo, katere je treba postaviti pod nadzorstvo parlamenta, dežel in delavcev.
Vodstveni organi federacije pozivajo komuniste in tržaške delavce, naj odločneje podprejo borbo tržiških delavcev ter komunistične parlamentarce in člane raznih izvoljenih teles, naj dajo vse primerne pobude v podporo zahtevam teh delavcev.
Z Zaradi del pri polaganju vodovodnih cevi v Ul. Rossetti, med Drevoredom XX. septembra in Ul. Pascoli, je župan izdal dovoljenje za vožnjo avtomobilov po stranskih stezah Drevoreda XX. septembra med Ul. Rossetti in Gatteri, in sicer do konca omenjenih del.
Z Niko Kosmač iz Zabrežca se zahvaljuje vsem ljubiteljem domače kapljice, ki so obiskali njegovo «osmico». posebno Boljunčanom, ki so prišli v tako velikem številu z godbo na čelu v torek na pust.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 22. februarja 1969 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 12 oseb.
UMRLI SO: 79-letna Diomira Trot-ter vd. Righ, 80-1 etni piuseppe Fe-drigo, 694etni Michele Ninni, 67-let-ni Giovanni Abrami, 81-letna Antonia Fernetich vd. Pizzi, 73- letna II-degarda Bertole vd. Lugnani, 58-letni Olemente Cecchini, 78-letna Emilia Crin', 70-letna Grazla Cusanno por. Loiodice, 81-letni Francesco Canziani.j 46-letna Adriana Foraboschi por. Go- | ruppi. 79-letni Michele Dattoli.
OKLICI: uradnik Fabio Teiner in Študentka Liana Riosa, rudar Ioan | Mircea in gospodinja Ana Kračun, mehanični izvedenec Angelo Perco- | vich in šivilja Nadia Dagri, mehanik Giuliano Brunello Zamitti in u-radnica Nadja Cattruzza, pomorščak Ennio lenco in prodajalka Marina Vuk, zavarovalni inšpektor Roberto Mleli in gospodinja Gianna Maranzl-na fotomehanik Luigi Gherbaz in ši-
Vodstvo PSI sprejelo ostavko tajnika Pierandreia
Vodstveni odbor tržaške tedera-cdje PSI se je sestal in proučil razna politična vprašanja v zvezi z ostavko tajnika Pierandrea, ki je poslal pismo, v katerem izraža željo po odstopu zaradi posebno kočljivega trenutka. Odbor je upošteval neomajno voljo tajnika po odstopu in ga sprejel z obžalovanjem na znanje. Pri tem mu je izrekel vse svoje spoštovanje. Na podlagi statuta bosta vodila tajništvo sedanja podtajnika Elleri in Gruden.
KMEČKA ZVEZA
vabi vse člane na občmd zbor, ki bo v nedeljo, 2. marca ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petrondo štev. 4. Dnevni red:
1.	Imenovanje predsednika občnega zbora
2.	Poročilo predsednika
3.	Poročilo tajništva
4.	Poročilo nadzornega odbora
5.	Pozdravi in diskusija
6.	Volitve
7.	Razno
V drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsakršni udeležbi.
Spored izleta Slovenskega gospodarskega združenja v Opatijo
Prvi dan — SOBOTA, 15. marca 1969: Ob H. uri start toč-kovalne avtomobilske vožnje s stadiona 1. maj v Trstu. Ob 19. uri prihod udeležencev v Opatijo. Ob 2i uri slavnostna večerja v * Ambasador ju*, proglasitev zmagovalcev in podelitev bogatih nagiad. Po večer ji ples in zabava. Prenočišče v hotelu «Ambasador».
Drugi dan — NEDELJA, 16. marca 1969: Ob 9. ur zajtrk, nato Kopanje v zimskem baze nu. Ob 12.30 kosilo. Popoldne odhod iz Opatije.
Vsi člani, prijatelji in znanci, ki se ne nameravajo udeležili točkovalne avtomobilske vožnje, naj se zberejo ob 20.30 v Hallu hotela «Ambasador* v Opatiji. Na razpolago bo tudi avtobus, ki bo odpeljal iz Trsta v soboto ob 17. uri, s povratkom iz Opatije v nedeljo po kosilu.
vllja Bruna Moratto, uradnik Arman-do Giostra in prodajalka Graziella Bubnič, barist Giordano Predonzan in estetistka Adriana Stuparich, uradnik V ncenzo Gallo in delavka Ada Zanetil, litograf Lucio Cauzer in uradnica Maria Micus, delavec Stefano Sason in delavka Evelina Crevatin, častnik vojaške mornarice Sergio Robba in uradnica Gianna Rismondo, šofer Giancarlo Collareda in gospodinja Giul etta Temel, računovodja Savino Pisani in uradnica Maria Ozbic, študent Roberto Giuressi in študentka Sandra Chapelle, inštalater Fausto Miloš in laborantka Marina Zacevich, znanstveni sodelavec Giuseppe Vat-tovani in študentka Gabriella Gio-vann'ni, frizer Agostino Togato 'n podjetnica Maria Lucia Mnrizzi, uradnik Edoardo Cattaruzza in uradnica Sonia Filippl, električar Roberto Bos-nia In radioamaterka Solidea Vittor, uradnik Gianfranco Caris ''n asistentka Antonletta Purich, uradnik Giuseppe Secchi in tiskarka Isabella Can-ciani, kuhar Giorgio Milossa in gospodinja Pasqualina Croce, uradnik Giorgio Rocco 'n gospodinja Marina Gianetli, elektrotehnik Sergio Prinz In računovodkinja LTiana Ruggier, industrijski izvedenec Paolo Batič in uradnica Silvia Genfle, uradnik Bruno Prestelli in uradnica Gabriella Pitacco,1 uradnik Guido Casale in prodajalka Chiara Solaro, delavec Pie-rino Salghettl in delavka Franca Nadia Ghistlni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Barbo - Carniel, Trg Garibaldi 4. Giusti, Ul. Bonomea 83 (Greta). Godina ALLTGEA, Ul. Ginnastica 6. G Papa, Ul, Felluga 46 (Sv. Alojz).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.38)
AlFAlabarda, Ul, dellTstria 7. Al Galeno, Ul. S. Cii no 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5. Mizzan. Trg Venezia 2.
LOTERIJA
BARI	14	6	11	2	35
CAGLIARI	43	17	19	74	41
FIRENCE	34	54	47	84	58
GENOVA	75	21	90	53	30
MILAN	22	43	88	44	21
NEAPELJ	88	12	9	17	78
PALERMO	44	39	87	77	3
RIM	32	25	6	48	66
TURIN	87	14	63	11	57
BENETKE	66	3	29	48	80
ENALOTTO
1XX 212 X X 2	211
Dvanaistlce dobe po 7.026.000 lir, enajstice po 172.200 lir in desetice po 17.600 lir.
Fotografije, ki jih je posnel Mario Magajna v Kulturnem domu 15. t.m na novinarskem plesu in 16. t.m. na otroškem pustnem rajanju, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20.
Mali oglasi
■CITROENI — mehanična delavnica Samarittani in Mlceo in prodaja nadomestnih delov. Ul. Rittmeyer 4/a.
VAJENKO šiviljo išče prvovrstna kro-Jačnica. Telefonirati na štev 765-597.
PIANINO ali HARMONIJ kupimo takoj. Prosvetno društvo Ivan Cankar, i Ul. Montecchi 6,
Slovensko prosvetno društvo «Ta bon - Opčine
Danes, 23. februarja ob 17. uri v PROSVETNEM DOMU
Prešernova proslava
NASTOPATA MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ SEŽANE IN OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE Z OPČIN. NASTOPI SOLISTOV IN RECITATORJEV.
Vstop prost
Dvorana ogrevana z novimi pečmi
PROSVETNO DRUŠTVO VESNA Sv. Križ
vabi danes, 23. t. m. ob 16.30 na
Cankarjevo
in Prešernovo proslavo
ki bosta v Ljudskem domu v Sv. Križu
Spored: Nastop domačega pevskega zbora Vesna, recitacije Prešernovih pesmi in Cankarjeva drama Jernejeva pravica.
Vljudno vabljeni vsi!
Slovensko prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu
priredi v soboto, 1. marca t. 1. ob 20.30 v bivši kino dvorani
Prešernovo proslavo
Na sporedu recitacije in pevski zbor društva.
Vljudno vabljeni!
Gledališča
Verdi	rt
Danes ob 16. uri zadnja Pred^j!, Gluckove opere «OrfeJ in Evri® za dnevni red v vseh prostor h. rigent Ferruccio Scaglia. P°je,i° Fuj. jos Kozma, Valeria Mariconda in 1^ via Ciano. Koreografija Aurelio • Miilloss, scene in kostumi Enrico d sla. Balet rimske Opere, orkester zbor gledališča Verdi.
Pri blagajn- gledališča se nada L. je prodaja vstopnic za današnjo P stavo, Jutri pa se začenja Pr°®j. vstopnic za drugo predstavo 6«»^ nijeve opere ((Seviljski brivec«, v torek ob 20.30 za red B v PaT ..ji in ložah ter za red A na Sa*®ric-ir. balkonih. Dirigent Franco ca ciolo. Izvajalci isti kot pri prv' P stavi.
Teatro Stabile
Danes ob . 16.30 predstava drame hova «Ivanov». Jutri počitek. V P ni vlogi nastopi Giulio Bosettl.
Razstave
Tržaški slikar prof. Avgust <'erD|Jo.
bo te dni razstavljal svoja dela v R vi Gorici. Otvoritev razstave P°
tr' popoldne.
V galeriji Rossoni, Korzo Ita‘1J“i:. razstavlja od petka florentinski kar Emanuele Cappello.
V torek,
25. februarja ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu
prof. Gojmir BUDAL o temi
TEMELJNE POTEZE IN ZNAČILNOSTI NAŠEGA KRASA
S predavateljem sodeluje fotoreporter Primorskega dnevnika Mario MAGAJNA z vrsto ustreznih barvnih diapozitivov.
Na zanimivo predavanje vljudno vabljeni člani in prijatelji Slovenskega kluba.
GLASBENA MATICA TRST
V nedeljo, 2.3.1969 ob 16. uri v Kulturnem domu
KONCERT
MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ MARIBORA
Dirigent:	BRANKO RAJŠTER
Vstopnina 600 lir, dijaki 200 lir.
Ljudska prosveta
Nazionale 14.00 «2001: Odissea nell° spazlo«. Cinerama - MetrocoK>r-Grattacielo 14.00 «Fraulein DoKta'a. Suzy Kendall, Kenneth More. pucine Režiser Alberto LattP Techntcolor.
Eden 14.30 «La matriarca«. Cath'r11^ Spaak, Jean Louis Trintlgna1’1 Eastmancolor.
Fenice 13.30 «Dove osano le a<Iu'* Richard Burton, Clint Eastwoo“ Mary Ure. Panavision - Metroc Excelsior 14.30 «L’amante di gna». S. Sandreih, G. M. Vol Ivo Garrani.	o,
Hitz 15.00 ((Uomini d’amianio rinferno« John Wayne, Katn« Ross. Jim Hutton. Technicolot-Alabarda 14.30 «‘Poor cow». C- --te, Terence Stamp. Technicolci Prepovedano mladimi pod 18.	^
Moderno 14.00 ((Killer adios«. ^a Solinas, Armando Calvo,
Ner'. Technicolor.	J*
Filodrammatico 15.00 «Corri Pp«.
corri« Thomas Milian. ColorS o Aurora 15.00 «1 bastardi«. Giu„l£,lo6 Gemma, Klaus Kinski. Tech laoK1' Prepovedano mladini pod 18. Cristallo 16.30 in 21.00 ((India^j. tion». Varietejska predstava:
ranto, A. Steni, S. Pando-lfl. ^
V
,at“
Capitol 14.30 aRluscranno i eroi a trovare 1’amlco mist^^r.
Prosvetno društvo v Skednju obvešča svoje člane in prijatelje, da bo društveni redni občrai zbor v torek, 4 marca t.l. ob 20. uri v društvenih prostorih.
Prosvetno društvo (Ivan Cankar*
obvešča, da bo Jutri v ponedeljek, 24 februarja ob 20.30 odborova seja. Priporoča polnoštevilno in točno u-deležbo
Razna obvestila
Odbor združenja partizanov ANPl Lonjer - Katinara vabi vse bivše borce in starše padlih, da se udeležijo izrednega sestanka, ki bo 27. februarja ob 20.38 v prostorih prosvetnega društva Lonjer-Katinara. Prisotni bodo tovariši od pokrajinskega odbora ANPI. Dnevni red: Kvalifikacija borca; razno. — Odbor.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792
Novo:
Bevk: MATI POLONA 1050 lir
si:boh.kx
VSE £A KINO IN FOTOGRAFSKI MAFEK1AI ITSt. Ul Mazzini 33 let 733-38)
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
mente scomparso in Africa«. , to Sordi, Nino Manfredi.
Blier Technicolor	^
Impero 14.30 «Mayerling». Omarhll|rir rif. Catherine Deneuve. TeC lor.
Vittorio Veneto 14.30 «Straziam^all. di baci saziami« rognazzi.
fred'	, Ne"'
Garibaldi 14.30 «Hombre». PaU,f.||f' man. Fredric March, Diane ° to Technicolor.
Astra 15.30 «Ciccio perdona. 10 ,sij. Franco Franchi, Ciccio ln*ra Technicolor.	(jlJ.
Ideale 14.00 «aTrzan	ed h	M|-
me«. M Herir.v, J. Murray. v ley. Technicolor	^
Abbazia 14.00 #Camelot», h-Vancssa Hedgrave Techrilcol°r-
KINO «|R|S» PROSlf
danes ob 16. uri Ginema-^ami barvni — najbolj zabavni 1 v letu:
LA STRANA C()l’PlA ,
Igrajo: Jack Lemmon in ” ter Matthau	__.
Darovi in prispevki '
Ob 5. obletnici smrti žene ** daruje mož Leo-pold Adam 3 za Dijaško matico.
Ob 10. obletnici smrti mame Justine Colja darujejo Tomažič 2000 lir ter KrniJ ‘h Colja 2000 lir, hčerka Olga Ed' pa 2000 lir za prosvetno Ivan Cankar.
Namesto cvetja na grob Iva čiča darujeta Evgenij m Mi|a “ 3000 lir za Dijaško matico. * >• men daruje Zora Sancin t500 Dijaško matico Namesto cvetja na grob P°K4 Prosen daruje Amalija Cok 1 za Dijaško matico.	,,
V počastitev spomina pok. Gombač roj. Žagar darujeta u in Marija 1000 [;r za Dijaško " V isti namen daruje Pavla 500 lir za Dijaško matico
Danes je eno leto kar nas pustil naš predragi
Bruno Trampuž
Spominjata se ga družini pu? in Husu

v?
n«
m8'
ZAHVALA
Boleče prizadeti se toplo zahvaljujemo vsem, ki so s mi sočustvovali ob izgubi naše drage in nepozabne žene, me. none, tete in tašče
JUSTINE (1UŠTE) GOMBAČ roj. ŽAGAR
Predvsem se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, sPreirl ijevalcem na njeni zadnji poti in g. župniku.	.. afrtj
Žalujoči mož, sinova in hči z družit***
Trst, Lonjer, Bazovica, Ljubljana, Reka, dne 23.2.1969. ^
gKEl) SESTANKOM MEŠANEGA ODBOUA NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Trst nujno potrebuje sodobno cestno povezavo s svojini zaledjem
Razgovor s predstavnikom SGZ pri mešani komisiji arh. D. Jagodicem - Vprašanje prometnega središča pri Fernetičih - Zupan Spaccini o teh problemih na Reki
Prihodnji ponedeljek, 3. marca, ob 10.30 se bo m tržaški trgovski zbornici sestala mešana italijansko - jugoslovanska komisija za cestne povezave med Trstom in jugoslovanskim zaledjem. Jugoslovansko odposlanstvo, kh se bo udeležilo razgovorov, bo vodil predsednik ljubljanske Gospodarske zbornice Leopold Krese, sicer pa bc p. sestanku komisija prisotna v polni zasedbi. Prav včeraj sta inž. rellis in inž. Amodeo izročila predstavnikom trgovinske zbornice do-io predelan načrt za gradnjo tovornega pristanišča na novem. Področju pri Fernetičih, o čemer je naš list že obširno poročal, tako z? se bo na skorajšnjem sestanku mešane zbornice lahko konkretno Uravnavalo tudi to vprašanje skupnega interesa.
,. Zaradi aktualnosti problema smo se včeraj obrnili na zastopnika slovenskega gospodarskega združenja v komisiji, arh. Darija Jagodica, ? Prošnjo, da bi nam orisal nastanek, delovanje in naloge mešane *ornisije ter objasnil nekatere podrobnosti v zvezi z načrti za okre-•Plev cestnih povezav med našim področjem in bližnjim zaledjem
Ktla.i je bil ustanovljen meša-[J* odbor za proučevanje cestnih '“vezav med Trstom in zaledjem I? kakšno je bilo njegovo dosegle delo?
Mešana italijansko - jugoslovan-*a komisija za cestne povezave Trstom m slovenskim zaled-v Jugoslaviji je bila ustanov-.lena konec lanskega leta. Sestavijo jo predstavniki tržaške trgo-/pske zbornice (z zastopnikom Slovaškega gospodarskega združenja* ■ja eni strani in zastopniki Gosipo-J^vske zbornice iz Ljubljane. Po-,£ebo po taki komisiji smo čutili “ dalj časa: problem, zaradi kate-JPS® je ta nastala, je aktualen in 5'djenjske važnosti, želeti bi bilo rphp, da bi se take pobude še bzširile na druga področja, n. pr. turistično.
. Komisija se je sestala prvič v BjMjaod dne 27 novembra 196«; r tržaško stran so bili prisotni: pr- Steinbach, geom. Geppi, dr. inž dr. Tamaro in dr. arh. Ja-Jpdic. Ljubljansko zbornico so za-,tppali; predsednik Krese, dr. Pav-M. Dolenc, F. Gorenc, S. Gor-Jj*10 in pomočnik generalnega taj-" 'f zbornice, Jože Gačnik.
Uvodoma so se pogovori sukali ?°'ll problema zgradi-tve modernega jESJjŠča za tovorni promet pri Fer-fWih, operativnega sredica, ki .zajemal vse 'storitve od cann-in skladiščnih do servisnih 'toritev, ki so s takim centrom v tvezj.
"fsm pogovorom je bilo treba dati, 50 našem mnenju prednost, zaradi J^držnega stanja, ki vlada danes ‘|a mejnem prehodu Fernetiči glede 'a tovorni promet in na nevarnost, ;*ss to sta-nje še poslabša pri odprtju meja in poblatitve JJrinskih posegov na Zahodu (Ev-mpska skupnost), posegi, ki se ne-
Zalivala
Osrednji odbor za Kraški Pust 69 'ugotavlja, da je tudi letošnja skupna osrednja pust-[Ju prireditev na Opčinah pokazala strnjenost in dobro voljo. naših ljudi, ki so z veliko prizadevnostjo in gmotnimi Jrtvami prispevali k uspehu lret.jega pustnega veselja.
, Osrednji odbor se najtopleje mhvalju.je predvsem nitščttni ljudstvu darovalcem prispevkov, kralju Pustu III. Jocotu ■urku, kraljici Norki Ivašiče-S> prvemu ministru Tonetu Jvalcu, vsem našim kraškim J[asem in sicer Bazovici. Gro-Pudi, Padričam, Trebčam, Ba-P°m, Opčinam, Velikemu Rep-uu. Zgoniku, Kontovclu, Pro-pku in Križu, ki so prispevajo in bile prisotne z vozovi ter VSem, ki so s svojo prisotnost-“®. Pri povorki in na Brdini Pripomogli k uspehu in mno-?“nosti pustne prireditve na °Pčinah.
. Nagrajenim vasem izreka od-S°r še nosebno priznanje in “m čestita.
Odbor se zahvaljuje gospodu Podžupanu prof. Lonzi, ki je Počastil prireditev s svojo pristnostjo, žiriji, ki je ocenila ozove in vsem, ki so kr.kor n"*1 podprli delo osrednjega dbora «Kraški pust 69.»
..Na svidenje na Kraškem pu-stu 70
Osrednji odbor za Kra{ki nust 69 Opčine
kažejo na .mejah te Ev-nS®*® skupnosti, to se pravi prav Pri »aSem področju. Mejni prehod tw...®rhetičih bi moral postati os-in S1 prehod za tovorni promet stalo teni občutno razbremeniti o 6f0® Prehode v svrho potniškega limeta. se pravi mednarodnega 2 lokalnega) turizma.
Itojk.ta operacijski - center pri Fer-'Pta-Iv Je že rešen problem fi-nan-c6jn)a in problem zemljišča (predi Podrobno je že poročal P. d. folij,!- 2. 1969) Ne bom se ob tej Uedo spuščal v analizo problem. 'Je-t hove razlastitve kraške zem-
krti.k temu problemu bi se povrnili
Lii vJriiBič-
kaijJU‘Oljan,sk,i razgovori so se su koo Prvenstveno okoli možnosti HujNUniranih posegov glede ures-o u?® infrastruktur za ta center, sthjrjritmlkaeijskih poteh, pa tudj Vin 0 trgovinskih izmenjavah misel tega centra in seveda Je vP-ttev samega mejnega prehoda. t^JJUa časovno skrčenje postajanja *riatiz.0v na mejah, s tem pa avto-tVftfF00 zmanjšanje stroškov in da se kvarljivi tovori
bodočega
pri Fernetičih bo seveda
!viwftno zmanjšanje stroškov tW„avna infrastruktura
Cnra
povezava. Brez koordinira-
etiit. Posega na eni in na dr bo , . mej pa v tem pogledu
drugi
-u ZB,—j e— * —--- i—d—du ne j.7"j™lenega uspeha, iaj^lim, da je glede tega vpra-»t]Ja danes položaj boljši na naši Wele " Povezava tovarniškega kom-6o^ Grandi Motori na avtocest-
w Omrežje daje upanje, da do tlLrar v bližji bodočnosti v ta adeptirana državna cesta 202 njl^raški planoti. Z relativno majo-tLi. broški bi ta lahko postala Wstezn;i Predviden je pri Opči-»OfL Priključek na središče za to-igriški promet pri Fernetičih ozl-■K4 ha mejo samo. kot ,Ce®ta bi imela iste značilnosti su Jih ima avtocesta: centralna SIJ8- Široka tri metre, po dve ste-J^u vsako smer (po 7,50 m), posta 0,50“ steza 2,50 m in cestni rob b( h)- Minimalni polmer ovinkov b* ®haAal 600 m, največja strmina 2,5 do 4%.
i\w* vo realizacijo je slovenski ozi h™11® jugoslovanski del komisije >1 izredno zanimanje, kajti tiči bi bili praktično povo-* zahodnim sistemom avtocest-
nega omrežja.
Pri tem se seveda postavlja vprašane priključka na jugoslovanski strani. Prvi trasi nove avtoceste Šentilj - Nova Gorica, ki jo Slovensko združenje pozdravlja s pripombo, naj se realizira celotno čimprej, ker bi po tej poti lahko stekel promet iz Avstrije in celega Podonavskega bazena, bodo začeli graditi od Hoč do Levca na štajerskem in od Vrhnike do Pos tojne.
Člani tržaškega odposlanstva smo v Ljubljani potencialno ponudili finančno kritje trase, ki bi se pri Razdrtem odcepila od poti Postojna - Nova Gorica, proti Trstu, oziroma Femetičem, kjer bi na drugi strani čakala povezava na italijansko avtocesto, ali pa celo trase Postojna . Fernetiči.
Seveda so bili razgovori v Ljubljani samo informativnega značaja, tudi glede na sestavo komisij, vendar sta se odposlanstvi domenili za ponovni sestanek v Trstu, kjer ba se komisiji sestali že z dokumentacijo konkretnih predlogov; sprejet je bil tudi dnevni red, ki naj bi obsegal sledeče točke:
—	projekt štiristezne (24 m) ceste od Postojne do Fernetičev in ustrezno finančno kritje;
—	analiza dokončnega načrta centra za tovorni promet pri Fernetičih tudi za koordiniranje enakih pobud na jugoslovanski strani;
—	realizacija programa cest na tržaškem področju po točnih datumih;
—	razno.
Kako pa sodi Slovensko gospodarsko združenje o sedanji zmogljivosti mejnih prehodov na Tržaškem?
Slovensko gospodarsko združenje Je postavilo večkrat na pristojnih forumih vprašanje preobremenjenosti in slabe organiziranosti mejnih prehodov. Naloga te mednarodne jugosl.-italijanske komisije bo tudi v tem, da se to vprašanje načne ln reši. SGZ je pred nedavnim poslalo pismo tudi na pristojno ministrstvo v Rim (ministru Colombu). Tudi o tem je P. d. že poročal. Predvsem pa je potrebno, po mojem, da se te stvari rešujejo koordinirano, v istih rokih izvedbe. Na žalost do danes vidimo da ni tako. Povečevanje in reorganiziranje mejnih prehodov poteka enostransko, kar seveda ne rešuje problema. Poleg tega bo treba nujno povečati število mednarodnih blokov. Tudi reorganizacija teh prehodov pa seveda ne bo imela pravega uspeha brez primerne cestne povezave.
V	zadnjem času je prišlo med Trstom in Slovenijo do novih stikov glede vprašanja medsebojne cestne povezave. Pri tem mislim zlasti na nedavni obisk tržaškega župana Spaccinija v Ljubljani in Kopru. Tržaška občina je že pripravila načrt za cesto, ki bo obšla Opčine in povezala tovorno središče pri Fernetičih z državno cesto 202. Govori se tudi, da bi na jugoslovanski strani brez težav lahko potegnili štlristezno cesto od Razdrtega do Lokve (pri Divači), cdtod pa dvostezno cesto čez mejo proti Trstu ter drugo dvostezno cesto v Koper. Aali obstaja glede teh načrtov kakšna koordinacija med pristojnimi krogi na obeh straneh?
Tržaški župan Spaccini je pred nedavnim obiskal Koper in Ljubljano in pri razgovorih, ki so se ob tem razvili je bil problem cest odločno v ospredju. Znova so bila načeta vprašanja priključkov jugoslovanske avtoceste na tržaško stran, po najnovejših vesteh tudi s primernim poudarkom na Koprsko. Tako bi bila zelo pozitivna varianta, ki bi se z Razdrtega odcepila od avtoceste Šentilj - Postojna - Nova Gorica in se kot štiristezna cesta razvila do Lokve; od tu bi se nadaljevala dvostez-na cesta proti Kopru, dvostezna pa na Fernetiče, medtem ko bi oošla Sežano na Južni strani. Za nas na SGZ je ta varianta sprejemljiva. čeprav je prav tako zanimiva tretja, ki smo jo svoj čas izrekli, seveda zaenkrat samo kot misel namreč da bi se koprsko področje lahko priključilo na avtocestno omrežje, ki bo pri nas zgrajeno za novi pomol VII in za GRANDI MOTORI ter se za carinjenje tovornega prometa strogo tranzitno posluževala bodočega središča na Fernetičih, še ta teden se odpravlja tržaški župan na Reko in tudi te razgovore pozdravljamo, ker bo naše ozemlje imelo nedvomno veliko koristi tudi od ysakršne koordinirane akcije s hrvaškimi predeli na jugoslovanski strani.
V	tej zvezi pa se postavlja vprašanje, kakšni so roki izgradnje, kako so postavljeni datumi ln termin! glede na vse te nove ceste, ki naj bi se zgradile.
Na naši strani je edini veljaven termin podaljšanje avtocestnega pasu do Sesljana, in to še v poletju 1969. Od dežele je odobrena zgraditev novih cestišč, po katerih bi se povezala tovarniški kompleks GRANDI MOTORI in novi pomol VII na avtocestno o-mrežje, se pravi, trase, ki bi jih speljali iz novega pristanišča oziroma industrijske cone, nekje do Ključa. Nista pa še odobrena finančno kritje in vključitev v finančni načrt dežele dela za razširitev ceste št. 202 od Sesljana (vhod na avtocesto) prek oipčin do priključka na zgoraj omenjene trase. To je pobuda, ki jo brezpogojno terjamo od finančnih In upravnih krogov dežele, ker je to edina osnova, na podlagi katere se lahko še naprej pogovarjamo. Seveda pri tem niti ne omenjam dokončne priključitve trase naše
zgodilo še v letu 1960, ali vsaj v začetku leta 1970.
Poglejmo zdaj še kakšen je položaj na jugoslovanski strani glede na cestne piiključke, ki nas najbolj zanimajo, konkretno torej na traso Šentilj - Postojna - Nova Gorica oziroma Trst.
To je zadnji del evropske ceste, imenovane E 93 in sicer odcep smeri Dunaj - Celovec - Innsbruck, ki se pri kraju Bruck an der Mur odcepi preko Gradca proti jugoslovanski meji. Izredno važna cesta torej, na katero se lahko osredotoči celoten promet Podonavskega bazena. Ker se Jugoslovani zavedajo nevarnosti konkurence potencialne trase Celovec -Trbiž - Videm, so se resno lotili dela.
Zakon o finansiranju in tehnični elaborati (vsaj idejni) so že Izglasovani, postavljen je že tudi časovni razpored izvedbe. Cestna odseka, ki ju bodo najprej zgradili, sta: Hoče - Levec ln Vrhnika - Postojna, in sicer z začetkom del v letu 1969 in predvidenim odprtjem v letu 1973.
Odseki Šentilj - Hoče, Levec -1
Vrhnika in Postojna - Gorica, katerih dela bj se začela v letu 1974., bi bili za promet usposobljeni leta 1978. Predvidoma ln po finančnem planu se polovica stroškov krije z lastnimi sredstvi, polovica pa z mednarodnim posojilom.
Kolikor bo mogoče ta načrt spremeniti (in razgovori mešane komisije so se sukali, kot sem že omenil, tudi okrog tega problema) z vključitvijo novih virov finansiranja, toliko prej bo do o-tvoritve celotne nove ceste prišlo Za nas Tržačane je to življenjskega pomena. Kar se pa tiče priključitve z Razdrtega na Trst, kot sem tudi že omenil, stvar še ni prešla idejne faze ln danes še pretresamo razne variante. Vsekakor pa pričakujemo, da se bodo tj problemi lahko začeli hitreje reševati po skorajšnjem obisku tržaškega župana Spaccinija na Reki, kjer bo zopet govor o avtocestnih povezavah med Tržaško in bližnjim slovenskim in hrvatskim zaledjem.
(Razgovor vodil E. Fornazarič)
ODGOVORI NA VPRAŠANJA SVETOVALCEV
Na nadvozu pri Banih bodo postavili ograjo
Odbornik Mocchi je tudi posredoval za očiščenje doline pri Banih, v katero se stekajo umazane vode
Občinski svetovalec KPI Wilhelm Glede drugega vprašanja pa je je že lani poleti naslovil na odbor- j Mocchi odgovoril, da je občina že nika za javna dela Mocchija vpra-! dlje časa obveščena o odlaganju sanje, v katerem ga je opozoril na smeti in odtoku umazanih voda v pomanjkanje ograje na cestnem dolino pri vojašnic, pri Banih. V
nadvozu pri Banih in nad dolino pri Banih, kjer odlagajo smeti in se stekajo umazane vode, kar po vzroča zlasti v poletnih mesecih nevzdržen smrad daleč naokrog.
Odbornik Mocchi je v pismenem odgovoru sporočil svetovalcu, da je bil cestni nadvoz zgrajen, ko je bila zgrajena državna cesta 202, da je lahko povezoval dva dela občinske ceste, ki jo je presekala državna cesta Na cest: v nadvozu je do sedaj občina le priložnostno kaj naredila. Odbornik pravi, da za ta del ceste ne obstaja noben dogovor o njenem vzdrževanju, da pa je zgrajen na jusarskem zemljišču. Zato bo občina skušala postaviti ograjo v okviru del, ki jih bodo opravili na cesti Konkonei - Bani do pokrajinske ceste, potem ko bo dobila dovoljenje komisariata za jusarska zemljišča Poleg postavit-
ve ograje bodo cesti tudi asfaltirali.
......................................m,,,,,,,,,,,,,,,,,.,........
OB 25. LETNICI POŽIGOV IN ARETACIJ NA KRASU
Spominski večer bivših pregnancev v Nabrežini
Sestali se nameravajo 1. marca v dvorani p. d. «Igo Gruden»
Te dni je minilo 25 let, odkar so nacifašistl začeli tudi po Krasu vpeljavati svoj «nov,i red» s požiganjem domov, nasiljem in deportacijami; na obletnico teh žalostnih dni so v Komnu 15. t. m. priredili razne spominske svečanosti. Pred četrtstoletjem je ta lepa kraška vas s svojimi plameni o-svetldla vandalizem modernih Hunov ter obenem dokazala svojo visoko narodno zavednost. Tudi v Mavhinjah so okupatorji prižgali baklo svoje «kulture», gorele so le nekatere hiše, Mavhenjci so bili pač nekoliko manjši «grešniki» kot Komencl, ki so že nekako spadali v «Banditengebiet».
Nabrežina, kot center spodnjega Krasa, ni bila izjema v tem «po-gromu»: dne 27. februarja 1944, se je ob 6. uri zjutraj začel divji lov na naše moške, medtem ko so nekatere žene že prej odgnali. Na «zbirni postaji« v «žavljah» je delovala ((naborna komisija«, katera je izbrala ' Okitili 80 vaščanov, •namenjenih za «turnejo«-brca določenega povratka. Iz cele oličlne Devin - Nairmmgur so nabrali veliko skupino pregnancev, katere sc esesovci na nabrežinski postaji strpali kot klavno blago v živinske vagone ter jih odpremili v Nemčijo. Tam so jih dodelili raznim industrijskim obratom in kmetijam, kot ceneno delovno silo u-mirajočemu vojnemu potenoialu tretjega «Relcha».
Za letos nakazanih 26 milijonov lir |iza potrebe šolskih podpornih ustanov
i il t* j mm,.	.
Vsoto bo morala razdeliti komisarska uprava pokrajine
Nakazila za druge namene in za javna dela
Ne bom opisoval podrobnejših dogodivščin teh naših trpinov po nemških «Stalagih», ponižanih na stopnjo brezdomcev in brezpravne raje, katera Je bila na voljo vsa-
Pustnl odbor s Kontovela se zahvaljuje vsem vaščanom za pomoč, ki so jo nudili za pustno prireditev. Odbor nadalje sporoča, da daje 40.000 lir za športno igrišče na Kontovelu.
kemu uniformiranemu nadutežu! — To nalogo prepuščam organizatorjem spominskega večtra bivših pregnancev, ki se nameravajo sestati dne 1. marca ob 20 uri v dvorani «PD ig0 Gruden« v Nabrežini in obuditi spomine na že nekoliko zameglene dni te naše žalostne polpreteklosti.
Večer obeta dovolj pestrosti, za katero nam jamčijo agilni organizatorji, posebno zanimive bodo skioptične slike posameznih Na-brežincev iz tistih dni. Zabavali
nas bodo zvoki godbe in našega pevskega zbora; seveda ne bo manjkala običajna «Himna» in ostali prispevki domačih avtorjev.
Prireditelji priporočajo vsem vaščanom in okoličanom obilno u-deležbo na tem večeru.
še posebej vabijo organizatorji vdove in bližnje sorodnike umrlih tovarišev - pregnancev; naj oprosti, kdor je pomotoma izostal iz seznama povabljencev, tudi brez vabila bo na večeru dobrodošel!
Vaščan
to dolino, pravi odbornik, se stekajo umazane vode iz vojašnice, iz neke pralnice in iz nekaterih zasebnih Iiiš. Poleg tega pa se steka tudi deževnica z dela državne ceste 202. Odbornik pravi, da dno doline že nekaj časa slabo požira vodo in da je že svoj čas opozoril občinski oddelek za zdravstvo in higieno ter vojaške oblasti, naj dolino očistijo.
Neodvisnemu svetovalcu Taddeu pa je odbornik Mocchi sporočil, da bodo kmalu uredil’, stopnišče med Senenim trgom in Ul. del Destrie-ro; liberalcu Morpurgu. da bodo pločnik na Reški cest' uredili v okviru načrta za popravilo pločnikov, ki predvideva 50 milijonov stroškov; komunistu Supancichu, da bodo uredili tudi p'očnike na Trgu Valmaura, v Ul. Flavia in na Trgu Cagni. Istemu svetovalcu je odbornik sporočil, da bodo naprave otroškega igrišča v «Domus Civica» pri Sv. Ani, ki so bile poškodovane, kmalu popravili. Socialistu Cesaru in liberalcu Ceccoviniju pa je odbornik sporočil, da so sedaj v teku dela v vseh občinskih borovih gozdovih za uničenje borovega prelca.
Dejavnost deželnih organov
Deželni odbornik Masutto se je predvčerajšnjim razgovarjal v svojem uradu z nekaterimi karnijskimi župani. Razpravljali so o raznih javnih delih
Odbornik za finance Tripani je sprejel predsednika civilne bolnišnice iz Sacileja, s katerim se je razgovorjal o finančnih težkočah, v katere je zabredla bolnišnica. Zagotovil je, da se bo pozanimal za ugodno rešitev tega vprašanja. * * *
Predsednik deželnega odbora Ber-zantl je poslal na novo potrjenemu predsedniku deželnega odbora Tridentinskega - Gornjega Poadiž-
UGOTOVITVE ANKETE ZAVODA 1STAT
Javne knjižnice v deželi število knjig in obiskovalcev
Največ knjižnic jc v tržaški pokrajini
Iz ankete ISTAT (zavoda za sta- že v borbah na goriski fronti so sofistično ugotavljanje) o številu delovali številni oddelki italijanskih
partizanov iz Trsta, Tržiča in Gorice. Premoč nemškega okupatorja je sicer v tistem trenutku zlomila začetni odpor teh edinic, toda ni
knjižnic, zvezkov v njih ter številu obiskovalcev, na področju Furlanije Julijske krajine je razvidno, da je bilo na vsem deželnem področju v
tr&BSs&JGT “	!»:»io».
..._ .“Sic*olf,Ll?r'ihnn.J'!|d«ko»*«|i CrepreMe njihov««
tržaški, 61 v goriški ter 100 v vi- I V0Ja- ^ak,) 11 a Krasu kot v Istri so dernski in pordenonski pokrajini. se ohranile manjs^ enote, ki so Med temi knjižnicami je bilo 14 : predstavljale privlačna središča or-«državnlh in vladnih knjižnic«) j ganizirane borbe oroti nacistične-(vključno s knjižnicami perlferič- mu okupatorju in njegovim poma-nih državnih organov), 56 univerzi- I gačem.
tetnih knjižnic (to je knjižnic pril N tržiškem Krasu ie nreristav-univerzah ali univerzitetnih inštI-!,inV“ S ™	n Pt. »u »
tutih, vključno s knjižnicami fa-' !Ja'"(i„Uko	*B®[tag,'?.ne
kultet in specializiranih inštltu-1 lrlest ,1,'‘ katerem so bili vklju-tov); 44 knjižnic krajevnih usta- £em tedaj se maloštevilni borci iz nov (občinskih, pokrajinskih in Trsta in Tržiča V nas'ednjih me-deželnih) ter 164 «drugih knjižnic«. S3c'h pa se je njiliovo število ve-(med katero so prištete poleg knjiž- čalo iz dneva v dan Enota je naj-nic javnih ustanov tudi knjižnice j prej sodelovala s Kosovelovo bri-raznih akademij, združenj, kultur-1 gado, nato pa je bila vključena v nih društev, verskih ustanov itd.).; Južnoprmorski odred. Že v marcu Skupno so imele te knjižnice11944 se je postavijo vprašanje u-2.566.734 tiskanih knjig iz zvez- stanovitve brigade Ta je bila u-k°v. katerih večino, to je 1.235.904 stanovljena s formalnim snorazu-je imelo 144 knjižnic iz skupine: mom mefj pove.jstvom IX korpusa »razne knjižnice«. Sledile so knliž- jn predstavniki odoornrškega gibanice krajevnih ustanov s skupno , nia v severpj Ita|jj. c s 797.640 zvezki, univerzitetne knjiž- i	f u P ,
niče s 309.923 zvezki, državne ali I itega kU v Srednjem Loknvcu nad vladne knjižnice z 223.267 zvezki I Cupovanom
in knjigami. Po posameznih pod- J V teh dneh se je sestal priprav-ročjih je bilo to bibliografsko pre-1 lialni odbor bivših borcev te par-moženje razdeljeno takole; 1.213.220 tizanske enote ter sklen;l da bo knjig ln zvezkov je bilo v knjiž- poskrbel za dostojn., pros'svitev 25-nlcah v tržaški pokrajini. 667 727! |etnice ustanovitve »Tržaške hri-v goriški ter 685 787 v videmski LdPB	uslanovlue «tržaške brl
oziroma pordenonski pokrajini. *
V letu, na katero se nanaša anketa, so vse knjižnice v deželi skupno izposodile čitateljem 401.904 dela, 585.980 del pa so dale na razpolago bralcem za konzul tiranje v knjižnicah samih. V tej zvezi Je treba omeniti, da so nove knjižnice, čeprav nominalno «odprte za javnost« imele skrajno slab obisk ali pa ga sploh niso imele, zaradi česar so bolj kot kaj drugega opravljale le vlogo hraniteljev knjig in zbirk. To je treba, razen neracionalnosti umikov, pripisati tudi neprimerni opremi, pomanjkanju pomožnih uslužnosti, pomanjkljivostim sedežev in zelo maloštevilnemu osebju. Spričo tega je toliko večji pomen deželnega zakona, ki predvideva prispevke knjižnicam za povečanje deželnega kulturnega premoženja. Na osnovi tega zakona so v zadnjih treh letih podelili kniižnicam za okrog sto miliionov lir prispevkov, od katerih 30 milijonov I.
1966, 33 in pol milijona v letu
........................i...................................................,1
V OKVIRU DELEGIRANIH PRISTOJNOSTI POKRAJINSKE UPRAVE
Deželna uprava ima po statutu zaostalih otrok, tržaški občini za uprava nakazala pokrajini v te na-možnost, da odstopi pokrajinskim ustanovo «Figli del popolo«, Dija-	mene	za leto	1967 in 1968 |e bila
ški matici za Dijaški dom,	sloven-	skoraj	vsa že	razdeljena, ostala pa
skl ustanovi sv. Vincencu za u-! je bila že določena, medtem ko je pravljanje pošolske vzgoje ter usta- pokrajinski odbor pred razpustom novi zo pošolsko vzgojo «FAC Pio začel proučevati razdelitev podpor XII«.	j za letošnje leto.
Pokrajinski odbor Je pred svo-1	.
jim razpustom dobil tudi	prošnje	...Izre	,° vazna so pooblastila, ki
za šolsko leto 1968-1969, v	katerih '	Jlh J®	deželmi	uprava delegirala po-
vse ustanove skupaj prosijo za, raJ1IU na področju javnih del, ki 220.000.900 lir prispevka. Toda po- ?e nahašajo na ureditev in gradnjo krajinska uprava je dobila od de- turističnih cest. Pokrajina je že
upravam določene pristojnosti v zvezi z razširitvijo delovanja pokrajinskih uprav v okviru dejavnosti deželne uprave.
Te nove pristojnosti Je izvoljena pokrajinska uiprava, preden je bila razpuščena in preden je bil imenovan prefekturni komisar, začela resno izvajati. Ta njena dejavnost je bila v prejšnjih dveh letih zslo živahna, zlasti na področju šolskega skrbstva, poklicne usposobitve, zdravljenja psihično in fizično zaostalih otrok, javnih del in psihiatrične pomoči.
V okviru omenjenih pristojnosti je pokrajinska uprava v šoiskem letu 1967-1968 proučila veliko število prošenj za šolsko pomoč za skupni znesek 180.000.000 lir. Toda nakazilo deželne uprave je znašalo komaj 26.000.000 lir, ki jih je pokrajina razdelila in nakazala trža-jški univerzi, nekaterim pokrajinskim zavodom psihično in fizično
tu 1968 Lani je bilo teh prispevkov deležnih 78 v glavnem občinskih knjižnic, medtem ko namerava v okviru programov za bodočnost dežela spodbujati odpiranje novih knjižnic v občinah, ki jih še nimajo, dajati pobudo za ustanavljanje področnih bibliograf-skih sistemov, dati pobudo za u-I stanovitev deželnega bibliografskega ravnateljstva, dati pobudo za odprtje šole za knjižničarje in o-dobriti zakon, ki naj ureja knjiž-ri1če deželnega in krajevnega pomena.
Končno Je treba omeniti, da je v deželi še 223 šolskih knUžnic pri raznih srednjih Šolah, od katerih 145 pri nižjih srednjih šolah, 78 pa pri višjih srednjih šolah. Te knjižnice imajo skupno 402.534 tiskovin. V letu na katero se nanaša anketa so posodile 232 tisoč 973 del. 90.350 del pa je bilo konzultiranih na sedežih kniižnic.
žele tudi za omenieno šolsko ob- i Prou*la 42 prošenj posameznih obdobje le 26.000.000 lir, ki pa jih še!61” za . 6 milijard 400.000.000 lir ni utegnila razdeliti. Zato bo to vredn°sti del. Do sedaj je deželna
vsoto razdelila in nakazala posameznim šolskim podpornim ustanovam sedanja komisarska uprava.
Glede socialne pomoči psihično in fizično zaostalim otrokom pa je pokrajinska uprava v svojih dveh letih poslovanja proučila programe podpor za leto 1967, 1968 in 1969, za katera je bilo nakazanih 218 milijonov, 245 milijonov in 269 milijonov lir. Podpora, ki jo je deželna
uprava odobrila 10 prispevkov za ureditev ali gradnjo 10 turističnih cest v tržaški pokrajini za milijardo 416.000.000 lir del
Glede psihiatrične pomoči pa je pokrajinska uprava zaprosila deželo za 80 milijonov lir prispevka na osnovi deželnega zakona štev. 11 za izboljšanje psihiatrične pomoči izven bolnišnice in za strokovno usposobitev osebja.
............................I........................................Milin...trn...........................................................im......„„„...................................
Pust in narodna noša
Pust je za nami in menim, da smo kar vsi zadovoljni s sproščenostjo in obsežnostjo naših letošnjih pustnih prireditev, ki so po-
menu na kljub. Duhovite domisli ce, ki smo jih srečavali bodisi v posameznih maskah, kakor v skupinskih karikaturah in alegorijah dokazujejo, da nista fantazija in humor odstopila povsem svojega mesta sivi racionalni tehnologiji, ki zasužnjuje današnjega človeka. In prav zaradi človečnosti v tem našem pustnem praznovanju bo dobrodušen i.ritik ob upoštevanju znanega izreka «Per carnevale o-gni scherzo vale» zamižal na obe očesi ob nekaterih maskah, ki bi sicer ne prenesle ocene niti z estetskega niti z etičnega stališča.
Vendar pa postavljam vprašanje: ali spada naša ljudska, na rodna noša med kostume za pust ne šeme? V škedenjski povorki je bila kočija z dekleti oblečenimi v naše škedenjske prastare ljudske noše. Mnenja sem, da niso spa dale med «maškore». Naši ljudje cenijo in spoštujejo narodno nošo kot svetinjo. Najzgovornejši dokaz temu je želja mnogih naših žena, da se jih pokoplje oblečene v narodno nošo. Sicer ne soglašam s to njihovo željo, ker nam s tem odnašajo v grob in uničujejo predragoceno kulturno dediščino naših prednikov, vendar jo ocenjujem kot zvestobo tradiciji in pravilno vrednotenje kulturnega pomena naših starih ljudskih noš. Narodna noša, ki se je pri nas poleg Gorenjske in Bele krajine še najbolj ohranila, naj ostane med našim zenstvom (in tudi pri moških) le svečana obleka za praznične prilike. Dosti raje bi videl Škedenjke (in ne samo dve) oblečene ob velikonočni procesiji in avtoceste pr"'Benetkah "nTslštm1 m Pr?™ik sv- J^vrenca kot pa italijanske avtocestne mreže. To bi v Bstn{ povorm. Pa so še druge se že bilo moralo davno izvršiti, prilike, ko naj se naše žene tn de-zaenkrat pa lahko vzamemo na kleta pojavijo v narodnih nošah: znanje samo obljube, da se bo to ob raznih svečanih kulturnih pro
vsod uspele, tudi slabemu vre- \ povezana z obnavljanjem starih
...     »-1 •. L F*. .tl -Klil	nkinMiA.i T MM«L  L Y ? .	1 A f _
slavah, ob jubilejnih pevskih nastopih itd.
Pa tudi ob veselih prilikah je umestna narodna noša, kolikor je
običajev. Lanska kraška ohcet je bila prava revija narodnih noš. Toda tudi tu je potrebno, da se pazi na pristnost, na tradicijo in da se ne vnaša v narodno nošo novotarije, ki k njej ne spadajo. Re penskim ženam in dekletom moram tudi na tem mestu ponovno izreči priznanje za njihovo skrb in prizadevanje, da so bile njihove noše povsem pristne celo do pravega slovenskega «pušelca» na prsih.
Kjer so že obnovili ah pa še nameravajo obnovit< stari običaj «parterjev» in «parterc* na vaških plesih, toplo priporočam: le nika kega polovičarstvu! če se »par terca» noče obleči popolnoma v skladu z nekdanjim običajem, po tem pa naj gre raje plesat v svoji moderni obleki, pa si lahko obuje tudi zelene ali pozlačene ali po srebrene čeveljčke. Pri obnavlja nju starih običajev naj kot sveto valke sodelujejo starejs'e žene, da bo mladina prevzela pristno trn dicijo in jo nepokvarjeno prenesla v nove rodove Vse drugo je škod Ijivo. Če pa naj ima postati naša narodna noša le kostum za pustne šeme, potem pa je bolje, da jo ohranimo le v - muzeju
Drago Pahor
Kraški pust 69 je za nami.
Obveščamo vse naroč* nike, ki so plačali celoletno naročnino za I. 1969, da bo žrebanje nagrad dne 1.3.1969 ob 17. url v Tržaški knjigarni v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
Kraški pust 69 je za nama. Spričo pomena te osrednje pustne prireditve :n zavoljo nekaj tisoč prisotnih ljudi, ka so se je kljub neugodnemu vremenu udeležili kot akterji na 17 alegoričnih pustnih vozovih ali kot maske in gledalci, ki so zasedli pločnike in stari trg Brdino ter prisostvovala humoreski kronanja kralja Pusta III , sodim, da spada ta resno-neresna prireditev v široki okvir naših množičnih prireditev. Morda z manj resno vsebino ne pa z manj pomembnim poudarkom resnih dejstev, čeprav prikazanih in izpovedanih na duhovit in humorističen način. Ljudje namreč znajo sprejemati tako na bežen in šaljiv način izpovedana dejstva enako kot jih v dnevnem tisku gledamo v karikaturah in vinjetah. To potrjujejo števUni komentarji, ki jih je Imel priliko slišati vsakdo med nami med povorko, ob kronanju kralja Pusta in zvečer na maškaradnem plesu v prosvetnem domu na Opčinah. Ljudje so vse te satirične in dovtipne domisleke sprejeli za svoje, pritrjevali in se zabavali z očitnim zadovoljstvom. Saj to je bdi njih pust. Ljudje so gledali to, kar se pač v časopisih ne bere. Ljudem ugaja, da imajo vsaj enkrat v letu neke vrste ventil, ko se na sproščen način, seveda vselej v imenu pusta, pa čeprav v podobi kralja, pove nekaj več in pokaže v satiri ald alegoriji kaj lepega ali kaj resnega v karikaturi.
Splošna ocena je bala, da letošnja povorka po vsebina ni zaostajala za lanskoletno. Ne bom navajal komemtajrjev, saj pust je za nami in sestavek nd maškara, kateri je le izjemoma v pustnem času dovoljena marsikatera šala, ki si je sicer ne sme dovoliti. Lahko pa rečem, da so bili ti komentar j* prav tako šegam kot so bili pustni voaovi in vseskozi pohvalni Kar pa je glavno je to, da so bili vozovi naši, kraški kot lansko leto z razliko, da je bdi lansko leto poudarek na folklori in na življenju Krasa, medtem ko so bili letos boli karnevalski in dokaj bolj «zapopra-
ni». škoda, da je nestanovitno in neugodno vreme s poledico na cestah v oddaljenejših vaseh, preprečilo večjo udeležbo vasi z vozovi in dotok gledalcev. Ocenitev vozov je bila naloga žirije, ki je sodbo sicer že izrekla, želeti pa je, da bi vsi, ki to tako požrtvovalno in za ceno ne malih materialnih žrtev sodelovali z vozovi in maskami, do. jeli, da je tudi uspeh skupen in da je zdrava tekma med posameznimi kraji znak umske domislice in smisla za šalo in humor, ki ga hvala bogu še imamo dovolj v zalogi.
R. H.
25-Ietnica ustanovitve efržaške brigade»
Po padcu fašizma in se posebej po kapitulaciji Italije v septembru leta 1943 je osvobodilno gibanje zajelo široke plasti prebivalstva ita lijanske narodnost' v naših krajih.
Pešca je podrl vendar ne hudo
V prvih popoldanskih urah so * rešilnim avtom pripeljali včeraj v tržaško bolnišnico ranjenega 75-let-nega upokojenca z Lonjerske ceste 10, Giovannija Felettila, ki ga je povozil neki avtomobilist.
Feletti je bit tedaj na križišču Ul. Ginnastica in Rossetti, na vrhu strmine, od koder se ulica nadaljuje proti velesejmu.
Na križišču ureja promet semafor in upokojenec se je brezskrhno namenil preko ceste, ko je pravkar zavil v njegovo smer avto vrste Innocentl Mini ■ minor. Vozil ga je tehnični uslužbenec Fulvio Slaico, star 25 let ln doma iz Ul Gornici 10. Fant priletnega moškega ni opazil. V zadnjem trenutku Je pritisnil na zavore, vendar mu tudi to ni pomagalo Avta m uspel ustaviti pravočasno, butnil je v upokojenca in ga podrl na tla Na srečo padec ni bil hud, pa tudd glave si ponesrečenec ni pobil. Taiko bo ozdravel v 10 dneh in mu ni bilo treba ostati v bolnišnici. Tja so ga namreč odpeljali z rešilnim avtom, a so zdravnika ugotovili, da se je samo pobil po spodnjih udih Obvezali so ga in mu dovolili domov Na kraj nesreče so prihiteli agenti cestne policije, ki so uvedli krajšo preiskavo za ugotovitev odgovornosti bodisi pešca, bodisi avtomobilista.
«
COSTI L \ A
NA KLANCU.
Seča (Portorož) it. 81, telefon 73-588 — ob glavni cesti proti Pulju
VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE -KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA
KULTURNI UŽITEK BREZ PRIMERE !
faksimile
DALMATINOVE
BIBLIJE
■
.....H;:ii:ii;:;l:;;Ug::!;l!lI;;!;;:~:-iii;H:Sl::;S:;»iS::;iiažžIBSlilSfi!-Hffia----i«ii-l.m.4:3B.:g:a-^||
Knjiga je originalnega formata in vezana v svetlo usnje. Naročite se čimprej nanjo I
Uiaika ktvJgaiMt
1'HST lil. *v Frančiška 20. tel. 61.792
VELIKA TRADICIONALNA PROPAGANDNA PRODAJA
00 24. FEBRUARJA 00 12. MARCA 1969
Kuhinjski pribor
a K
m
Kristal, porcelan jedilni pribor
Oprema za kopalnice in drugo
SAMO NEKAJ DNI - IZREDNE CENE - POHITITE!
TRIESTE . TRST, Ulica Carducci 22 . Telefon 95173-77260.55646
NEDELJA, 23. FEBRUARJA PONEDELJEK, 24. FEBRUARJA
TRST A
7.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.00	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
10.00	Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 A. Meille Calvino: «Modra čepica*; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu;
15.30	Moriconi: «Vohunka v tovarni Farben*; 16.20 Sopranistka I. Bratuž; 16.40 Orkestri; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Koncert;
18.30	Iz pesniških gajev; 18.40 O-peretne melodije; 19.30 Lahka glasba; 20.00 šport; 20.30 Ž. Gruden: Poklici v slovenski pesmi;
21.00	Plošče:	22.00 Nedelja v
športu; 22.10 Sodobna glasba.
TRST
11.00	Skladbe za orgle; 1120 Zborovsko petje; 12.15 Športni pregled; 14.00 «E1 Campanon*.
KOPER
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila;
7.10	Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.10 Zabavni zvoki; 9.30 Nedeljsko srečanje; 10.00 Prenos RL; 10.30 Orkester Paul Paul;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.20 Ansambel Fantel; 11.30 Današnji pevci; 11.50, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14 00 Sosedni kraji in ljudje; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL;
22.10	Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 10.45 Glasbeno tekmovanje; 11.40 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Program z Morandijem; 15.30 in
17.00	Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet od minute do minute; 18.00 Simf. koncert; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Športna nedelja; 21.25 Duo Gulli-Cavallo; 22.20 Zbori z vsega sveta.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila: 8.40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11 00 Nedeljske pesmi; 11.35 Juke box; 12.00 Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe;
14.30	Aktualnosti; 15.03 Glasbena -oddaja; 16.10 Preizkušajo se dile-I tanti; 17.00 Športna nedelja; 18.45
Plošče in skeči; 20.00 Mezzosopranistka F. Cossotto in tenorist C. Bergonzi; 2100 Petrolej prihaja po morju; 21 30 Nove pesmi; 22.40 Angleške plošče.
III.	PROGRAM
10.00	Za začetek programa;
12.20	Mozartove sonate; 13.00 Spohr, Schubert, Strauss; 14.00 Folk-glasba; 14.10 Leningrajski filharmonični orkester izvaja Čajkovskega in Prokofjeva, 15.30 Garcia Lorca: Nozze di sangue;
17.30	Sličice iz Francije; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.30 Parlamentarne bitke v Italiji.
FILODIFUZIJA
8.00	Schubert in Schumann; 8.50 Na sporedu Musorgski; 10.20 Mozartove in Rossinijeve variacije;
10.55	Antologija interpretov; 12.30 Ghedinijeva komorna glasba; 13.10 Bachova Simfonija, opus 18
SLOVENIJA
6.05, 7.00, 13.00. 19.30 Poročila;
7.20	Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Inform. oddaja; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Iz naših krajev;
10.05	Še pomnite, tovariši...: Z. Bogataj; Čez Srem proti Slavoniji;
10.30	Pesmi borbe in dela; 10.45
Naši poslušalci čestitajo:	13.15
Novi ansambli; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Ob zabavni glas bi; 14.30 M. Kolar: «Reklama za reklamo*, humoreska; 15 05 Športno popoldne: 17 05 Operni koncert;
17.30	A. Papler; «Alarm v Beljaku*; 18.20 Schumann in Stravinski; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*;
ITAL. TELEVIZIJA
11 00 Maša; 12.00 Duhovnik med množico; 12.30 «Settevoci»; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.45 Športno popoldne: 17.00 Program za mladino; 18.00 Che domenka. amicil; 19.00 Dnevnik;
19.10	Polčas nogometne tekme;
19.55	Šport in kronike strank;
20.30	Dnevnik; 21.00 Stevenson: Jekyll; 22.10 Športna nedelja;
23.05	Dnevnik,
II. KANAL
16.30 Simf. koncert; 17.00 Plavalne tekme; 18.45 Casacci-Ciam-bricco: «La donna di fiori*; 21.00 Dnevnik; 21.15 cSettevoci*; 22.30 Gospodarska rubrika.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Pianist Garner; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Pacchiori; 17 20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 šola: 18.50 Zborovsko petje; 19.20 Melodije; 20.00 Športna tribuna: 20.35 Fansi; 21.15 Melodije; 22.00 Ljubljanski pihalni trio.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.45	Domače pesmi; 13.55 Etnografske beležke; 14.30 Knjižne novosti.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14 30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.00	Prenos RL; 10.15 Plošče;
10.45	Uspeli motivi; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Glasba in pesem;
12.00	in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Športni ponedeljek; 14.00 Za oddih in razvedrilo; 15.30 Dva pevska zbora; 16 40 Prijetna glasba;
17.00	Od opere do opere; 17.30 Ansambli; 19.00 Orkester Alper; 19.30 Prenos RL; 22 10 Motivi za vsakogar; 22.35 Večerni koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00. 15.00 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.10 Zvočni trak; 10.35 in 11.08 Ura glasbe;
11.30	Baritonist Bechi; 12.05 Kontrapunkt; 13.45 Vesele harmonike:
14.45	in 15.10 Nove pesmi; 16.30 Moderne melodije; 17.05 Program za najmla.iše; 18.55 Umetnost in slovstvo; 19 30 Luna park; 20.15 Sestanek petih; 2100 Koncert;
22.30	Glasbeno govorni spored.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 10.00 Gersh-winovo življenje; 10.40 Telefonski pogovori; 13 00 Športni pregled;
14.00	Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 15.15 Poljudna znanost; 15.35 Neapeljske pesmi; 16.00 Nove pesmi; 17.10 Sanrem > 69; 17.35 V Braziliji; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Nove plošče; 20.01 Glasba po željah; 2210 Kvizi narobe; 22.40 Francoske plošče.
III.	PROGRAM
10.00	Začetni koncert; 10.45 Haydnove simfonije; 11.30 Od gotike do baroka; 11.50 Italijanska sodobna glasba; 12.35 Beethoven in Chopin; 14.00 Novi interpreti;
15.25	Dvorak. Kvartet, opus 96;
18.15	Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba: 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 String-berg-Codignola: «Sonata di spe-tri»; 22.30 Koncert
FILODIFUZIJA
8.00	Manfredini in Veracini; 8.30 Skladbe za orgle; 8.50 Operni koncert; 10.10 Borovski, The Mirror; 10 20 Smetana in Kodaly; 12.30 Boccherini, Kvintet J. Brahms, Kvartet; 13.30 Antologija interpretov.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00,19.30
Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 J. Bitenc: Narobe svet; 9.30 Paleta zvokov; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Klavirske skladbe: 12 30 Dr. V. Skubic; Razkuževanje in razku žila; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...;	14.05 Lepe
melodije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Tri rapsodije za zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Saint Saens: iz opere «Samson in Dalila*; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signa!i*; 18.35 Mladinska «Inter na 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.15	Jožica Svete; 20 00 Beograjska filharmonija — v odmoru: «Kulturne diagonale*: 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno — I. Cimerman: Pesmi;
ITAL. TELEVIZIJA
10.30,	11.30 in 15.00 Šola; 12.30 Francoščina; 13 00 Roditeljski krožek; 13.30 Dnevnik; 17.00 Gioca-gio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Uvod v kemijo;
19.45	Šport in italijanske kronike;
20.30	Dnevnik: 21 00 Fiim: «Quar-to grado*; 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.00	Angleščina 2100 Dnev-
nik; 21.15 Mi in drugi; 22.10 TV razprava:	Dnevnik in njegovi
bralci.
JUG. TELEVIZIJA OD 2S. II. DO 1.-111.-198»
NEDELJA, 23. februarja
20.00	m 22.10 Poročila; 9.30 Po domače; 9.35 Kmetijski fiim; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja: Daktari; 11.40 TV kažipot; 14.25 šahovski komentar; 14.55 Liege: Nogomet Belgija-Špa-nija; 16.45 Fleurin Portret — film; 17.40 Košarkarska tekma Crvena zvezda-Zadar; 18.05 Harvey — film; 19 45 Cikcak: 20.30 3-2-1; 20.35 G. Mihič; Samci — humoreska; 21.20 Malo za šalo, malo zares; 21.45 Športni pregled PONEDELJEK. 24. februarja
20.00	in 2150 Poročila, 9.35 in
14.45	TV v šoli; 10.30 in 15.40 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Angleščina: 17.45 Zgodba o Ferdinandu; 18 00 Po Sloveniji;
18.25	Ekonomska šola; 18.50 šla-ger sezone; 19.20 Ljudje in poklici; Miličnik; 19.45 Cikcak; 20.30 3—2—1; 20 35 S Kolar: Mi smo za pravico — drama; 21.15 P. I. Čajkovski: Koncert za klavir in orkester.
TOREK, 25. februarja
20.00	in 22 35 Poročila; 9.35 in
14.45	TV v šoli; 10.30 in 15.40 Angleščina, 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Francoščina; 17.45 Risanka;
18.00	Gregec reši partizansko tiskarno; 18.20 Obrežje; 18.40 Komorni zbor RTV; 19.05 Žena v svetu; Američanka; 19.30 Portret dr. Marje Boršnikove, 20.30 3— 2-1; 20.35 Goljufi - film; 22.05 Baletna oddaja.
SREDA, 26. februarja
20.00	in 23.05 Poročila; 9.35 TV
v šoli; 17.45 20 slavnih; 18.30 Pi sani trak; 18.45 Skrivnosti narave — film; 19.15 Popularna glasba;
19.45	TV prospekt; 20.30 3-2-1; 20.35 G. Puccini: La Boheme;
22.25	Mojstri risanega filma.
ČETRTEK, 27. februarja
20.00	in 22.10 Poročila; 9.35 in
14.45	TV v šoli; 10.30 in 15.40 Nemščina: 11 00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Sneženi mož in žena; 18.00 Risanka; 18.15 Po Sloveniji; 18 45 M. Djurdjevič; Humoreska; 19.45 Cikcak; 20.30 3—2—1; 20.35 Labodji spev - film;
21.25	Kulturne diagonale.
PETEK, 28. februarja
20.00	in 24 00 Poročila; 9.35 in
14.30	TV v šoli; 11.00 Francoščina; 15.55 Splošna izobrazba; 17.15 Svetovno drsalno prvenstvo v Co lorado Springsu; 18 15 Daktari — film; 19.05 Odgovornost poslancev; 19.50 Cikcak; 20.30 3-2-1, 20 35 Hokejsko prvenstvo — prenos tek me Jugoslavija ZR Nemčija; 22.40 Quiz 69 — oddaja TV Zagreb. SOBOTA, 1. marca
20.00	in 23 10 Poročila; 9.35 TV v šoli; 13.30 Svetovno drsalno pr venstvo v Colorado Springsu; 16.00 Svetovno hokejsko prvenstvo; Nor veška-NDR; 18.15 Mladinska igra;
19.15	S kamero po svetu; 19.40 Za boljši jezik; 19 45 Cikcak, 20.30 3—2—1; 20.35 Zabavno-glasbena oddaja; 21.35 VVojeck film; 22.20 Svetovno hokejsko prvenstvo: Ro-munija-ZRN; 22 50 TV kažipot.
PO ZASEDBI LADJEDELNICE V TRŽIČU
Posebna delegacija je prek prefekta zahtevala takojšen poseg pristojnih ministrov v zadevo
V delegaciji so bili poleg delavcev tudi parlamentarci nase dežele in drugi predstavniki Parlamentarci zahtevajo takojšnjo ugoditev zahtevam delavcev in preklic neupravičenih odpustov ■ Poudarili so skrajno napet položaj in veliko materialno škodo
Včeraj ves dan se je nadaljevala zasedba ladjedelnice v Tržiču cd strani nad 3000 delavcev, ki so zasedli obrat že v petek dopoldne, kot odgovor na nerazumljiv odpust treh elektrovarilcev od strani direkcije in v zvezi z nepopustljivim stališčem iste direkcije glede zahtev stavkajočih elektrovarilcev. Včeraj se je število prisotnih delavcev znižalo na nekaj nad 1000, delo pa je v vseh oddelkih počivalo, ker so vsi delavci solidarni s stavkajočimi. Delavci tudi skrbijo za red v mirujoči ladjedelnici.
Včeraj ob 13. uri je goriški prefekt sprejel delegacijo, v kateri so bili poslanci Albin škerk, Mario Liz-zero, Loris Fortuna, Bruno Lepre, Antonio Scadni dn senator Albarelio: poleg njih so bili v delegaciji še deželni odbornik Cesare Deveta® ter svetovalci Bergomas, Zorzenon in Pascolat in delegacija delavcev iz tržiške ladjedelnice. Po zaključku razgovorov je prefekt, po nalogu poslancev in deželnih svetovalcev, poslal brzojavno poročilo predsedniku vlade v Rimu ter notranjemu ministru, ministru za državne udeležbe in ministru za delo.
V tem sporočilu je rečeno, da so se poslanci, deželni odborniki in svetovalci sestali najprej z notranjo komisijo v ladjedelnici in prišli potem z delavsko delegacijo na sestanek s prefektom v Gorici, da bi mu razložili položaj v ladjedelnici.
Poročilo navaja, da so delavci zasedli ladjedelnico, do česar so bili prisiljeni po 500 urah stavke. Položaj je skrajno napet tako zarad. splošne varnosti kakor tudi zaradi velike materialne škode, ki so posledica te borbe. Zato je nujno potrebno, da se pride čimprej do poravnave spora na osnovi zahtev, ki so jih postavili elektrovarilci,
kateri zahtevajo povrnitev tistih mezd, ki so jih že uživali in pa da se prekliče ukrep za odpust treh delavcev za nedoločen čas.
V sporočilu prefekta se zahteva, naj bi takoj posredovali v Tržiču minister za državne udeležbe in minister za delo tudi zato, ker je vodstvo zapustilo ladjedelnico in ker vlada velika napetost v tem podjetju in na Goriškem. Zahtevajo nadalje takojšen sestanek z omenjenima ministroma. Odgovor na te zahteve naj pošljejo prizadeli goriškemu prefektu.
Zgoraj omenjeni poslanci in sa-
uiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiia»iii*ii<iiiiiaiiiiiii>iiiiiiiiiiaiiiiiiiiiii«iiiiiiaiiiMiaii«iiiiiii«iiiiiiiiituaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKui«iiiitiiiiiiincjiiM«iiiiii
nator so poslali včeraj notranjemu ministru ter ministroma za državne udeležbe in za delo svojo interpelacijo, v kateri zahtevajo nujen odgovor o tem, kakšne ukrepe nameravajo podvzeti mdnistri s takojšnjim učinkom za rešitev hude krize, ki je povzročila skrajno na petest med 5000 delavci, ki so postavljeni na hudo preizkušnjo zaradi stavk v zadevi elektrovarilcev In ki so jih sedaj še izzvali s krivičnim odpustom treh delavcev.
Sedanji popoln zastoj v ladjedelnici, ki jo je vodstvo podjetja zapustilo, povzroča ogromno škodo
deželi Furlanija - Jul. krajina in vsej državi v absolutnem nesorazmerju z zahtevami delavcev, ki ne zahtevajo poviškov ampak tisto, kar so že imeli.
Danes popoldne ob 10. url bo v dvorani Roma v Tržiču izreden posvet pokrajinskih vodstev CGIL m FIOM, da bi na njem proučili nastali položaj in ukrepe, ki jih je treba s tem v zvezi podvzeti, v podporo delavcem v borbi. Sestanka se bosta , udeležila tudi vodja sindikalnega urada CGIL Guidi in član državnega vodstva FIOM Femex.
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Za drugi del industrijske cone bo potrebnih okrog 133 milijonov
Razgovori s sindikati o občinskih uslužbencih - Nakup opreme za slovensko učiteljišče izdelava načrta za obmejno postajo - Povišanje davčne osnove za gradbene parcele
Občinski odbor v Gorici je imel v petek zvečer svojo običajno tedensko sejo. Zupan Martina in podžupan Candussi sta ob tej priliki poročala o sestanku, ki sta ga imela v četrtek s sindikalnimi predstavniki občinskih uslužbencev, na katerem so obravnavali organski pravilnik. Izdelali so okvirni načrt in se obvezali, da bodo usnutek or-ganika predložili občinskemu svetu v proučitev še tekom meseca junija. Pred tem bo poseben odbor, ki
pripravlja organik, izročil sindikal-1 kov vseh partizanov, ki so sedaj
nim organizacijam predlog organi-ka, katerega mora pripraviti odbornik za personal. Ob tej priliki so obravnavali tudi o sindikalnem sporazumu glede uslužbencev mestnih prevozov, ki jih je prevzela občinska uprava v mestna podjetja.
Odbornik Fantini jte s svoje strani poročal, da opravljajo pri spomeniku . - kostnici za partizane zaključna delil in da bodo lahko v kratkem pričeli s prenosom ostan-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI
Tat je pokazal skrivališče ukradenega blaga za trgovino
Oproščen industrialec iz Tržiča, ki ni plačal davkov - 28 in pol meseca zapora vojaku, ki je pohujševal mladoletnico na ulici
Trije mladeniči iz Tržiča so se morali zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Gorici pod obtožbo, da so ponoči dne 12. decembra 1967 vlomili v manufakturno trgovino Bruna Mugnaionija v Ul. Toti 16 v Tržiču in odnesli iz nje 31 moških jopičev iz	poplina v	skupni
vrednosti okrog	100	tisoč lir.
Obtoženci so bili 20-letni Arrigo Vivaldi iz Tržiča, Ul. Matteotti 41, 20-letni Dino Dorsi iz Tržiča, Ul. dei Argonauti 18 in 21-letni Fran-cesco Mutascio	iz	Tržiča,	Ul.	S.
Anna 9, vsi prisotni pri razpravi.
Kot povzemamo iz obtožnice in policijskega zapisnika Je Mutascio že naslednje jutro po vlomu zjutraj ob 9.30 stopil v trgovino o-kradenega trgovca.	Izdajal	se	je
za nekakšnega «detektiva» ter namignil, da ve, kje se nahaja ukradeno blago. Končno mu je dejal, naj gre z njim na travnik za trgovino in v resnici je trgovec našel tam ukradene jopiče ter je «de-tektivu» v znak hvaležnosti daroval enega od teh jopičev. Ker pa se mu je zdelo obnašanje mladeniča precej sumljivo, je zadevo prijavil policiji in ta je poiskala Mutascio ter ga zaslišala. Ta je kmalu priznal tatvino in povedal za imena ostalih krivcev, ki so ju tudi zaslišali.
Tiste noči so šli vsi trije do trgovine in medtem ko je ostal Dorsi na straži na ulici, sta Vivaldi in Mutascio razbila šipo nekega okna v pritličju. Takoj za oknom so bili obešeni omenjeni jopiči, da sta jih lahko kar z rokami potegnil skozi luknjo v šipi. Zavoj blaga so nato skrili na travniku za poslopjem, kjer ga je naslednje jutro pokazal Mutascio trgovcu.
Sodišče je spoznalo za kriva Vivaldija in Mutasola ter ju obsodilo na 5 mesecev in 10 dni zapora, po 30 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov; kazen pa je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Dor-slja pa so oprostili, ker ni zagrešil tatvine. Branil je vse tri u-radno odv. Cattarini iz Tržiča.
V odsotnosti obtoženca so obravnavali zadevo tržiškega industrialca 73-letnega Salomona Kretner-ja, ki je po rodu jz Besarabije ter ima sedaj bivališče v Krminu, Ul. Udine 4. Sodišču ga je prijavila davkarija pod obtožbo, da ni plačal šest obrokov davka za dopolnilno dohodnino v letu 1964 za skupni znesek 5.320 lir. Obtožnica dodaja, da je mož zvijačno odprodal svoj delež pri tovarni «Elettrodomesti-ci Kretner« v Tržiču za 100 milijonov lir in da je prikril tako pridobljeno vsoto in tako davkariji onemogočil, da bi opravila rubež v tovarni.
Na razpravi se je njegovemu zastopniku odv Cataniju posrečilo dokazati, da obtožnica ni osno
vana in tako je sodišče Kretner-ja oprostilo ker da ni zakrivil dejanja. Predhodno je državni tožilec zahteval zanj dva meseca zapora.
Pri zaprtih vratih so obravnaii zadevo 26-letnega Francesca Lo-reta iz Neaplja, ki je bil obtožen, da je nasilno poljuboval in stiskal k sebi v Ul. Goldoni v Gorlai komaj 9-letno L. S. A. Iz Ločnika, ko Je šla s sestrico na obisk k neki svoji sorodnici.
Obtožba se nanaša na dogodek, do katerega je prišlo v omenjeni ulici dne 15. aprila lani ob 12.15. Loreto je takrat služil vojaški rok prj 114 pešpolku v Gorici. Ko sta se deklici vrnili domov in povedali staršem, je oče zadevo prijavil policiji, ki je potem na osnovi opisa obeh deklic našla Lore-ta. Sodišče ga je v odsotnosti obsodilo na dve leti, 4 mesece ln 15 dni zapora in plačilo sodnih stroškov. Uradno ga Je zagovarjal odv. Pascoll.
Drž. tož. La Greca; preds. dr. Cenisl, sodnika Mancuso in Gri-delli; zap. Nodetti.
Na S6Z sestanek z goriškimi gospodarstveniki
V okviru prizadevanj Slovenskega gospodarskega združenja za deželo Furlanijo - Julijsko krajino so se predvčerajšnjim v našem mestu sestali številni gospodarstveniki z Goriškega, predvsem s področja uvoznikov in izvoznikov. Sestanek je imel namen razčistiti nekatera pereča vprašanja v trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo, zlasti kar zadeva poslovanje prizadetih operaterjev po obmejnih računih. Na sestanku so nadalje postavili temelje za nadaljnje koristne pobude slovenske stanovske organizacije.
Cepljenje v Doberdobu proti otroški paralizi
Z županstva v Doberdobu nam sporočajo, da bo v torek, 25, t.m. dopoldne v občinski ambulanti v Doberdobu cepljenje otrok proti paralizi. Starši, ki so med tem gotovo prejeli tudi povabilo na dom, naj pripeljejo svoje otroke ob določeni uri v ambulanto.
Prefektov obisk v SAFOG
tovarniške naprave. Prefekt se je pohvalno izrazil o napravah, ki delajo s polno zmogljivostjo.
Dr. Pietrostefani je sprejel tudi obisk svetnika višjega sodišča dr.
Pietra Mar&ija, ki je bil imenovan za državnega tožilca pri goriškem raembe zadevnih prijav, ki so jih sodišču.	| vložili davkoplačevalci.
Metanovod je preskočil Sočo
pokopani na glavnem pokopališču. Isti odbornik je predložil v potrdilo nakup opreme za potrebe slovenskega učiteljišča v Gorici ter nekatere druge nakupe.
Fahtini je poročal tudi o ureditvi poševnih parkirišč v Ul. Oberdan, o postavitvi novih semaforjev ter o načrtu za ureditev časovno omejenega parkiranja v vsem mestnem centru. O tem bodo razpravljali še na prihodnjih sejah, ko, bodo dobili vse potrebne informacije.
Na predlog odbornika za javna dela Lupierija so odobrili načrt za drugi del področja industrijske cone, za katerega ureditšv bodo potrebovali 133 milijonov lir pri čemer računajo na deželni prispevek na osnovi zakona št. 21 od 11.11. 1965. Odobrili so nadalje izdatek
1.060.000	lir za popravilo občinskih poslopij, ki so utrpela škodo pri neurju dne 5. t.m. ter razne druge izdatke za vzdrževanje občinskih objektov. Inž. Ugu Cuttiniju pa so poverili izvedbo končnega načrta za prvi obrok del pri ureditvi blagovne postaje na meji pri štandrežu za mednarodni promet. Odobrili so nadalje odstop občinskih poslopij v Ul. Morelli, kjer bodo postavili novi sedež Zelenega križa.
Odbornik za davke Bratina je predlagal nekatere ukrepe v zvezi s povečano vrednostjo zemljišč za gradnjo posebno kar se tiče spre-
Metanovod napeljan preko pre graje na Soči
Lončniku
Prejšnji teden je napeljava meta-novoda «preskočila» Sočo, ko so tehniki občinskih podjetij postavili dvojne cevi za zemeljski plin na stebre železobetonskega jezu, ki tvori na Soči pod Ločnikom pre-grajo za potrebe nakalnih naprav za področje med Gradiško in Kr-minom. S tem dvocevnim vodom s cevmi v premeru 150 mm, ki jih vidimo na naši sliki, so načrtovalci goriškega metanovoda premostili eno največjih ovir in že navezali obe cevi na mestni plinovod. Na-. prava bo lahko dovajala pol mili-I Jona kub. metrov plina na uro, kar Goriški prefekt Je te dni obiskal bo zadostovalo za gospodinjske, in-goriško livarno Safog. Sprejel ga je dustrijske in ogrevalne potrebe go-direktor Crovetti in mu raaflcazai j riške občine.
Glavno oviro predstavlja za sedaj šo postavitev metanovoda preko struge reke Ter pri Villessah. Vendar računajo, da tudi to delo ne bo povzročilo večje zamude in bodo lahko v pozni spomladi lahko nudili goriškim potrošnikom zemeljski plin, ki so ga obljubili za konec maja.
Kot je bilo že govora ob debati k proračunu občinskih podjetij iz Gorice, bodo prodajali plin za ogrevanje in industrijske potrebe po 33 ali 34 lir za kub. meter, za gospodinjstvo pa po 75 do 80 lir. Ker pa ima še enkrat toliko kalorij kot sedanji plin iz premoga, pravijo, da bo vseeno metan cenejši.
DELOVANJE SPI) V GORICI
V sredo planinski večer v klubu «S. Gregorčič»
Občni zbor članov bo v četrtek, 20. marca zvečer
Na zadnji seji Slovenskega planinskega društva iz Gorice so odborniki pod vodstvom predsednika Slavka Rebca pregledali tekoče zadeve društva in njegovo delo. Ob tej priliki so določili, da bodo sklicali tokrat redni letni občni zbor društva na delavnik m ne na nedeljo kot je bilo do sedaj običajno. Občni zbor bo torej v četrtek, 20. marca ob 20. uri v prostorih kluba «S. Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo 13.
Določili so nadalje, da bo društvo organiziralo dne 23. marca avtobusni izlet v Planico ob priliki tamkajšnjih smučarskih skokov. Podrobnosti o tem bodo sporočili enkrat pozneje. Izlet, ki so ga priredili na pustno nedeljo na Tržaško, kjer so obiskali dolino Glinščice je uspel in so bili udeleženci z njim zadovoljni. V dolini Glinščice so prišli do slapa, na povratku pa so prisostvovali maškaradi in pustni povorki v Miljah.
Pri svojem bodočem del ubo SPD kot prvo pripravilo društveni planinski večer, ki bo v sredo, 26. februarja ob 20.30 v klubu «S. Gregorčič«. Članom in prijateljem bodo ob tej priliki prikazali lepe barvne posnetke iz društvenih izletov in druge zanimivosti.
Spored izleta Slovenskega gospodarskega združenja v Opatijo
Prvi dan — SOBOTA, 15. marca 1969: Ob 14. uri start toč-kovalne avtomobilske vožnje s stadiona 1. maj v Trstu. Ob IS. uri prihod udeležencev v Opatijo. Ob 21 uri slavnostna večerja v «Ambasadorju», proglasitev zmagovalcev in podelitev bogatih nagiad. Po večerji ples in zabava. Prenočišče v hotelu «Ambasador».
Drugi dan - NEDELJA, 16. marca 1969: Ob 9. uri zajtrk, nato Kopanje v zimskem bazenu. Ob 12.30 kosilo. Popoldne odhod iz Opatije.
Vsi člani, prijatelji in znanci, ki se ne nameravajo udeležiti točkovalne avtomobilske vožnje. naj se zberejo ob 20.30 v hallu hotela «Ambasador» v Opatiji. Na razpolago bo tudi avtobus, ki bo odpeljal iz Trsta v soboto ob 17. uri, s povratkom iz Opatije v nedeljo po kosilu.
<CTTTBT"IH T —IMH—»
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški občini se je od 17. do 22. februarja rodilo 18 otrok, umrlo 9 oseb, poročilo se je 8 parov in 3 so oklicali.
ROJSTVA; Valentina Troncar, mrtvorojena Valentina Obljubek, Federioo Macoratti, Mauro Odorico, Davide Di Stefano, Giorgia Micht luzzi, Cristina Manca, Valentino Cemic, Laura Montieo, Silvia Ian-nazzo, Roberto Furlan, Michele Tor-tolo, Silvia Valenti, Davide Clama, Manueia Catoas, Valentina Strado-lini, Enrico Angeli in Patrizia Franzond.
SMRTI: upokojenec 67-letni Pre-tro Iechnich; gospodinja 72-letna Anna Capon, vd. Bertossi; 68-letni Alfredo Marchesan; gospodinja 40-letaa Isolda Peraro, por. Nocera, avtoprevoznik 48-letni Damiano Ger-minario; strojepiska 37-letaa Ileana Da/voli; gospodinja 65-letna Maria Bone, por. Culdatti; praviri zastopnik 68-letni Giuseppe Bon in upokojenec 88-letni Antonio Citta.ro
POROKE: pleskar Claudio Gruso-vin in tekstilka Silvia Graziani; delavec Danilo Chinese in prodajalka Lucia Plet; karabinjer Achllle Polisi in predilka Annamaria Di Lenardo; vseučillški asistent Roberto Poli in študentka Annamaria Bressan; telefonist Paolo Čarati in uradnica Marcella Pacini; karabinjerski podčastnik Mario Trovato m uradnica Gdanna Benci; radio-tehnik Claudio Zuttioni in tekstilka dara Klemenčič; uradnik Antonio Iakomcic in gospodinja Celestina Sedda.
OKLICI: elektromehanik Leopoldo Blasi in gospodinja Anna Gatta; računovodja Emilio Pacella in učiteljica Marcella Vetturelli; trgovec Bruno Pahor in gospodinja Vladica Čendak.
Uspešen nastop folklorne skupine «Tine Koian:»
Sinoči je gostovala v Gorici f°^' loma skupina kulturno - umetni®6' ga društva «Tlne Rožanc« iz Ljut' Ijane. Na-stcp je organizirala Sk venska prosvetna zveza, kateri Je uprava Katoliškega doma odstop;19 dvorano za navedeno prirediti' Prireditve se je udeležilo mno=| ljudi, tako da je bila dvorana natrpana do zadnjega kotička. VzdtoJ je bilo na višku in ljudje so ®P® jemali program z veliko pozorno®1' jo in z nszadržanim navdušenj6® Prosvetno društvo »Danica« z ha je o-rganiziralo poseben avtoW*9’ ki je pripeljal vaščane na to Pr'_
reditev _ Za pobudo je vsel vredna vsa pohvala.

Pri trčenju skuterjev v Ločniku
je dobila hude poškodbe
Sinoči okrog 19. ure so z ret® nim vozom Zelenega križa PrlP9j ljali v splošno bolnišnico v Gori 45-letno Rozo Bregant por. Marg'19 rita iz Ločnika, Ul. Sartorio H. je zaposlena kot bolničarka v P® krajinski umobolnici. Ko se je ®® lo prej peljala s skuterjem PreK Trga San Giorgio v Ločniku, je “ čila z nekim mopedistom. Pri je padla in se hudo poškodova*9' Zdravniki so ji ugotovili stisnJ6 prsni koš, odrgnjenje na des®6® kolenu, poškodbe na levi strani c^ la in senca ter so jo pridržan pridržano prognozo na zdravljenj ' Izvidnica cestne policije iz Gori66 je napravila o nesreči zapisnik-
Gorica
CORSO. 15.00:	«Fraulein d®
tor«, S. Kendall in N. Green; 1 lijansko-jugoslovanski film v at vab.	. .
VERDI. 15.00:	«Commando ®®
da«, A. Ray, italijanski kin«® skopski film v barvah. , r. MODERNISSIMO. 15.15—22: »k® mata a cavallo«, T. Konykova
M. Kozakov; sovjetsko-madžar
film, mladim pod 14. letom P povedan.	„
VITTORIA. 15.15:	«Tender« ’
V. Lisi in G. Segal; italiJ«®5^ barvni film, mladini pod H-tom prepovedan.	m
CENTRALE. 15.15: «Duffy U re j. doppio gioco«, J. Cohern in ^ Mason; ameriški kinemaskoP film v barvah.
/ r? i f*
AZZURRO. 14.00: «Le calde ri°^ di Lady Hamilton«, M. Mer® in R Johnson Barvni film ej EXCELSIOR. 14.00: «La donna ^ cemento«, F. Sinatra, R- 've Kinemaskope v barvah. jg. rRINCIPE. 14.00: «Oggi a me- „. mam a te«, M Ford m B. cer Barvni film
S. MICHELE. 14.00; «L'astron^ degli esseri perduti«, J- r0*, Barvni film. Sledi «Lui e 1al S. Laure! in O. Hardy.
,\ora Gorica:	-
«Soč».» — Nova Gorica: PrepeVjj za Pancho Villa«, mehiški t® film — ob 16, 18 in 20.15.	_
»Svoboda* — Šempeter: «Tobru ^ ameriški barvni film — ob 1 • 20.15.	gjr
Šempas; «Quillerjevo poročilo9’ ^ gleški barvni film — ob 18- 1 ,,j0 Deskle: «Lili», ameriški barvni — ob 17. in 19.30.	md
Renče: »Pekel v vlaku«, an9e barvni film — ob 15. in }?' Kanal: »Alžirska bitka«, italij®1 alžirski film — ob 16. in .iiigtii Prvačina:	»Prijateljstvo«, ln
film - ob 16. in 20.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA	0d-
Danes	ves	dan m ponoči J	,^1
prta lekarna Pontoni Bassi, 14 št 26, tel. 33-49
TR2I0	.e l
Danes	ves	dan (n ponoči	•I	„
Tržiču odprta lekarna «C6lj — Piazza della Repubblica, tel-
RONKE	aAj) t
Danes	je	odprta lekarna	^
Stazione« dr Matitti - viale ribald) 3	—	tel 77046.
dežurna cvetličarn* ]j.
Danes je v Gorici odprta c^c» čarna Micheli Ferdinande,
XXIV Maggio 22, tel. 23-39-
flVTOPROMET GORICA S S
PRIPOROČA ZIMOVANJE NA LOKVAH
Spoštovane bralce obveščamo, da je v znanem smučarskem centru Lokve na novo odprta razsvetljena smučarska Pr°8®' Vabimo Vas, da nas tudi med delavniki obiščite, ko boste solidno in hitro postreženi v našem hotelu Poldanovec Lokve-Se priporoča AVTOPROMET GORICA —
HOTEL POLDANOVEC, Lokve-
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s jivojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program
In gostilna «Pri hrOSt“ gostilna <rZvezda
telefon 21-23
KMALU JE NAŠEL DOBRO
SKRIVALIg&E
LOPOVI NISO KJIT1 SLUTILI , DA JIH OPAZUJE OKO POSTAVE...
AHA .r SKRIVALIŠČE LE KAJ SO. PRIPELJALI '

HORO
SKOP
Veljaven od 23. februarja do 1. marca 1969
. OVEN (od 21. 3. r *C\ do 20. 4.) V ču-
/	j stvenih odnosih bo
] položaj precej dvo-umen, ker se bo zanimalo za vas obenem več oseb drugega spola. Odločite se za eno samo izbiro. Na delu morate biti bolj odločni in se ne smete pokoravati vsakemu ukazu. Vzemite okrepčila za izboljšanje zdravja.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Živeli boste trenutke intenzivne sreče z ljubljeno o-sebo. Kdor je še sam, bo lahko našel svoj vzor, le poiskati je treba. Na delu ne bodite neodločni. Vsak dvom lahko le škoduje in onemogoči napredovanje. Ste živčno utrujeni in potrebujete počitek.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Z veliko lahkoto bo prišlo do sestanka in iz njega se bo izcimilo nekaj resnega. Sicer pa morate biti nekoliko odločni. Na delu vam bodo naložili precej obveznosti in ne smete vseh sprejeti. Preosnova v telesu slabo deluje zaradi neprimerne hrane.
RAK (od 22. 6. do
22. 7.) Z ljubljeno osebo bo pfišlo do prepira, ker boste dvomili v njeno zve stobo, kar bo popolnoma neupravičeno. Prav bi bilo, da se končno odrečete dvomom. Če hočete na delu napredovati, morate menjati svoje metode. Zdravje bo ostalo, nespremenjeno.
LEV (od 23. 7. do
.	.	22. 8.) Teden je
(	J	naravnost sijajen za
\' \ v / zmenke, sestanke in sklepe. Sreča vam bo dana in nikar ne zamudite prilike. Na delu vam bodo dali zelo zanimiv predlog, vendar ne smete takoj zagrabiti za stvar. Ne smete se zdraviti sami, marveč morate iti k zdravniku.
DEVICA (od 23. 8. f	do 22. 9.) V svojih
I	\	čustvenih zadevah
\	/	ne vprašajte niko-
y ga r za mnenje, vse se bo dobro končalo, toda potrebno je prijazno obnašanje in vztrajno pojasnjevanje. Zaradi prehude živčnosti utegnete imeti na delu dokaj sitnosti. Vzemite poživila proti utrujenosti.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) V
čustvenih zadevah bo prišlo do skrivnostnega zapleta, ki ga bo težko pojasniti, Neka oseba čaka, da jo pokličete po telefonu. Na delu ne bodite prevzetni, toda obnašajte se odločno in pogumno. Vzemite zdravilo za grlo.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) V čustvenih zadevah terjate preveč od življenja in od o-seb, ki živijo z vami. V duši boste razdvojeni in si boste želeli nekoliko ljubezni. Na delu pojde vse dobro in ne bo nobenega razloga za strah. Trpeli boste za revmatizmom.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Dve o-sebi drugega spola vas ljubita in vas želita. Ena izmed teh je zato stalno ljubosumna in trpi. Zato dobro premislite, poglejte vase In odločite se. Na delu bo treba kaj spremeniti, da se zagotovi uspeh. Priporočamo vam telovadbo.
___ KOZOROG (od 21.
12- ^ 20. 1.) Va-
f _ i ] !a čustva bodo pod vplivom Venere in Merkurja, kar bo -------' zapletlo vso zadevo. Sploh vas bodo po krivičnem sumili. Na delu vam bo lahko nekdo precej pomagal, če vas bo priporočil predstojnikom. Imeli boste želodčne motnje.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V ljubezni boste imeli neko priliko, za katero pa boste morali takoj zagrabiti, kajti čustva so včasih kot veter, ki naglo pihne mimo nas. Na delu boste v dvomih in negotovi ter utegnete zato i-meti škodo. Zdravje se bo izboljšalo do četrtka.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Neka oseba, ki jo imate radi, bo zelo zadržana in se bo precej trdo obnašala nasproti vam. Ne smete se ji preveč klanjati in se ji vsiljevati. Na delu ne smete biti preveč zahtevni, sicer boste povzročili spore. Zdravje bo izvrstno.

«PUSTOVI» SO ZAVRISKALI V BENEŠKE DOLINE
«Matajurd kradejo ljubce ponoi»
Pustni običaji v vaseh pod Matajurjem, kjer je premalo deklet in se fantje vračajo iz tujine pozimi - Domačinove besede
«Godci» so se namenili v vas.
^ d snega beli greben se pne pro-J^sivu Matajurja, kjer so črne w fedkih smrek kot igle raztre-(j 6 P;> pobočju. Tu pa tam vasica, hjj^ke vasi! Slovenske alpske jji® 1 velikimi «ganki» so nakopi-Sjn®,.Pad 'glavno cesto, od .kateče časa do čaša bdčepi 'stopni-kii’	klanec in se vije med
navzdol proti dolini, seno n/1«. ki so sedaj prekrite s snež-„, npdotaknjeno odejo. Na zidovih [f^erih hiš so še jasne velike Jakoba «Malarja» in nje-ldj.e, Madone, njegovi Kristusi, ki v j6j.? P° času, ki je zbežal, tam C!>ni, a se tu na teh obronkih Csko Slovenije nadaljujejo v (^trganem loku let, kjer'jelene
(U*0' drugemu, kot las lasu po-enolično, dolgočasno in urrii-
je zasul ceste in težttb1 ‘šb‘ u Preriti do vasic. Mašere, Ložac, »Ur- Strmica...
^ ‘®sere. Italijansko Masseris, da ^ tvenelo lepo furlansko,- a kaj, to e<?Vorijo ljudje tako lepo, prist-
iltrH-	en®čino,	c]a	jlm	ne moreš
vltl srca.
. Poznih popoldanskih urah se iJ2 bližnje vasi usulo. Ropot, |(f nMjanje, zategovanje harmoni-6(j,,..i je dvigala noge ob zvokih tje evih narodnih in še vriska-k hkanje, rvanje.. ftj2a vogala, po zasneženi gazi so vj3li. Kakor hudiči, črni v tiC’ z zvonci obešenimi na jer-kovi ■ 2ii Pasom z dolgimi tra-V ^.ln visokimi, šilastimi klobuki, koUce^ Pm je igra: vesei smeh, (C° Prevračali kozolce, suvali, Ca<i jajca, klobase, vino... «Go-1^‘nja, dajte za liter... dajte za f V: dajte za dva.»
Oe. fantje, v obraz črni in z ko .°v‘ za pasom, so «pustovi». Ta (tu-1'51 tekajo, kakor so njihove

«pustiee». Za njimi, pet,
%zT*nut P-asneje, so po gazi prisl^1*1 *rnunje», beli menihi z arab-to ® travnikom Menihi prosijo, Vb*m° iz davnih časov Zakaj
ne prosili beneški «munje»?
Nato še druge šeme in godba. Nekateri so imeli kar navadne, civilne obleke, s sajatni narisane brke | pod nosom in — alpinske klobuke i na glavi. Kaj si hočemo, ko je pa 1 ta vojaška tradicija pri naših ljudeh v Benečiji — stoletnemu rezervoarju «vojnih krajin» na mejah Italije in Beneške Republike še prej, tako občutena.
Ko smo se prvič pojavili za njimi in so naši fotoaparati prvič za-škrtnili, so se fantje obrnili in zapeli alpinsko arijo: «Ii capitano della compagnia, l’e mala ta e sta per morir...* a ko smo se izdali za Slovence, je viža takoj menjala in v vasi je zadonela lepa slovenska, po ariji -domače «Kai nam pa morejo.
:«Mafh'Jti'rtii kradejo, krahejiv • t kradejo,'
’ 'Matajurci kradejo, ljubce ponoč.*
Ponoč, s č, kakor zveni šume-vec v benečanskem dialektu.
Za alpinci so se pokazali še drugi člani vesele druščine koledhi-kov: šeme v ženskih in moških oblekah, na glavi živopisane robce in pa pustne klobuke, last «fantov-ske družbe*: papirnate klobuke, po katerih so bili posejani pisani papirnati cvetovi iz zvitega papirja in tkanine. Cele zimske večere so vaška dekleta (kako jih je malo!) presedele in vezale te cvetove!
Za njimi1 končno še priletni moški z vojaško kapo, v rok, dolgo palico v drugi pa košaro za jajca, klobase in denar. Rekajo mu «klo-basur* in samo ime pove vse.
V vrsti se pomikajo od hiše do hiše. Za njimi skakljajo otroci in od časa do časa se iz kopice otrok u^rga kepa snega. Tudi domači fantje se prikažejo na pragu in pričakujejo «pustove». Izza vogala zazvoni, ko se izpred praga zapodita dva mladeniča in se poženeta proti prvemu »pustu*, ki je preskočil kup snega in kakor vrag zavriskal pred oknom, za katerim je gospodinja že pripravljala jajca — najmanj petnajst, če je družina še tako revna. Fanta sta pusta
i podrla in sedaj se rujejo, ob smehu otrok in gospodinje. Dekleta, ki je strmelo z visokega okna na dogajanje na gazi, pa nihče ni opazil.
Tako hodijo, od hiše do hiše, mimo praznih hlevov,, po neobdelanih njivah, mimo pol podrtih zidov vasi, ki jih je emigracija izpraznila.
«Dober dan, Bog daj zdravje, gospodinja...* Vstopijo čez prag v temno kuhinjo, na leseni pod in zaplešejo. Fantje, v dekleta oblečeni, objamejo preko pasu s.voje vrstnike in se zavrtijo ,v divjem valčku. (Se smejo tudi dekleta našemiti? Smo vprašali, a izkazalo se je, kako je to zgolj teoretično vprašanje — saj, je v vasi na petindvajset fantov samo troje deklet).
Iz vasi v vas hodijo in pojejo lepe slovenske domače. Nabirajo klobase in jajca, vino, pa se zanje po gostilnah toči brezplačno.
V vasi so bili tudi alpinci. Na zimskem taboru, na vajah. Gledali so fante v kurentovskih oblekah, z zvonci okoli pasu, poslušali zvonko slovensko govorico in kimali. Marsikdo se je zasmejal, iz srca, zvečer pa pokukal v klet neke hiše v bregu 'nad vasjo Matajur: Tam imajo fantje svoje »društvo* in so priredili še — zase — veselo pustno večerjo, špagete, k,lobase, krompir, natp pa še potoki pristnega rujnegu in sončno ’ svetlega vina. In spet je harmonika zategnila in pete so udarile za ples. Polko, valček in sodobno iz Sanrema... Iz sosednjih vasi so se. zbrala dekleta, toda 'še jih ni bilo dovolj.
«Ni mladotine,* je jamrala ženica, «odšla je po svetu: puobci na švicarska gradbišča, dekleta pa v Milan — služit »
Fantje, ki so se za pust našemili, so prišli iz Švice, Francije in Belgije. Ni ga bilo, ki bi ne imel v žepu novih hlač in pražnje obleke potnega lista in tujega denarja. Domačega kruha se težko dobi. Prišli so sedaj, ko je sneg in zima, led in veter, ker so gradbišča zaprta. Omet pozimi poka in cement se ne trdi, zato so jim dali podjetniki dopust. Od novega leta sem, tja do prvih dni marca. Nato bodo spet zaropotala kolesa na videmski postaji, oster žvižg kretnika bo opozoril v črno zavite mamice, da morajo stran ocl tira in v belo pokrajino bo zdrltnfta Karavana več-mft potnikov v svet. Iz Beneške Slovenije bodo^sne^sinovi poiskali 'cesto v tuja mesta, ža kruhom.
Domači pogledi so nas raznežili in . ko smo odhajali, je izza belega Zavoja, izpod vaškega zvonika za-

' da smo ponosni na svoj jezik, na : svoj slovanski izvor — «origine j slava», razumete — da ne bomo 1 pozabili svojega jezika, v katerem j smo zavekaJi, ker bi pomenilo iz-j dati lastno mater, kaj takega. Toda naj vedo tisti, ki se radi širo-koustijo o »slovenskih zahtevah*, da morajo naši ljudje nekaj imeti na dlani — doma. Denar, da — denar? Zaslužek, delo, trud in plačo. Kajti brez kruha tudi drugega ni. Ni petja v praznih vaseh, pa tudi zahteve po slovenski šoli bodo našle gluha ušesa. V tujini se take stvari težko razumejo.*
Ne strinjam se v vsem z Benečanom. Tudi v tujini je zavest in klic iz domačije še bolj ostro odjeka v srcu, kakor grenkoba, ki me je zajela, ko sem gazil po snegu v dolino in so ml fantje, ki imajo doma že pripravljene kovčke za Švico, Belgijo, Francijo, zapeli, v slovo, ki ga nisem in nočem pozabiti :
«Oj Božime, oj Božime...*
St. S.
Tudi za deco velja starodavna tradicija.
«Klobasur», morda najvažnejši izmed šem: saj nabira jajca, denar,
. klobase, vino...
■donelahSaksTBirpefLiIi.*" *--------“
j Obljubil sem, da bom zapisal, pred koncem sicer vesele, pustne reportaže še |ele besede, ki mi jih (je izrekef beiieški Slovenec v Trstu, iz Strmice ‘‘dortia: »Zadišite,
«Pustovi», mladi
slovenski fantje iz Matajurja, ki U iz vseh krajev sveta.
so se te dni zbra-
tn MII Ml III lil IM III m ■■■■■lini MII III MM IM m.1111 ■ l ■ i ■ i ■ t ■ ■ 11 ■ m 11111 ■ ■ i ■ i (111, i.. 11111 ■ 1111111 ■ ■ 111 ■ i ■ 1111, ■ 11.m,n,minili,iiiiiinMiiimiuiiiiimiiiiiimuiiiiiiiiiui
Sli.iniliiKivsiii izvor Slovoncov
(Nadaljevanje s 3. strani)
«tn4St» in, «pusticp» z znacirniina* kjouukihji«.
riHOTAPCl ’ m
^ BI SKRIL AVTO
KS« Bom moral za
M . SAMO
r*EviDKJO r
V DOLGINOVEM
STANOVAN JU. .. I ODKRIL \ OBVESTIVA SEM NJIHOVO SKRIVA- KOLEGE. LISCE IN MENIM, DA / PREDEN SE BO NJIHOV SEF / pnCKE PRIKAZAL 5E	/, ODLETI JO.r
TO noc r
Nasploh je videti, da Jeza pri preučevanju besednega fonda ne čuti potrebe ugotavljati starosti oblik, še manj pa njihov izvoi. Zanj j‘e očitno popolnoma normalno in logično primerjati slovenske besede z. besedami, ki so si jih Skandinavci izposodili od sosedov davno po domnevni selitvi Solvendcev na jug in' prekinitvi stikov (prvi selitveni tok naj bi krenil na pot pred približno 2000 leti!). Poleg že. omenjenih naj navedemo še nekaj besed, ki so si jih Skandinavci sposodili od Nemcev oz. Francozov v srednjem veku ali celo kasneje, Jeza pa jih obravnava kot stare nordijske oblike: hylte, bra, daekke, skinke, fraadse, tante, anmiirka (»pripomniti*), čemur naj bi ustrezalo slovansko huta, dyj>cr (dobra), de-kiviauku. 4«j‘-W«u.ili^amUaJL^ Na podoben način je Jeza tudi mnoge slovenske narečni? besede", za katere je znano, da'so izposojenke iz nemščine, .uvrstil med ' zelo .stare slovenske besčde in jim iskal paralel v nordijskih jezikih. Oglejmo si samo nekaj primerov. «štala je sicer pregnana iz slovenskega knjižnega jezika, ker so čistivci slovenskega besednega zaklada upravičeno ali neupravičeno menili, da je izposojenka iz nemščine, v ljudski govorjeni slovenščini pa sc je obranila in verjetno je le malo kmetov, ki bi rekli hlev namesto Stala. To pomeni, da spada k pradavnemu slovenskemu izrazoslov- j ju in smo jo Slovenci najbrž tu- j di že prinesli s seboj iz pradavnine. Taki izrazi pa se trdovratno ohranjujejo.« — Vendar Stala ni tako zelo stara beseda, kot misli avtor, saj smo si jo Slovenci izposodili iz srednjevisokonemške-ga stal «Ort zum Einstellen des Viehes, Stali«. Tudi za besedo 11 kof je znano, da je izposojena iz srednjevisokonemškega litkouf, ki pomeni «Gelobnistrunk bcim Ab-schluss eines Handels«, vendar sc je Jeza zelo trudil, da bi ji našel ustrezno nordijsko paralelo. Ker pa je ni dobil, je mora! — kot ?.e mnogokrat — ustvariti komplicirano rekonstrukcijo. Llkof naj bi nastalo iz dveh nordijskih besed, in sicer iz lykka, kar pomeni «srečno dokončati«, in iz av s pomenom «konec, iztek«. — Na podoben način je konstruiral skandinavsko paralelo našemu narečnemu kojter «odeja». Beseda naj bi nastala iz dveh skandinavskih oblik — iz staronordijskega kae-la/koel, kar pomeni «shladiti», in iz tekr «odeja»; sestavljenka naj bi pomenila «odcja za hladnejši letni čas«, seveda ko bi jo skandinavski jeziki sploh poznali. Jezi bi bilo treba samo pogledati v študijo Deutsche Lehnwbrter im Slo-venischen H. Stfiedter-Tempsove, pa bi vidci, da je koRer (ali v nekaterih slovenskih narečjih kojter) sprejeto iz srednjevisokonemškega Icolter, kulter «gel'iitterle Steppdccke liber dem Bett«, kar so Nemci sprejeli od Francozov. V isti knjigi bi lahko tudi našel, da je nqše narečno jeslh izposojeno iz štaronemškega oz. sred-njenemškega e33ih in da torej ni v direktni zvezi s švedskim glagolom jasa «kipeti, vreti«, narečno žleht pa iz. nemškega schlecht in ne morda iz staronordijskega sloegr. Itd., itd. — V zvezi s pravkar navedenimi paralelami bi bilo zanimivo omeniti sledečo Jezo-vo ugotovitev: «Ne gre namreč za to, če so slovenske besede podobne nemškim ali ne, ampak za lo, če so po glasoslovnih značilnostih in zakonih bliže skandinavskim ' kot nemškim: potem so mogle priti samo od tam.« Ce si avtor upa dokazati, da je llkof fonetično bliže konstrukciji lykka-av kot besedi litkouf, da je koj ter (ali kofter) bliže skovanki koel-tekr kot kolter, da je žleht bliže sloegr kot schlecht, potem mu bomo seveda rade volje verjeli, da so te besede skandinavskega, ne pd nemškega izvora.
Da je Jezovo sklicevanje na fo-
netične zakonitosti nasnloh prazno, bi lahko dokazali še na številnih drugih primerih. Pri najboljši volji na pr. ni mogoče u-gotoviti fonetične zveze med oblikami otok in staronordijskim oydar «otoki», med meso in skandinavsko mat, med čebela in sta-ronord. sani-keypi «držati skupaj«, med plačati in pallr, med res in skand. soerr, med vrat in nord. avratla «usmrtiti, obesiti«, med večer in vaer hlyrn/vL1-h!yrn — (hlyrn pomeni v staronordijščini «prehod med dnevom in nočje ), m.d znotraj in husa-snotra «okras na hišnem, pročelju ali na ladji«, med davi in dagvillr «dani sc«, med zdrav in nord. trava "poganjati, nakopičiti, drveti, uspevati«, med gost in tjock, med postrv in aure, med strašiti in spoke, med volk in varg itd., itd.; takih primerov je v knjigi n štelo. — Jeva-tiam žal ni razložil sistema, po katerem je ugotavljal fonetično združljivost slovenskoiskandi-navskib paralel. Razumljivo, da ga ni, • sa j se na fonetičnč zakonitosti sploh ni 'dziral. Svoje primerjav:’ je gradil ali na osnovi pomenskih zvez, pri čemer je zanemarjal fonetično stran, ali pa na podlagi zvočne podobnosti besed, pri čemer je pogosto spregledal hudo pomensko razhajanje.
Kako malo pozna jezikovne procese, je Jeza pokazal na pr. tudi oh primerjanju štajerskega narečnega vejki «velik» in norveškega veik «velik». Gotovo ne bo držalo, da je štajersko vejki v direktni zvezi z norveško obliko, saj je nastalo po disimilaciji iz velik in je značilen primer dokaj poznega slovenskega dialektičnega razvoja. Podobno napako je naredil Jeza tudi pri izvajanju slovenskega dan (štajersko den) iz skandinavskega dogn (tudi doegn ali doegr) in morda še kje.
Slednjič je treba opozoriti 5e na številne netočnosti pri navajanju skandinavskih oblik in njihovih pomenov. Samo nekaj prim rov. Jeza piše hyta «hišica», pravilno pa je hytta (švedsko) ali hytte (norveško, dansko), dalje piše kiirn ali kjern, pravilno je kalna (švedsko) in kjerne (nurv -ško), piše pa tudi mela «moka» namesto mel (norveško, dansko) ali mjol (švedsko). Dansko dialektično botte ne pomeni »posoda«, temveč vrsto ribe; posoda je norveško in dansko bdite, švedsko bytta. Mnogokrat navaja besedo v norveški obliki in trdi, da je švedska ali obratno. Tudi pn navajanju pomenov je opaziti precej napak. Hysa ni samostalnik s pomenom «zavetje», ampak glagol, ki poiineni «imeti v hiši«, švedsko tllja rje pomeni «žitnica», temveč »deška«', bahave je "pohištvo«, ne pa «posoda», glagola gaang, s katerim naj bi bili v ztazi .n-ašt : žganci,; pa, skandinavski jeziki sploh ne poznajo. Te vrste napak je toliko, da jih lad-ko zasledimo skoraj na vsaki strani.
Avtorju moramo priznati, da se je pogumno in zavzeto lotil težkega dela in da je vanj vložil neverjetno veliko truda in volje. Predstavil sc nam je kot amater, ki bi ob solidnem strokovnem znanju utegnil postati prav dober delav.c. Toda njegovemu delu je vse preveč botrovala samo fantazija in premalo znanstvena logika, zato je kljub zavidanja vredni vnemi pristal daleč od svojega cilja. Od amaterja do znanstvenika je namreč vedno zelo dolga pot.
Birgltta Gyllenbei g Orešnik Milena Piškur
(Zaradi pomanjkanja znakov, so nekatere besede samo približno zapisane.)
iliiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininimiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiti
Kratke zanimivosti
.,s-.-.'.V.-.V.V.V,’AW.VS\%W.SW«SW«WAW.*V.V
Znani ameriški dramaturg Tennessee Williams, ki je pred kratkim prestopi! v katoliško Cerkev, je spisal novo dramo (ki pa ni nasilna kot njegove dosedanje) z naslovom «Dva prizora v baru hotela v Tokiu«. Novo dramo bodo uprizorili maja meseca v nekem gledališču «otf-Broadway».
Slanley Krainer, ki je leta 1950 zrežiral film Cyrano de Berge-rac, v katerem je nastopil v glavni vlogi Jose Ferrer, bo sedaj režiral glasbeno komedijo enakega imena.
Znani italijanski pevec Salva-tore Adamo se je. v Ličgeju v Belgiji poročil s svojo tajnico Nico-le Durand, staro 21 let. Je hčerka trgovca s pohištvom v Je-rnappesu, belgijskem naselju, kamor se je priselil Adamov oče, rudar s Sicilije, leta 1943. Adamo in Durandova sta se pozna-
MMMIMIMIMIM..MIMI ■IMIMIMMMIMIIIIIIIIIllMlllllia
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. patriot, 7. artist, 13. Aniene, 14. iterbij, 15. skala, 16. trans, 17. mu, 18. teme, 19. trske, 20. zel, 21. iti, 22. sraka, 23. Tone, 24. ranjenka, 26. Solon, 27. Anet, 28. Kukanj, 29. anorak, 32. Tati, 33. nalet, 34. Koriolan, 38. trik, 39. saper, 40. Eva, 41. rob, 42. Badel, 43. čoln, 44. AK, 45. Eiger, 46. Denis, 47.
■ kvadrat, 49. katode, 50. safian, 51. paravan.
la že osem let in pričakujej« da bo zato njun zakon trden.
Jean Marais, znani francoski igralec, je prvič skočil s padalom v starosti 52 let. Rekel je: »Sem kakor oljke, ki postanejo tem bolj močne, čim bolj se postarajo.«
Znani filmski igralec Omar Sharif (njegove znane vloge: «La -vvrence Arabski«, »dr. Zivago«) je v zvezi z novo angleško modo svetlikajočih se podvezic, ki jih nosijo ženske (predvsem dekleta) z zelo kratkimi krili, izjavil, da gre brez dvoma za važno novost, saj bodo ženske prisilile s tem tudi angleške moške, da se bodo obračali za njimi, kot so doslej delali samo Italijani (in kvečjemu še Španci). Sicer pa pravijo, da ni oziranje za ženskami olikano...
Gilles Katz snemi v pariškem predmestju zunanje prizore filma «Pisma iz Stalingrada«. Za ta film je vzel snov iz dokumentov, ki jih je Rdeča armada zaplenila po osvoboditvi mesta, in iz pisem obleganih nemških vojakov.
O
Twiggy, ki je bila pred dvema letoma najbolj slaven model na vsem svetu, je vrgla v Londonu na trg novo vrsto nogavic spremenljive modre in rjavkaste barve. Prodajali jih bodo pod imenom «Twiggy».
JMUUl	’™V*^°W5?gg
DOMAČI ŠPORT		mm	ŠPORT IN TEHNIKA	ALPINIZEM
DANES
Nedelja. 23 februarja 1969
NOGOMET
2. amaterska liga
13.15 v Romansu
Roman« — Juventina
Mladinski nogomet 10.00 v Standrežu Juventina — A udav
ODBOJKA
Ženska B liga
10.30 v Pordenonu
Casagrande — Bor
10.30 v Trstu, stadion «1. maj»
Zarja — Sokol
* * *
10.30 v Trstu, stadion «1. tnaj»
Breg - AG1
KOŠARKA
Moška promocijska liga
12.30 v Trstu. Ul. deila Valle
Bor — Servolana
SMUČANJE
Nagrada Mag Krčivoj 09.00 v Trbižu
Nastop tekmovalcev SPDT v naraščajniškpm veleslalomu
Veleslanom za «meščane» 10.00 v Ravasclettu
Sodeluje tudi SPDT
Bodo igrišča z naravno travo polagoma povsem izginila?
V ZDA že izdelujejo sintetično travo za nogometna igrišča
Nič nenavadnega ni v akciji dveh kemičnih velikanov iz ZDA, ki gradijo igrišča za ameriški rugby in umetne, sintetične trave. Po uspešni uporabi za konjska dirkališča in po revolucionarnem posegu tartana v atletske dosežke, so prišle na vrsto travnate površine. Monsanto Chemical Corp. izdeluje «a-stro turfs>, Minnesota Mining and Manufacturing Co. (3M), ki izdeluje tudi »atletski* tartan pa pokriva igrišča s snovjo imenovano »tartan turf».
Obe vrsti trave sla med seboj precej različni. «Astro turf* je sestavljen iz plastične podlage, ki je na gosto prepletena s šopki sintetične trave iz nailonskih niti. A-stro turf izdelujejo v preprogah s katerimi pokrijejo površino in jih na koncih pritrdijo pod zemljo na les, ki je še sam pritrjen na cementni zidek. Pod maso samo ;e plast asfalta. »Tartan turf* izdelujejo v obliki preprog. Po končani gradnji je tesno pritrjen na spod-

LAVO ČERMELJ
Moja tržaška leta
nje plasti iz navadnega in posebnega asfalta. Niti pri tartanu so mnogo tanjše in gostejše ter tvorijo pravo preprogo. Umetna trava skupaj s plastično podlago, ki tudi ublaži padec, je visoka 2,5 cm.
Na stadionih v ZDA, kjer so igrišča pokrita z umetno travo, so z rezultati izredno zadovoljni. V Seattlu, ki ima igrišče iz «astro turfa* so lani odigrali nad 100 tekem in opazili niso nobenega znaka obrabe. Na stadionu univerze države VVinsconsin, ki ima igrišče iz »tartan turfa*, so v enem letu na istem »travniku* trenirale in igrale ekipe rugbyja, nogometa in baseballa, redno pa je vadila tudi godba na pihala. Opazili niso nobene poškodbe. Voditelji univerze so tudi prihranili skoraj poldrugi milijon lir namesto stroškov vzdrževanja in skoraj milijon lir pri pranju športnih dresov.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ta vodnjak je menda podobno kot vodnjak pred magistratom dobival vodo od svetoivanskega vodovoda. Sicer so vodo prevažali po hišah vodnarji. Spominjam se slovenskega vodnarja Luke, ki je imel zeleno pobarvan sod, in furlanskega vodnarja, ki j; imel nepobarvan sod. Vodo so prodajali po brentah.
Sploh je bilo življenje tedaj dokaj patriarhalno in idilično Ulice so imele sicer že plinsko razsvetljavo, toda z metuljčnim plamenom, tako da je moral prižigal-nik z dolgo palico pri vsaki luči odpreti petelinček in nato vžgati plin. Pozneje so šele uvedli plinske svetilke z mrežo. V okolici pa, kamor niso bili še napeljali plina, so na križiščih gorele petrolejke.
Ob pločnikih niso še parkirali avtomobili, pač pa so stali pred vsako trgovino in obrtno delavnico ročni vozički na dve ali štiri kolesa. Sicer se je ves promet odvijal z živalsko vprego. V poletnih mesecih so konji nosili na glavi bela platnena pokrivala, iz katerih so štrlela ušesa, da bi jih varovala pred sončarico. Sploh je bila ljubezen do živali zelo razvita, na vratih prodajaln z jestvinami' in gostiln so bili lični leseni škafci z vodo za pse. V dopoldanskih urah si srečal kakšno ženico iz predmestja s kozo na vrvici, ki je prodajala sveže molzeno mleko. Istranke pa so prinašale na trg kruh, mleko in zelenjavo na osličkih. V prosti luki so železniške vagone premikali voli, ki so jih poleti pošiljali na letovanje na Trnovsko planoto. Ti voli so bili podobno kot konji, o-premljeni s komatom Kot prvošolec gimnazijec sem naslikal z vodnimi barvami ne vem koliko takih volov, ki vlačijo vagone, za sedlarja, ki je izdeloval potrebno opremo in je stanoval pri nas. Na komatih je močno prevladovala zlata barva.
Po ulicah so Čiči ponujali oglje (karbun), posebno pozornost so vzbujala brhka čiška dekleta v ži-vopisani narodni noši Brkini pa so hodili od hiše do hiše in ponujali drva za podkurjevanje kar po slovensko »Kupite faše». Iz te-
ga je v tržaškem italijanskem dialektu nastala fraza «Portime cupi-te fas», s katero so otroci prosili starše ali starejše brate, naj jih nosijo štuporamo. Po drugi svetovni vojni je neki italijanski učenjak (ime sem pozabil) izdal zelo obsežen slovar tržaškega italijanskega dialekta, v katerem je na dolgo razlagal, kako je iz ne vem več katerih jezikov in drugih italijanskih narečij nastala ta fraza, samo da bi prikril njen slovenski izvor.
V	gospodinjstvih se je največ kuhalo na odprtih ognjiščih z ogljem, štedilniki so bili tedaj še prav redki. Istrani so prodajali po ulicah kis in vpili «Jes’ha, žene«. Sploh so bili slovenski izrazi za vsakdanje življenje močno razširjeni med Italijani. Vse gospodinje, slovenske in italijanske, so hodile po kruh k »peku« ali k »brež-kicam« na trgu, mleko so jim prinašale v hišo «mlekarice». Če so imele doma mačko, pa so hodile k mesarju po «pljučke».
V	novem stanovanju smo bili vsekakor na boljšem kakor v starem. Vendar ga nismo rabili sami. Oddajali smo obe sobici: tisto, ki je imela okno na cesto, brezposelnim služkinjam. Navadno sta bili hkrati pri nas dve ali tri, in sicer različne narodnosti: Slovenke, Nemke, Furlanke in Hrvatice. V sobici, ki ni imela okna, pa sta stanovala dva moška, ki sta prihajala spat samo prek noči. Čeprav« sem v tem okolju vzrastel samo do svojega enajstega leta, sem vendar lahko spoznal vse gorje in težave teh deklet. Marsikaj so govorile javno pred menoj, misleč da jih ne slišim ali ne razumem. Veliko sem razumel šele pozneje. Marsikaj se je pisalo o njihovi u-sodi v listih in v raznih povestih Toda pogrešam dela, ki bi v celoti in sistematično prikazalo to žalostno poglavje slovenskih in drugih deklet v Trstu.
Dolarji so kot pri vsaki stvari v ZDA, odločilni tudi pri gradnji igrišč z umetno travo. Na novost res ne vpliva ne dež ne mraz in vsako vzdrževanje odpade; tehnično je umetna preproga pri odbijanju žoge enakovredna naravni travi in omogoča igralcem večjo hitrost in bolj dinamično igro; iz statistik je tudi razvidno, da so mišič-! ne poškodbe mnogo manj številne kot na naravni travi. Vendar pa nekaj ni prijetno. Cena! Kvadratni meter umetne trave stane skoraj 24.000 lir. Pri nas bi za nogometno igrišče potrosili približno 180 milijonov lir.
Tovarni Monsanto in 3M visoka cena ne moti in z velikim zaupanjem gledata v bodočnost. Trg je zelo velik in igrišče zaradi svojih lastnosti vabljivo. Njim v prid govori tudi cena zemljišč v velikih ameriških mestih. V Madisonu. kjer ima sedež univerza države VVinsconsin je cena zemljišča približno 37 tisoč lir za kvadratni meter .Univerza je imela poleg glavnega stadiona, kjer so bile samo
V okolju, v katerem sem vzrastel, se je govorilo mešano slovensko, italijansko in tu pa tam tudi nemški. Z očetom sem govoril slovensko, z materjo in bratom navadno italijansko, zunaj hiše pa je prevladovala italijanščina.
tekme, tudi pomožno igrišče za treninge. Ker so na «tartan turfu* ekipe lahko trenirale in tekmovale je uprava univerze pomožno igrišče prodala v gradbene namene in za dobrih 8000 kvadratnih metrov iztržila skoraj 300 milijonov lir, kar ji je več kot zadostovalo za novo napravo iz tartana. Primer Madi-sona je in bo v ZDA verjetno zelo pogost in prav na njem sloni sreča kemikov. Umetnih igrišč je bilo v ZDA lani le nekaj, letos pa je preetvidena gradnja od 30 do 40 novih.
Pri igralcih ni umetna trava vzbudila velikega navdušenja. Nekateri menijo, da je površina pretrda, drugi, ki so tekme izgubili tožijo, da je prilagoditev težavna. Pritožujejo se tudi zaradi močne toplote, ki jo »trava* izžareva v vročih, sončnih dneh.
V Italiji je bila med nogometnimi klubi umetna trava že na dnevnem redu. Svoj čas se je zanjo zanimala Atalanta iz Bergama. Prodaja pomožnih igrišč, ki bi veljala od 10 do 15 tisoč lir kvadratni meter, lahko priskoči na pomoč močnejšim klubom, ki imajo lastna igrišča, pa tudi občinskim upravam.
BRUNO KRIŽMAN
Prvenstveni zimski vzpon člana SPDT v skupini Viša
4., 5. in 6. januarja 1969 sva s prijateljem Umbertom preplezala severno direktno smer na Neimenovano (Innominato) v skupini Viša. To smer sta prvič preplezala Fmi-lio Comici in Razzu, 17. VIII. 1927.
S prijateljem, sva prispela v Ovčjo ves ob 20. uri. Iztopila sva z vlaka in si naložila najina težka nahrbtnika na ramena. Stopala sva po zasneženi cesti do hotela «I,us-sari» kjer sva se pozanimala o vremenski napovedi Tisti večer je bilo 2 stop. nad ničlo. To naju je nekoliko razburilo, ker je pozimi zaradi snežnih plazov zelo težko plezati s tako visoko temperaturo. Neki domačin je poslušal najin pogovor. Vljudno je pristopil, in naju je pomiril, rekoč, da bo temperatura padla. Zanesla sva se na domačinove besede in se odpravila na pot.
Noč je bila lepa. Na nebu se je lesketalo milijone zvezd. Tudi to je bil znak, da bo temperatura padla. Iz vasi sva hodila po že shojeni cesti v notranjost doline Zaizere, dokler nisva prišla do križišča. Ena pot vodi v kočo Grego, druga pa na Pellarini. Midva sva jo udarila po poti, ki vodi na Pellarini.
Najina nočna hoja se je nadaljevala do 00.30. Odločila sva se za bivak. Pričela sva s kopanjem luknje v sneg. Ko je bil bivak urejen, sva si skuhala čaj in se nato spra-
Hotul « PA \l K » Rovinj
ivi. Ul 122
Moderen gostinski objekt v Doro vem gozdičku ob morju. Odprt vse leto. 390 ležišč. Večina sob ima balkon s pogledom na morje. Vse sobe s tušem in WC. Cen tralno gretje. Internacionalna ku hinja pripravna za vse speciali tete. Minigolf in vsi drugi športni objekti, športnim ekipam, ki želijo pri nas trenirati, dajemo oenzijon po ugodni ceni.
IT). MAHCA NA POBUDO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
OCENJEVALNA VOŽNJA TRST-OPATIJA
Slovensko gospodarsko združenje bo priredilo v dneh 15. in 16. marca dvodnevni izlet v Opatijo. Ob tej priložnosti je sklenilo organizirati posebno ocenjevalno vožnjo na progi od Trsta do Opa ti je. To naj bi bil neke vrste «rally», vendar pa se bo nekoliko razlikoval od takih tekmovanj. Udeleženci ocenjevalne vožnje Trst — Opatija (OVTO) bodo morali namreč priti na cilj v predpisanem času, razen tega pa bodo morali spotoma rešiti tudi več nalog, ki bodo zajemale vprašanja iz raznih področij. Tekmovalna komisija bo rešitve po posebnem ključu ocenila in najuspešnejši udeleženci bodo zvečer v hotelu Ambasador v Opatiji na grajeni s številnimi in bogatimi nagradami. Prireditelji bodo namreč razdelili nagrade prvim desetim udeležencem, nagrajena pa bo tudi najboljša izključno ženska posadka (čeprav ne bo uvrščena v prvo deseterico).
Pravilnik tekmovanja 1. Tekmovanje v ocenjevalni vožnji Trst — Opatija bo 15. marca 1969. Zbor udeležencev bo
predvidoma pol ure pred prvim startom, ki bo ob 14. uri v Trstu na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7.
2. Tekmovanja Slovenskega gospodarskega združenja se lahko u-
deleži vsakdo, ki se je zanj do 1. marca 1969 redno prijavil na sedežu, TRST, Ul. Filzi 10 in ima v redu vse vozne in vozniške šoferske dokumente in vozniško knjižico ter zavarovan,je za vozilo (zelena karta)
3.	Vsako posadko sestavljala naj. manj dva ali več članov. V seznam tekmovalcev se, vpiše le ime voznika ob startu pa tudi število potnikov. .
4.	Vsak voznik mora pred startom pritrditi na obe zadnji stranski okni (na notranji strani) tekmovalni številki, ki ju dobi od organizatorja. Tekmovalec, ki bi med tekmovanjem ne imel vidno pritrjenih številk bo diskvalificirani.
5.	Tekmovalci bodo startali predvidoma v enominutnih presledkih in bodo morali 168 km dolgo progo prevoziti s poprečno hitrostjo 56 km na uro.
6.	Vsak tekmovalec se bo moral javiti med vožnjo določenemu številu kontrol in rešiti naloge, ki jih bo prejel.
7.	Tekmovalci se pri kontrolnih mestih ne bodo smeli ustaviti na cesti v zadnjem km pred kontrolno črto (oz. ciljno črto) na cestišču, ampak šele za njo. V nasprotnem primeru bodo penalizi-rani
8.	Vsak tekmovalec mora takoj po prihodu na cilj oddati svoj tekmovalni list, sicer bo v nasprotnem primeru diskvalificiran.
9.	Med tekmovanjem je dovoljena uporaba ur, zemljevidov in drugih pripomočkov.
10.	Tekmovalci, ki bi prispeli na cilj z več kot 15-minutno za mudo bodo diskvalificirani.
11.	Razdelitev nagrad bo v hotelu Ambasador v Opatiji med večerjo ob 21. uri.
12.	Vsi tekmovalci so dolžni u-poštevati med vožnjo vse prometne predpise
13.	Prireditelj ne prevzema nobene odgovornosti za škodo, ki bi jo povzročili ali bo povzročena med OVTO udeležencem, vozilom ali tretjim osebam, oz. njih lastnini.
14.	Vsi tekmovalci so dolžni upoštevati vse predpise in navodila prireditelja in s svojim športnim obnašanjem prispevati k uspehu prireditve. V primerih ugotovljenih nepravilnosti si prireditelj pridržuje pra.vico do izključitev iz tekmovanja.
15.	Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe teh določil v primeru potrebe, višje sile ali po lastni uvidevnosti.
Trst, 23. II. 1969.
Odbor za OVTO SGZ
vila v spalne vreče ter spala do 4. ure.
Po zajtrku sva se spet odpravila na pot. Hoja je bila zelo naporna, saj nama je sneg segal čez kolena. Ob 16. uri sva končno prispela do pod stene. Tu sva si spet pripravila bivak in si skuhala dobro večerjo. Bila sva zadovoljna, ker je temperatura res padla na —18 stop. C. in vreme je bilo krasno. Spat sva šla zelo hitro, ker sva imela naslednjega dne težko nalogo.
Vstala sva ob 3.30 in si pripravila zajtrk ter pospravila bivak. Vse najnujnejše sva spravila v en sam nahrbtnik, ker sva drugega pustila spodaj.
Okoli 5. ure sva pričela plezati.
Imela sva srečo,, da nama je luna
lepo sijala. Počasi in previdno sva plezala. Občasno sva se ustavila, da sva si segrela prste. Sonce je že pognalo žarke čez vrhove, ko sva bila že precej visoko. Vedno bolj sva se bližala vrhu. Bila sva že precej trudna, toda poti še ni bilo konec. Pred nama je bila še vrsta kaminov in šele potem je prišel vrh.
Končno sva ob 14. uri dosegla vrh. Tu sva se s prijateljem od veselja objela, saj je bil to najin prvi zimski vzpon in celo prva sva preplezala to smer pozimi.
Povratek' je bil zelo hiter, saj sva bila v Ovčji vesi ob 17.40 in sva celo ujela- vlak za Trst, ki odpelje od 17.50. Še' enkrat sva se ozrla na smer-; ki sva jo preplezala in vstopila v .vlak.
OPIS SMERI
Plezanje se prične z lahkim robom 10 m po katerem se z lahkoto vzpnemo v prvi kamin, ki je dolg približno 30 m. Nato naletimo na poličko. Preplezati je treba še 50 metrov težke stene in spet pridemo do poličke. Od tu je še 10 m gladke stene — uporabili smo 2 klina — po kateri vstopimo v kamin, dolg 10 m in že pridemo na tretjo poličko. Od tu naprej tri dolžine vrvi plezanja in spet vstopimo v zelo težak in krušljiv kamin, ki se na vrhu razdvoji. Plezati je treba desni rokav. Nato prečkamo 10 m ze-
lo izpostavljeno, dokler ne pridemo na novo poličko. Od tu naprej je še nekaj lažjih kaminov, ki nas pripeljejo na «Polico bogov* (Cen-gia degli Dei) po kateri pridemo do vrha.
Smer je izpostavljena, težavnostna stopnja je IV. s prehodi V. stopnje. Plezala sva približno 10 ur.
To je bil prvenstveni zimski vzpon v tej smeri.
IZTOK FURLAN
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno ■ potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z .lužno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko *e nudi prevoze po vsem svetu modernimi transportnimi I® 18.090 to"
jami od 8.000 do nasilnosti.
Za vse informacije se obrnit® na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA« Firan.^ Župančičeva ul. 24 in na agente po vsem svetu. Telexi: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovba
naše
Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477
Grand Hotel TOPLICE
BLED
A kat. '2U6 ležišč popolno^®
renoviran. vse sobe s —^ nicami — Apartmaji - ~.n0 žabru orostori - Term®1" k
tabrn prostori
• - - — _
Masage - V zimi drsi
kopališče 23" C. - Savna ^
na zmrzn lenem lezeru -niča pri hotelu - Dpo®°'_ nje smuči, sank tn drsala Prvovrstna domača In kuhinja in izbrana dom“ vina - Rezervacije spre.l®‘Dl.
uprava notela In vse ne agencije. — Telefon
77223 77224
BOTHI. Sl.URI LHIRUA^I
TITOVA UL. II). TEL. OD 2064J DO 20615


HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA Ml®” NARODNA KUHINJA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRA' MOM • KAVARNA • BISTRO’ Z DELIKATESO. EKSPRE' SOM, SNACK BAROM IN SLAŠČIČARNO • KLUBSKI P«"' STORI IN BANKETNA DVORANA • APERIT1VNI
—^ Ha

H
lii
a < s e w
►v 4
*"r m
I
tt Z 3
O S
o
-a
‘S o
15 H
-J 75. °
ca < rg 33 n > — “ -2
J-3
O- >
MAP*
KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJSKEGA VELURJA TER USNJA
• Damski plašči • Kostimi • Moški jopiči • Tričetrt pla*£l * in brez krznjene podloge • V športnih in klasičnih kroi1
BOVICE IZ PLEMENITIH KRZEN
Damske usnjene torbice • usnjeni kovčki, potovalke 0 Vel'^ izbira ELANOVIH smuči	. '
IN ŠE MARSIKAJ ZANIMIVEGA ZA VAS


k
ARETTA
ULTRA T H1N
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo < l A CLESSIDRAs Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4 1. nadstropje
IM RO RT
Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! L\ ROR I Izradcn popust — Garancija —
Pavla Hočevar
POT SE VIJE
23.
Spomini
Marija Škrinjar
Bila je iz Kobarida; skromno je živela z možem orožnikom in s štirimi otroki. Že od mladega se je zanimala za Simona Gregorčiča, Pagliaruzzija - Krila-na in skladatelja Volariča. Pod vplivom del teh buditeljev narodne in socialne zavesti na Goriškem in po osebnih pogovorih z njimi je mlada, malo šolana kmečka žena kmalu dojela svojo življenjsko nalogo: posveti se družini in narodu v njegovih političnih in socialnih stiskah! Pošiljala je tedanjim primorskim listom dopise s praktično in domoljubno vsebino, ob preselitvi v Trst pa jo je pretresel bedni položaj gospodinjskih pomočnic, ko so v borbi za kruh nepoučene prihajale v Trst iz raznih avstrijskih dežel, predvsem iz slovenskih. Tu je bila
marsikateri cesta prvi dom, služba v izkoriščevalni tuji družini — kadar jo je dobila — pa vsakdanje življenje: delo brez odmora in urnika, brez smehljaja in lepe besede, brez pravega varstva. Pri prvi zameri jo je gospodinja lahko zapodila iz hiše — kam? Kam naj se obrne nevedno dekle? Spet na svoj dom, na cesto! Skrinjarjevo je bridko prizadela misel, da so ta dekleta večinoma članice njenega naroda. Materinsko se je zavzela zanje in jim 1. 1889 ustanovila Zavod sv. Nikolaja, ki je bil dolgo edino zavetišče za brezposelne služkinje v Trstu. S pomočjo socialno zavednih Slovenk v Trstu in s podporami nekaterih deželnih zborov v Avstriji je zavod izpolnjeval svojo socialno in narodno vlogo pod vodstvom Skrinjarjeve. Ta žena je žrtvovala za svoje gojenke prav vse: čas, trud, denar, nazadnje še zdravje! Ko je hotela novinki pokazati shrambo za kovčke na podstrešju, je tako nesrečno padla z lestve, da si je zlomila nogo in so ji jo morali odrezati. Odtlej je lahko pošiljala svojemu zavodu le nasvete in priporočila...
To smo slišale takrat v Zavodu sv. Nikolaja.
Naslednji dan sem bila še prosta. Pisati moram domov, da jih ne bo skrbelo; da sem srečno potovala, da sem kmalu našla ulico in stanovanje, da mi je Trst všeč In da komaj čakam na šolo. Brez moje volje me je misel potegnila v domači vrt. Tam se mi je odgrnilo vse, kar sem doživela tiste počitnice in po čemer sem v trenutku začutila, da mi je duša bolna.
Iz torbice vzamem prijateljevo zadnje pismo in fotografijo in strmim vanjo. Kako rada bi mu pisala, pa mu ne morem in mu tudi nikdar več ne bom. Nisem mu še odgovorila na zadnje pismo. Malo pred počitnicami sem ga bila dobila, še v Zagozdac. Lepo, zanimivo in prisrčno se mi je zdelo. Zamislila sem se bila in sklenila, da bom odslej drugačna, da ne bom več ovijala svojih čustev v modra razglabljanja, da bom dala duška svojemu hrepenenju z iskrenimi, res
občutenimi besedami... Ko bom doma v gozdu pod vrtom v lepem razpoloženju, mu bom pisala...
Nekaj dni potem, ko sem prišla domov, dobim pismo od nekdanje sošolke Kristine. Bila je iz istega mesteca kakor moj prijatelj. V stiski je, piše, v grozni stiski, zato se je spomnila name. Samo jaz da jo bom razumela. Zaljubila se je. Njen sosed je, pravkar je dovršil študije in zdaj pojde še k vojakom. Potem bo, upa, dobil profesorsko mesto. Gotovo ga poznam, seveda ga moram poznati, saj smo bili skupaj v Kočevju. Obstala sem — to je on, Marko!
«Saj ni dolgo,» mi piše, odkar sva začela govoriti, čeprav se že od mladega poznava; ali zdaj sem se tako zaljubila, da nimam več miru. Tudi starši, njegovi in moji, bi radi videli, da bi se poročila. Mislijo pač še po starem, naj bi se moja dota in njegova združili. Tukaj je zdaj na počitnicah neka signorina, nekje od italijanske meje je in le za silo lomi slovensko. Ko je izvedela, da zna on italijansko, se je takoj seznanila z njim. Zdaj hodita skupaj na sprehod in, pomisli, kaj sem izvedela! Rekla je, da hi ga ne mogla nikoli več pozabiti in da hoče zato imeti otroka z njim! Ali si moreš misliti, koliko trpim! Prosim te, prav lepo te prosim, pridi v soboto k meni, mi boš nekaj pomagala. Pridi, prav zagotovo pridi!»
Tako, komaj sem se bila odločila, pa je bilo že vsega konec! Naj bo tako, kakor zahteva Ibsen: vse ali nič! In tako, kakor sem včasih premišljevala: če imaš nekoga resnično rada, stori vse, kar je njemu po volji, pa čeprav je to tebi težko! če imam Kristino rada, ji moram ustreči, pa naj mi bo še tako hudo. In če imam njega rada, mu moram privoščiti, česar si želi... tudi Kristino ali Italijanko...
čakala me je na postaji. Vsa bleda in oslabela je bila Histerično mi je med potjo podrobno pripovedovala, kar. mi je bila že napisala, in me rotila:
«Drevi mi moraš pomagati, moraš mi...!»
Ko se je stemnilo, sem morala iti z njo do gostilne in
se tam plaziti po drvarnici videli, kako se pogovarjata
do stranskega okna, da in kam pojdeta potem- j/
»VI čila covv-i lrnIrnr \r c!aO0»- • J
se mi je ta naloga, a šla sem. Sla sem kakor v sleP°»- ^
Kih
Hi

z edino željo, da bi ničesar ne videli. Hodila je pred in se plazila; kako mi je odleglo, ko je zašepetala:
«Ni ga, ne njega ne nje! Kje sta neki? Naj bosta, hočeta; slišal jih pa bo, take bo slišal od mene!»
Drugo jutro sem se odpravila domov. Ustavljala 111 «Bodi še pri meni, mi boš še pomagala...))	. ^ f
Nisem ji mogla več ustreči in zamerila sem se JI* _\jtt j je neki sedaj z njo? Italijanka se je tudi morala že v
Kadar se človeka polasti otožnost, se rad spominja sJt, kar se mu trenutno prilega. Tudi meni se je tisto Pr'' $ S motno popoldne v Trstu pritaknil še spomin na	’
življaje...	,,epi
Otožnost me je minila. Tako, zdaj je duša pospr0 p0v |te kakor pometena je. Začelo se bo spet novo življenje« delo, morda tudi nova srčna vznemirjanja...	j«*
*
11. PRVI STIKI Z DRUŠTVENIMI DELAVKAMI
h
»nii
V letih pred prvo svetovno vojno je bil Trst z 0' 3o.O< r4: znan kot največje slovensko mesto, saj je imel med n prebivalci okoli 70.000 Slovencev, medtem ko jih je Ljubljani le 56.000. Daši je naš živelj predstavljal Ljj*^ četrtino Tržačanov, je vendarle imel položaj odvisne liaj8j0£\ manjšine, kateri so Italijani — in skoro vedno tudi v'a ijl avstrijski Nemci — vztrajno odrekali kulturne PraVl J so zato morali biti naši ljudje stalno na straži v b0i 0<it , svoj obstoj. Mestna občina je ustanavljala slovenske jjl šole le po okoliških vaseh in v predmestjih (Sv. Ivan, e5t Di
Skedenj), odklanjala pa je slovensko osnovno šolo v ij samem. Vzdrževati jo je moral ves slovenski narod s d| L
da je dobesedno uresničeval svoj stari pregovor: lcat1'fji kamna palača.	. (Nadaljevanje s£e£l
1	■ ut iiMiarvn TRSI - UL MONTEUCH1 6 II TELEFON 93808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno «00
t ,	2 250 Ur polletna 4 400 lir celoletna 8 100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din 0.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starin dinarjev) - Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaAKeg
vnaprej, cetruetn ■	■	Liubllana Stan tre 3/1. telefon 22-207, tekoč) račun pri Narodni Danki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v .širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglas
Trst IX-5J<4 — z,a	•	’___ ’	____..	__— .o r,Drr,A,m nr)	rinit,(h nnirrailn Itftlii* nri uSadetK PubUcitš ItaUana« — Odeovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdata ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst
beseda - Oglasi za tržaško ln gonško pokrajino se naročajo prt upravi - Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri «Societk PubUcitš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst