Ltto «III., itsv. 102.____________Omll; tortk 14, f ptambr« 1926. ftttllli plihn I |otlllll. l^A DOHA Ishftja v torak, ««trftftk In ••¦•!•• Stane mesečno Din 7*- za inozemstvo Din 20*-. P«mni««h« iltvlika I Uln. Raiun poätno-iekovnega zavoda Stev. 10.666. Uratfnifttv« I« u»i>*vi1itv«i O«l|t Strossmayerjeva ullca 1, pritličje. Rokopisi se ne vraCajo. OfQltjf Jo tarlfih U— *Telefon int. Stev. 65. Vidovicev pokret. Veliki politični problemi so hkrati moralni problems Toda to se ne tiče zgolj soicjalne strani človeškega živ- fjenja. Tudi sreea posameznikovega življenja je raoralni in eticni problem in rodbinsko življenje prav tako. Ves prospeh in napredek človeštva zavisi od nravnih sil, ki so dane človeku in ljudstvu. Izven njih si živai, z njimi šele postanes človek. Iz tega sledi, da je kultura nekega časa tem vecja, c"im veeja je sodobna nravnost in, da je na- rod tem mogočnejei, čim večje so nje- gove žlahtne lastnosti. Kaj pomagajo veliike ideje, bobneči programi in, širo- ko znanje, če čfovek nima značaja, po- štenja in j)raye človečnosti? Samo plit- ve glave, izprijeni značajiy sebični, ča- stilakomni in naduti ljudje oznanjajo neko kulturo brez morale, pozablijajoč, da imajo pred sabo degeneriranega, življenja nezmožnega otroka, pokveko. Le, njihove od zmot, strasti in napuha zaslepljene oči vidijo, da je »kultura«, ki o nji krice na razpotju, lep in zdrav otrok. Na razne načine se skušajo po- globiti in ohraniti narodne cednosti, z razlicnimi sredstvi se dviga nravni nivo naroda. Ogromne, da, najvecje vainosti je sola, ta kovačnica značajev, delavnica, v kateri se obfikujejo mlade duše. Vendar pa sola ne dela čudežev in vrhu tega marsikateri njen uspeh uničiijo v poznejšem življenju kvarni vplivi družbe in življenskih okolnosti. Zato se danes vedno bolj povdarja po- treba širokopoteznega, vse s?oje obje- majočega gibanja za moralno vzgojo in za etični preporod naroda. V Jugoslavs imamo pokret, ki iz- vira iz raizmer, ki ni s tujega na- nesena bilka, ki je docela v skiadu z našim mentalitetom, To je Vidovicev pokret. Začetnik mu je Miljenko Vido- vic, mlad, zel'o nadarjen in globoko značajen mož, ki je zaeel kmahi po prevratu širiti svoje ideje. Same na sebi niso te ideje nič novega, saj so globoko človeške in jih izražajo vse re- ligije in vsi veliki misled, ali obfika, v kateri se širijo, tako odgovarja nar šim razmeram, da so postale za mnoge naše ljudi pravo razodetje. Nam žal nedostaja prostora, da bi se bolj iizčrp- no bavili s tem pokretom; sicer pa se bomo od časa do časa vrnifi k njemu. Za sedaj omenjamo to-le: Vidovic je začel s tem, da je zbrai v Sarajevu okoli sebe ukazeljne ljudi raznih stanov, vecinoma delavskega stanu, ki so si hoteli razsiriti izobra- zbo. Priredi? je večerne srednjesoliske tečaje, v katerih je na lep, prikupljiv nacin razlagal gradho, ki se uci v j srednjih šolah. Kot misleč človek, ki je mnogo razmisljaf o napredku človeka in človeštva, se ni zadovoljil s samim podajanjem znanja. Vzgajal je učen- cem tudi voljo in srce. Kaj je suho znanje brez dobrega srca, ki razsvet- ljuje življenje in daje sebi in tudi bftž- njemu žlabtno človeško gorkoto? Iz teh večernih tečajev se je razvila da- našiija dopisna sola. Priglasenci do- bivajo posebne zvezke iz vseh srednje- šolskih predmetov in fahko sami, mi- nio svojega vsakdanjega pokliica, ab- solvirajo srednjo solo. Mnogi udete- ženci sarajevskih vecernih tečajev so položili zrelostne izpiite in studirajo sedaj na univerzi. Tudi dopisna sola bo marsikomu izboljšala življenski po- iožaj. Tako se izbirajo talenti, ki niiso mogli priti kvisku, tako prihajajo na tekmovaljšče sposobni fjudje, ki mora- jo izrimiti one, kateri so šli s protekci- jiO skozi sole m ki so kljub svojkn pldt- vim glavam dosegli karijere. Taki so navadno najviečji zastrupljevasci svo- je okolice. ker se jiih ni nic prijelo: imajo sicer v glavi nekaj strokovnega znanja, ali kot značaji so nizko pod! lasitnim, itak pov^precnim intelektual- nim nivojem. Iz etičnih stremfjienl Vidovičeve sole se je kmatu izcimil pokret za mo- ralno in etično izboljšanje družbe. Po- kret stoji pod močnim vplivom Vidovi- čeve osebnosti in si pridobiva od due do dne več privržencev. Z njega nam sveti najlepsa luč bodočnosti. Ljudje, ki se zbirajo v vedno večjih gručah okol'i Vidovica, so po veliki vecimi se- jalci žlahtnih in klenih semen na njivi napredka. Več ko jih bo, boljša bo na- ša družba, lažje se bo živelo v naši dr- žavi, kjer se je narinilo javnosti toliko sfabih značajev, sebičnežev, korupci- jonistov, mamonistpv, cinikov, ljudi, ki povsod kale čisto vodo resnice in dobrote. I Vidovicev pokret je sedaj že tako močan, da izdaja lep mesečnik »Uzga- jatelj«, v katerem sodeiujejo prvi srbo- hrvatski pedagogi in publicisti, ki spoznavajo pereči problem naše dru- žbe: etično vzgojo širokih ljudskih pfa- sti. Iz njega črpajo veliko čistih in op- timisticniih idej kulturni delavci sirom Jugoslavije. Širšim krogom je name- njen poljudni tednik »Novi čovjek«. Oba lista urejiuje sam Miljenko Vido- vic. Izhajata v Sarajevu. Ce ju clovek prebira, sele spozna, kakšna sila po- staja ta pokret, v kake kroge prehaja in kaksen je njegov vpliv. Dokler so Vidovici v Jugoslaviji, se ni treba bati, da jo bodo izsesali nemoralni paraiziti. Nedavno se je tudi na uficnih, vo- galiih nekaterih krajev v Sloveniji po- javil nenavaden lepak: Vidovicev pro- glas prebi'valstvu Jugoslavije, ki klice k dei'u za etično poboljšanje naže dru- žbe vse dobre ljudi brez razlike strank in stanov. Lepak je bil ponekod nalep- ljem med trgovsko reklamo in veselič- nimi naznanili ter se je dojemas, kakor kMc preroka na pisanem sejmu: Misii- te na svojo dušo, n« barantajte z naj- večjiim, kar imate v sebi! In tak klic je dobro del in bi bilo prav, ce bi mu sle- dilo vefiko ljudi, ki streme po pravi, globoki kulturi, po značajnosti in res- n/ici. Politika. p ZOPET ATENTAT NA MUS- SOLINIJA. V soboto ob desetih dopoi- dne je bil na Mussolliiija \Timic i'zvr- šen atentat. Ko je avtomobil prvega miniistra vozil vozil iz vile Torlonia v Rimu proti palači Chiigi, se mu je pri- bližai na trgu Porti Pia neki mladenič ter je vrgel proti njemu bombo. Bom- ba je zadela ob stransko okno avlomo- bila, nakar je padla na tla ter se je razletela s strahovitim pokom. Avto- mobif, v katerem se je nahajal Mus- solini, pa je nadaljeval vožnjo proti palači Chigi. Drobci bombe so lahko ranili sedem oseb, ki so bile takoj pre- nešene v bolnišnico. Atentatorja so ta- koj aretkaft policijski agenti, ki so spremljali on. Mussolinija v posebnem avtomobihi. Izjavil je na kvesturi, da se imenunje Ermete Giovanni. Rojen je bil leta 1900 v Castelnuovo di Garfag- nana. Prišel je s Francoskega. Prvi minister on. Mussolini je popolnoma I nepoškodovan. Po atentatu se je tako) podal na svoje običajno delo v palaci Ghigi, od koder je narocil ^em pre- fektom, da se ne sme kafiti javni red ter iizvajati represalije. Obenem je na- glasil, da naj se opustijo sleherne ci- vilne in verske cerimönije v zvezi z iz- jalovljenim aterttatom. — Takoj po atentatu so se mescani podali pred pa- fečo Chigi ter so priredili Mussoliaiiju> živahne manifestacije. Mesto je bilo okrašeno z zastavami. Tudi po drugih italiifjanskih mestih so se vršile mani- festacije v zvezi z izjalovljenim aten- tat om na on. Mussolinija. p SLABO GOSPODARSTVO NA DRŽAVNIH POSESTVIH. V soboto dopoldne je plenumu finančnega odbo- ra posfanec dr. Šečerov podal poročilo sekcije finančnega odbora o stanju go- spodarstva na državnih posestvih. Gla- som tega res era t a, ki pa ni popoln, ker z nekaterih posestev še nrso dospela porocila, je stanje obupno in se povsod kažejo veliki deficiti. Prečitana so bi- la poročila o drža\Tiih posestvih v Ka- ragjorgjevu, Ljiubičevem, Božjakovini, Kosanovicu, Torži in Belju. Karagjor- gje\-o ima v minotem letu 3 milijone dinarjev deficita, Ljubičevo blku 2 mi- lijona, Belje pa skupno v letih 1924.- 25. okrog 8 milijonov dinarjev, a bi deficit bil še večji, ako ga ne bi rese- vale šume in zakup ribolova. Kosano- vic že od T. 1919. ne vodi računov! Iz- kazal'o se je, da se knjigovodstvo vodi pomanjkljiivo ter da osebni prejemki nameščencev znasajo vec nego celo- kupni letni dohodki posestva. Edino rentabilno so eksploatirani drzavni gozdovi v Daliju in ribolov v Apatinu. Finančni odbor je sktenil, da posebna komiisija osebno obisce Belje, da pro- uči poročila o stanju ekonomije ter da zasliši načelnika poljedelskega in i\- vinorejskega oddelka ter generallnega ravnatefja. Istocasno bo finan^m od- bor zahteval podrobne podatke o vseh državntfi posestvih, ki doslej niso po- slala porocil, odnosno bo komisija ob- iskala tudi te ekonomije. Debata je na seji v soboto bila izredno živahna. Ude- leževali so se je vsi člani odbora ter so sil no obsojali nemarno in zapravljivo gospodarjenje na državnih posestvih. p KAKO MISLIJO OMILITI GO- SPODARSKO KRIZO. Mihistrski svet je imel v soboto zvečer sejo, na kateri je razpravljal o poročilu trgovinekega miniistra dr. Krajača o korakiih za omil'jenje gospodarske krize. Po seji vlade so izjavili ministri novinarjem, da bodo ukrepi, ki jih bo storila vlada v tem pogledu, podobni korakom, ki so jiih storile Francija, Itallija in Bei- gija v svrho štedenja. Koraki naše vfe- de bodo ostri in se bodo zlasti nanašali na ukinjenje odvišnega uvoza in pora- be luksuznega blaga. Ministri so na- 6 KRONIKA TROA MOZIRJE OD NAJSTAREJŠ1H DOB DO ZADNJEGA ČASA. Spisal Žigt LajäkovMozirskl. V dobi celiskiih grofov najbrže^ stari mozirski grad (castrum) ni vec obstojal. Imeli so svoj lovski gradič na Korenovem vrhu. Od tod in iz Vrbovca in Rudnmka so hodili nad jelena in medveda. Stari privilegiji so bili trgü od avstrijskih vladarjev podeljeni in ne od celjskih grofov. Vojvoda stajerski Carolus V. pra- vi iizrecno v nasem priviiegiiju iz teta 1580.: »Damo in izročimo trgu vse praviee, kakor so bile od nasih ljubih gospodov in prednikov, rimskih cesar- jev trgu podelijene.« Iz gornjegrajskega registra izye- mo, da je ustanovil za maše zadušnLce v cerkvi Marije Snežnke v Solčavi celjski grof Friderik I. I 1341. tako- zvani oefjski beneficij (ustanovo). Ta- isti je bil s 5 funti pfenigov v mozir- skem uradu fundiran, ali je gotovo pozneje grof Friderik II. to darilo te- ga svojega prednika oziroma drugih, ki so bili: Fricterik I., t 13./8. 1359. Urh L, t 26./7. 1368 in Herman I., t 21./3. 1385 od 5 na 10 funtov »ex urbario Prasbergensi« zvisal. Iz tega sledi, da so imeli celjski grofje v Mozirji svoj urbarij (zemfji- ški urad) in urad za pobiranje dav- kov. Po smrti Urha II. 1. 1456. je po- dedoval avstrijski cesar Friderik IV. tega posestva. Najbrž za časa vlade tega cesar- ja so bili trgu podeljeni pritvidegiji, katere omenja Garolus V., mogoče je pa, da segajo še dalje nazaj. Urbarije in važne sodne akte je moral trški magistrat leta 1899. žov- neski graščini izročiti. Kje so sedaj, se ni dalo dognati. Mnogo našega zgodovinskega ma- ter ijala je še v »Štajerskem deželnem arhivu«, na Dunaju in drugod. »To povest je naže zgodovine, od niikogar spoštovane . . .« Tako je upravičeno tožil naš dični pesnik Jenko. Celjski grof Friderik je določil v posebni ustanovi z dne 3. februarja 1449, da se mora »anniversarium« (oblietnica) za celjske grofe slovesno na dan sv. Doroteje, t. j. 6. februarja obhajati in so se na ta dan in posled- nji, t. j. 7. februarja, ob katerih dne- vih se je vršil cerkveni zbor (synoda), morali zbrati v Gornjemgradu vsi žup- ni'ki in vikarji pod gornjegrajßko gra- šcino, ki so imeli v tamkajšnji stolni cerkvi maše-zadušnice za celjske gro- fe. Da bi se ta obletnica na ugodnejši čas prerožila, ni škof Hren dovolil. Tako so se na shodu I. 1620. zbrali sledeci župniki: 1. Stemper iz PiHštaj- na; 2. Pišorn iz St. Pavla v Sav. dol; 3. Stič iz Šmartna v Sal. dol.; 4. Tav- čer iz Stovenjgradca; 5. Ebensperger iz Škal; 6. Felman in Vranskega; 7. Komar iz Trbovefy; 8. Močilnik iz Re- cke; 9. Bertold iz Planine; 10. Asper- gar iz Mozirja, kateri je to leto izpra- ševanje sicer »rite« (po obstoječih cer- kvenih predpisih) opravil, ne pa tako r. 1627., vsled cesar je bil premescen; 11. Laporšek iz Šoštanja; 12. Slivar iz Grii; 13. Kozar iz Luc; 14. Regulus iz 2usma; 15. Rajner iz Lonsperka; 16. Požežnik iz Solčave; 17. Vedal iz St. Petra pod Sv. gorami; 18. Belin iz L'jubnega; 19. Messerez iz Podsrede; 20. Jurij Ebensperger iz Braslovč in 21. Jurij Rozman. In vsi ti so darovali 6. in 7. febru- arja za dusni blagor cefjßkih grofov maše v stolnici in so imelii potem pre- cej stroga izprasevanja pred skofov- skimi komiearji, kakor je to iz ohra- njenih instrukcij razvidno. Večina teh cerkvenih gospodov je morala skoz Mozirje jezditi in se je pri gostoljub- nem Sivcu odpočila, katerega je še cer- kveni knez sam obiskal in se je še v treh drugih krčmah dobro tabernalo in posiregl'o jifseur z domačim vinom. REFORMACUSKA DOBA. Taista v nasem trgu menda ni na- šla nobenega odmeva, saj izvemo i& zapknika cerkveno-vizitacijske komi- sije v Celju z dine 27. junija 1528, ka- tere so se udeležili: »Gospod Wilhalm, župnik, Jurij Morancer, kapelan, Val- tein. duhovnik, Watterer iz Ljibije, cekmester, Gregor Remic, sodnik,« da so vsi pri stari veri ostalii. Malo dru- gačni pa so bili naši neposredni sosed- je. Takratno, svet razmajajoce versko gibanje je tudi v Slovenes, najbolj na Kranjskem, našto svoja plodonosna tla. Posebno so bifi grascaki vneti pri- staši novega »nemškega papeža«. Nil čuda torej, ako izvemo iz zaslišanja Rečičanov prilično gori omenjene cer- kvene komisije v Celji, da vzdrzuje grašcakinja v Vrbovcu posebnega pro- testantovskega duhovnika, ki ima svo- jo ženo in da taista zaukazuje svojim podložnim kmetom, da jim ni treba k pridiigam drugam, kakor v Vrbovc ho- diti. Ljudem so se pa te pridige neka- ko čudne zdele. — Istotako je Kacja- narjeva goepodinja na Recici prepove- dala svojim kmetom dajati cerkvi dav- ke, miloecine (darove) in se zbirati na shodih (procesijah). Iz synodatnega zapisnika iz 1. 1615. sledi, da so biü ? reciški sari »haeretici«, t. ). pristaši nove vere, ker je takratni župnik Blaž Požežnik izjavil: »Vrbovški gospod in njegov krojač sta krivoverca, zereta ob postu meso in imata krivoverske knji- ge. Poelednje olje se le še redkokedaj deft. Klanšek, Tavčer, Prislan in Kri- StrHn 2 , _________ »N 0 VA DOBAi___________________ Srev, 102 Qriite se stare navade in uporabljajte 5e nadalje davno preizkuieni PrariFranckovkatni nidatek J ^jLf.^ Ta pocenjuje kavo.jo krepca in ji daje dober okus. 1 1SL Tudi k žihj spada neobhodno Ravi Franck. glasali, da bo vlada tudi storila kora- ke, da se prepreči posečanje inozem- siih kopafišč in letovišč. Tudi se pri- pravlja poseben zakon o pobijanju draginje. Trgovwski minister dr. Kra- jač je izjavil novinarjem, da bo ena njegovih glavnih brig, da se vse doma- ee potrebščiine krijejo z domačkni pro- dukti in da se izvoz iz inozemstva ko- likor mogoče zmanjša. Minister je — gotovo je, da se iz revežev norčuje! — naglašal, da bi se, ako bi vsak od 200.000 drzavnih nameščencev na dan prihrantf le po eno kavo, to znašalo na leto najxnanj milijon dinarjev. Glede rudarske krize je minister dr. Jovano- vič odgovoril, da lastniki premogovni- kov nocejo sprejeti predloga vlade. Zato se bodejo nemudoma storili po- trebni koraki, da se poveča produk- cija drzavnih rudnikov. Sicer pa bodo storjeni tudi ostaft potrebni koraki. p KONEC DRUGOJEZIČNEGA ŠOLSTVA V ITALIJI. Agentura Ra- dio Nazionafe v Rimu doznava, da se bodo s 1. oktobrom v drugojezicnih šolah Italije izvršile velike iizpremem- be. S 1. oktobrom se bodo namreč nem- ski spodnji razredi realke v Bolcanu, slovenska spodnja realka v Vidmu ter se obstoječi razredi ucitettisč v Tolmi- nu in Bolcanu izpremenili v kurze z italijanskim učnhn jezikom. Redui profesorji teh zavodov, ki nimajo iz- pitov za pouk v italijanskem jeziku, se bodo eventuelno premestili na me- sta z nemškim, slovenskim ali hrvat- skim pouenim jezikom. Ostate učitelj- ske moči bodo umirovljene. — Ker ni nikjer vec neitalijanskega učnega je- ziika, bodo seveda vse narodne učne moči odpuščene. Caljaka kronika. cNI BILO DVOMA, da bodo tisti nemškomisleči trgovci in obrtniki, ki imaj'O ogromno število slovenskih od- jemakev, vofili tisto listo, ki jo iz nji- hoviih vrst predstavljajo gg. Petschuch, Hans Schuller in Valerijan Spruschi- na. To sedaj tudi kot nekaj novega in velikega napoveduje list celjskiih Nem- cev in renegatov. Mi smo nemško-kte- rikahiiih kaolicij že vajeni, in nas prav nič ni iznenadila ta pobratimi>ja, ki tudi prav nic ne vzaemirja naših narodnih trgovcev in obrtnikov. Volivt- ve v trgovsko-obrtno zbornico niso za- deva politične stranke. Ako pa so gg. Stermecki, Blaž Zupanc, Miloš Hoh- njec, Fazariac in Eduard Kukec mne- nja. da bodo stanovski interesi naše tr- govinie in obrti le tako dobro zastopani, ako jih zastopajo reprezentanti Pe- tschuch. Schul'ler in Spruschina, ka- rakterizira to dejstvo več nego vsi član- ki, ki bi iiih o tern pisali. V življenju se vsak s svojkii dejanjem pokaže, kaj je in kak je. Nam pripada v imteresu javnosti, da take pojave regktriramo in otmemo pozabljenju, ker so gotove stvari. ki se pozabiti ne dajo in n«e sme- jo nikomur in nikdar. c KRAJEVNI ODBOR NAROD- NE OBRANE je bil ustanovljen v so- boto v Gelju. Širji krogi naroda in jav- nost sploh ni o tej nakani nicesar ve- defa. c OBISK PRAVNIKOV. V nedeljo ob devetih je prišlo z zapoznelkn po- sebnim vlakom od 650 pravnikov, ki so kneli kongres v Ljubljani, njiih 390 v Celje. Tu so jih pricakovali celjiski jiu- risti vseh panog skoro brez izjeme. Po- setniki so biM večinoma iz južniih kra- \ev naše drzave. Stovencev je bilo med njimi bore malo. Mestna obcina je dala goste pogostiti z malo južkio v raznih restavracijah. Razvalin starega grada si gosti niso ogledali. Pač pa so s€ raz- gledali po mestu in so kmahi popoldne odrimili proti Mariiboru. c CLANSKI SESTANEK SDS za raesto Celje v sredo odpade. Lstotako odpade v četrtek tudi za okolico. c STAVBNO GIBANJE. Viii tr- govcev Tramschegga in Wintra poleg nove stavbe okoliske deške osnovne so- le so spravili mimoli teden pod streho. Pofeg vile faktorja Četine na Jožefo- vem hribu prične te dm mizar&ki moj- ster Vrenko graditi svojo stanovanjsko hiso. Na bivšem evangeljtskem pokopa- lišču v Aškerčevi ulici si pa gradi vile podipolkovniik v p. Lemajic. c STA VBA CELJSKE OKOLISKE 0SNOVNE SOLE prav lepo napredu- je. Tekom prishodnjega tedna bo že pod streho, tako, da se bodo razna dela lah- ko nadaljevala in vrsila tudi v stucaju slabega vremena. Krajni šolski svet za okolico je razpksal za zsradbo novega šotskega pasbpja še razna stavbna de- la, in sicer: pLeskarsko, slikarsko, ste- klarsko, kljucavniicarsko in loncarsko delo, napefjavo elektricne razsvetljave, instalacijo vodiovoda, napravo stolpne ure ter šolsko upravo kakor klopi, ta^- ble, omare in telovadno orodje. Stavb- ni operat je razpoloien na vpogfed v piisarni upravitelja okoliške deške osnovne sole v Razlagovi ulici st. 5 vsak delavniik od 8. do 12. ure. Ponud- be se morajo predložiti najpozneje do 1. oktobra t. I c NOVA UREDITEV KR0ŠNJAR- STVA. V svrho ureditve krosnjarstva je minii'stristvo za trgovino in industri- jo izdalo naslednjo naredbo: Kroš- njarjenje se dovoljuje vsamo našim dr- žaivljanom ter se sme vršiti samo na podfagi posebnega dovoljenja, izdane- ga od oblasti. Ta dovoljenja izdajajo oblasti na podlagi zakona o krošnjar- stvu. Krosnjarstvo se sme vršiti samo s predmeti, ki jih predpi'suje zakon in naredba o krosnjarstvu. Vsa dovolje- nja za krosnjarenje,* ki so bila izdana doslej, se morajo najkasneje v dveh mesecih zamenjati z novimi dovoljenji. c AVTOBUS VRANSKO-GELJE je zacel voziti v pondeljek, 13. t. m. Odhod z Vranskega zjutraj ob 7.30. priihod v Celje ob 8.45. Odliod iz Celja ob 15. uri, prihod na Vransko ob 16.15. Avtobus bo zopet imef zvezo med Ljub- Ijano in Vranskim, dvakrat na teden in sicer vsako sredo in četrtek. Posta- je ostanejo kakor jih je imela Promet- na družba Adamic & Suštarsič. c IZ POSLOVNEGA SVETA. V petek je otvoril g. R. Savnik v bhših lokalih g. Jos. Zabukovška v Afeksan- drovi ulici modno in galanterijisko tr- govino. c NAGRADE ZA OKRAS OKEN IN BALKONOV. Olepsevalno drustvo je bilo svoj čas sklenito, da nagradi s primernimi darili tiste, ki bodo najlep- še okrasili s cvetlicami svoja okna in balkone. Te dni se je vršil komLsijoner- ni ogled in bo v teku tega tedna Olep- ševaltno društvo sklepalo. komu se pri- sodtijo nagrade. c OBCNI ZBOR CELJSKEGA GODBENEGA DRUŠTVA. Celjsko god- beno društvo bo imel*o dne 21. t. m. v prostorih Citalnice v Narodnem domu redni obeni zbor, ki bo važen za raz- voj društva. Društvo smatra za člane le one, ki so prijavili svoj vstop v dru- stvo do 26. juniija 1.1. c PLANINSKA VESELICA PRI CELJSKI KOsil. Lep solncen dan je v nedeljo zvabil obilo sveta k Celjski ko- či, kjer se je vršifa planinska vaseM:ca. Veselici je sicer nedostajalo tistega ti- picno slovenskega veseljačenja, ven- dar pa je bilo razpoloženje dobro. In prav je tako. Družba je bila preceji me- šana; zastopani so bitli vsi stoji. Cudtno je skoro, da je manjkalo toliko ljudi. o kaiterih je znano, da radi bite na soln- oe in sveži zrak. c KONJ GA JE UDARIL. V petek zvečer so pripeljali iz Kosnice v celj- sko botnico nekega mladeniča, ki ga je udaril konj s kopiitom v trebuh. Vsled notranj,ih poškodib je imel tako hude bolecine, da so ga morali na kapucin- skem mostu preložiiti na mestno nosil- nico in tako spraiviti v bolnico. c NASA POKOPALIŠCA. Na me- stnem pokopališču so popravili mrt- vašnico in spravili v red nekaj potov. Nekateri grobovi so pa še vedno v sfa- bem stanju. Zlasti zanemarjeno je vo- jaško pokopališče. Za Vse svete ga bo treba urediti. c JESENSKO PRVENSTVENO TEKMOVANJE CELJSKEGA NOG0- METNEGA OKROŽJA. V letošnjem je- senskem prvenstvenem telunovanju so- dekije razun celjskih klubov tudi novo- ustanovljeni Sportni klub Šoštanj. — Tekniovanje se bo vršilo po stedečem sporedu: 19. 9. 1926: SK Red Star : Atletik SK; SK Celje : SK Šoštanj (v Šoštanju); 26. 9. 1926: SK Šostanj : Atletik SK (v Celju); 3. 10. 1926: SK Celje : SK Red Star; 10. 10. 1926: SK Red Star : SK Šoštanj (v Cefou); 17. 10. 1926: SK Celje : Atletik SK. - Medklubski odbor LNP v Celju. Kino« KINO GABERJE. Pondeljek 13., torek 14. in sreda 15. septembra »Mademoiselle Modiste*. V glavni vlo- gi Coriinne Griiffiith. Za mladfoio pre-- povedano. MESTNI KINO. Danes se še pred- vaja »V mlovih Niagare*. — V torek 14., sredo 15. im cetrtek 16. septembra vidiino senzacijonelni velemestni ro- man v 8 činifh »Človek, ki se je pro- dot*. , Za hmeljarje. ^ RESEN OPOMIN VSEM HMELJARJEM! Hmelj. društvo v Žaicu že 46. leto uči hmeljarje, kako se hmelj pravilno obderuje, kako se dozoreli hmelj pra- vilno obira, sortira, suši in base — uči jih pa tudi poštenosti pri hmeljski kup- čiji — a vse zamanj! Komaj se je pričela hmeljtska se- zona, ze so prihiteli hmeljski prekupci I k društvenemu vodstvu ter se bridko pritoževali, rekoč, da nasi hmetjarji & vedno ne zmjo pravilno ravnati z gelj niso za 1. 1614. opravili velikonoč- ne izpovedi.« In vendar je bil od 3. aprila 1615 fanatični skof Tomaž Hren lastnik y.r- bovške grašcine; sicer pa je imel na isti Jurij Freiherr von Dietrichsteifn za terjatev 10.000 ft zastavno pravico in tamkaj biival. Le-tega žena Eva So- fija je poleg kokarske cerkve pokopa- na, kar je gotovo veljalo nekaj lepih tolarjev. Oba sta bila »luters« vere. Iz navedenega se razvidi, da je no- va vera nasfa v našem sosednem Vr- bovcu in celo pri tamošnjih podložni- kih odprta vrata; nasla je pa tudi za- slombo pri Adamu Schrottu, takrat- nemu lastniku žovneške graščine, ki je bila pri nas zascitna oblast (Schutz- herrschaft) in čez okolico tudi zemtji- ška. Imenovani grascak je poslal 2. julija 1601 svojega pisarja za desetibo s svojimi hlapci v Mozirje z naroci- lom, da tukaj zapleni kaplanovo usta- novo. Graičinski odpostanec je vkljub ugovoru takratnega župnika Blaža Kiviia zasedel kaplanijo, pu&til tja za- peljati y okolici nabrano desetino in košnjo tja spraviti, rekši: »da ga farji nič ne brigajo, to je last njegovega go- spoda in če hoče kaplan kaj imeti, mo- ra tega za to prositi in to od njega sprejeti.« Kaptan je namrec od gra- šcini podložnih kmetov spravljal biro. Škof Tomaž Hren se je zaradi te- ga sicer v pismu z dne 1. oktobra 1601 na Adama Schrotta pritozil, vendar to ni nic pomagalo.* Kaplanijo je gra- ščina pozneje sicer trgu vrnila, bila pa je 24. jumija 1733 z vrtom in goz- dom vred za 75 fl od trške obcine Ma- tevžu Brezovniku prodana. (Sedanje posestvo Florjana Smodiša »na bre- gu« nasproti atari soli.) (Trski zapisnik.) IZZA CASA KMECKIH >PUNTOV<. Zavoljo hudih davkov, robote in vporabe kriivičnih mer pri oddaji pri- defkov so se tudi tlačeni kmetje v oko- lici mozixäki uprlii, posebno so se leta 1635. spuntali podložniki skoiiiskih grašcin v Rudniku in Vrbovcu, katera grada so oplenili in deloma razdjati. Puntarje je cesar sicer pomilostil, ven- dar so grajski oskrbniki pozneje zoper taiste kruto postopali. Vsled pritožbe naših so.^ednüh kmetov preiskala je posebna komisija pod vodstvom Joh. Fried, von Schradtenbacha in H. voa Gaissruckha pritožbe dne 6. septembra 1637, posebno zavotjo tega, ker je ude- ležence »punta« takratni oskrbnik v Vrbovcu, Janez Pecohar neusmdljeno preganjal in v grascinskih temnicah mucil in kaznoval. Glasom izvimesga * Škofa Tomaža Hrena, ki si je izbral svoje pribeževalieče v gornje- graiskem gradu, kjer je takrat s svojo »Urško« pokoro detal, nemški pleme- nitaši, čeprav je imel ž njimi ozke zve- ze, niso posebno respektirali. Umevno. zapisnik^, ki se nahaja v gornjegraj- «kem arhivu, bilo je 41 oseb od te ce- sarske koiniisije v Vrbovcu zaslisanih, med temi tudi Gregor Brezovnik, ki je izpovedaf. da je »puntarje« samo gle- dat prišel, Pečohar pa ga je v Mozirji zaliotil, tukaj zvezati pustil in v grad odgnati, kjer ga je v ječo vrgel (ge- fenkunst). Plačati je moral še pol ve- dra vina in kot priispevek za porusena posi'opja eno srebrno krono, kakor ve- činoma vsi. Ker je bil naš trg dominij, t. j. svobodna gospöska zase, in so bill vsi podložniki robote Uid. prosti, je umev- no, da te kmečke vstaje niso našle tu- kaj nobenega osebnega odmeva. KUGA IN TURKL Leta 1680. so prodrli Turki v naš kraj in tukaj požigali in pleniti. Ta- krat so tudi veliki zvon Marijine cer- kve na Creti, okr. Vransko, kjer je bi- la priljubljena božja pot, pogreznili v globok prepad, od koder ga ni mogoce dvignki, pac pa se čuje njegov gtas ob gotoviih časih, kakor še ljud&tvo pri nas trdi. Ko so Turki odšii, pustili so za seboj kugo, črno smrt alii veliko umi- ranje (die grosse Sterb), ki je posebno. hudo L 1682. v trgu in okolici razsa- jala. Mrfici se niso smeli na pokopa- lišču okrog cerkve pokopavati, ampak zagrebli so jih na gmajmi. Ta prostor se je potetn še dotgo imenoval »na grobljii«. Iz tiistega časa obstoje še številna kuina znamenja (turski križi) v okoli- ci, v Lokah in Ljibiji. Tudi takratni trški župnik v pok. Aniton Usar, ki je bil tukaj od i. 1679. do 1680. vikar (župnik), je kugi pod- legel. 0 njegovi smrti se je pripoivedo- valo sledeoe: Vojaaiki kordon je zaprl okolko in nikdo ni smel ne ven, ne notri. Tudi zbiranje v skupinah je bilo prepove- dano, zato je pobožni župnik Usar »na travniku pod Brectom« masp bral. Druzina se tukaj ni smela družine do- tikati. Vneti duihovnik je bil noč in dan na nogah, trudil se je, da ni no- benega boinika zadela smrt brez po- potnice v večnost. Mnogo his v okolici I je popolnoma tzumrlo. Šmihefj je bila I takrat podružnica mozitska. Pri Vr- 1 hovniku je pomrla vsa družina razven 1 dekle. Ko sta zboleli hceri, prinesel 1 jima je Usar zadnjo tolažito. Dekla jih 1 je potem pokopala za hišo na vrtu. 1 Žalastno je korakal g. Anton v Mozir- 1 je. Ko je prišel domu, zacela ga je mrz- 1 i'ica tresti. Vzel je nekaj zlatov, zadnje 1 svoje prihranke, zavil iste v prejo in šel 1 do vojafkega kordona med trgom in I Ljibijo. Pustil je poklicati svojo, tukaj r stanujoco sestro in ji vrgel zavoj cez cesto. Nazaj grede ga je napadlla sla- „ bost, leget je v senco nekega drevesa in 1 tarn izdihnil svojo dušo. I _Stev^102_____________________________________________»NOVA DOBA«_______________ $*"» *• Od ust do ust gre govorica. kar tndl prava Jt retnlca, da manufakturno bltgo po cent doblm cdlno It prl 10-3 Valentin Hlfldin CELJE, zraven nemSke cerkve. obranitn hmeljem in da tudi pri hmelj- j ski kupčiji niso pošteni. Vse to nam dela sramoto in mm skoduje ter uničuje nas ugled na sve- tovnem trgu, vse to prippmore, da bo- de podleglo nam hmeljarstvo v hudem konkurencnem boju in da se nam bode konmo iztrgal iz rok Up, veliki in do- her kos kruha, ki ga imatno v hmeljar- stvu. Dogaja se namreč obilokrat, da hmeljarji bašejo nezadostno suh hmelj, ki se potem pokvari hmelljarjem v ve- liko škodo, kupcem pa v veUko siitnost — dogodilo se je, da so html jar ji na- basane bale hmelja po sredini zidmdi z vodo, da bi kupca opeharili — doga- ja se, da hmlejarji oddajajo manj hmelja, nego so ga prodali ltd., itd. Vsega tega se morajo naši hme- ! fjarji* odivaditi, vse to mora izgimiti, ako si hočemo ohraniti hmeljarstvo kot najizdatnejsi viT blagostanja. Htnelj. drmtvo v Žahn: Fr. Robkk 1. r. A. Petriček 1. r. Žatec (C. S. R.), 11. sept. 1926. ŽLvahnejisa kupeija — prijazno razpo- loženje — cene od 3600—4150 č. K za 50 kg. Nürnberg, 11. sept. 1926. Dovože- nih 170, prodanih 60 bat tržnega hme- lja po 400— 455 M za 50 kg. Za tran- sit-hmelj mirno — po slabem se ne vprašuje. Ker je več kot polmica nasega hmelja prodanega, se bodo zamprej tržna poročila pošiljala le onim cla- nom, ki se bodo zgJßsili zanje. Ljudska prosveta. 1DESET NAJBOLJŠIH DEL NA- SE KNJIŽEVNOSTI. Mednarodni in- stitut za dusevno sodelovanje s sedežem v Parizu se je nedavno obrnil do pred- sednika odbora za duševno sodelova- nje v naši državi vseuč. prof. Vuhča z željo, da mu dostavi seznam deset naj- boljsi'h, najmovejših del naše književ- nasti. G. Vulic je po posvetovanju s srbskimi, hrvatskimti in slovenskimi književniki poslal Institutu naslednjo ftsto, ki je te dni bila v Parizu publi- cirana skmpno z listami najnovejših najboljših del drugih narodov: 1. Cvi- jič: »Geomorfologiija«, 2. Ivo Vojno- vic: »Maškarate izpod kuplja«, 3. Oton Župančič: »Veronika Deseniška«, 4. Lj. Stefanovič: »Život i rad Vuka Ste- fanovica Karadžiča«, 5. dr. Fr. Gri- vec: »Gerkev« (razprava), 6. Vladimir Nazor: »Price iz djetimstvai«, 7. Slo- bodan Jovanovič: »Ustavno pravo kra- tjevine SHS«, 8. Ivo Andric: »Pripo- vetke«, 9. Miroslav Rrleža: »Vražji otok« ter 10. dr. Frair Ranxovs: »Hi- storična gramatika slovenskega je- zika«. § SPRlCEVALA 8-RAZREDNE LJUDSKE SOLE VELJAVNA ZA 4- RAZREDNO MEŠČANSKO SOLO. Notranje ministrstvo je pred dnevi zo- pet dalo 8-raizrednim osnovnim šolam pravico, da so njih spricevaila enako Tredna spri^evalom 4-razrednih me- sc'anskih šof. S to ugodnostjo pridejo državni namesčenci ieLezničarji in enaki v III. kaAegorijo državnih urad- nikov. V nedeljo se je vršUa zopet iz- kušnja železničarjev na 8-razredni so- li v Trbovljah in se drugi za izkuinjo äe lafako prijavijo. Sirom domovina. š REDUKCIJA URADNIŠKIH DOKLAD DEFINITIVNA! Državni uradniki so se hote aJi nehote pomirili z redukcijo draginjskiih doklad v ko- rist poplavljencem, prepricani, da bo ( to traialo samo nekolrko cosa, kar so je v zacetku tudi od strani vlade tako trdilo. Generalna direkcija državnega računovodstva v Beogradu pa je te dni izdala svoje tohnačenje o zmanjšanju draginjskih doklad, kjer pravi, da to ' odvzemanje nima znacaja zacasue ustavitve, temvec da je sklep ministr- skega sklepa st. 99.000 z dne 23. juli- ja 1.1. nova pravna baza, na kateri se jo nanovo uredila visina osebnih uradniskih dragkjskiih doklad in da se bo tarej ta odbitek redno racunat. Š ILÜSTRIRAN SPIS »BELA LJUBLJANA« je izdal te dni Promet- ni sindikat za propagando mesta in je mestna občina ob priliki pravniškega kongresa poktonila 1300 rztisov v slo- venskem, srbskem in hrvatskem jeziku uideležencem kongresa. Ta spis pride šele čez nekaj tednov v splošni promet. Dici'Jo ga krasne slike. š N0V PROGRAM »NAR0DNE ODBRANE«. Dne 17. in 18. septen> bra se bo vrsil v Beogradu redni obeni zbor »Narodne odbrane« pod predsed- stvom vojvodse Stepana Stepanoviča, na katerem se bo določil nov program delovanja »Narodne odbrane«. Izvo- Ijen bo tudi nov razsirjen gtavni odbor. š DVA TEÖAJA ZA K0NSERVI- RANJE SADJA bosta na srednji vi- narski soli v Mariboru, in sicer a) od 22. do 25. septembra štiridnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjave; b) 28. septembra enodnevni tečaj za napravo sadnih sokov in brezalkohol- niih pijač. V obeh tecajih je pouk teore- ticen in prakticen ter traja dnevno od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Inte- resenti obojega spola, ki se žele enega aft drugega tečaja udeležiti, naj pri- javijo svojo udeležbo najkasneje do 20. septembra dkekciji srednje vinarske in sadjarske sole v Mariboru. š 37. VELIKA SKUPŠČINA DRU- ŽBE SV. CIRILA IN METODA se bo vrsila v nedeljo, dne 19. t. m. v Roga- ški Slatini. Vrse p. n. rodofjuibe in pri- jatelje nase obrambne družbe že sedaj opozarjamo na ta dan. da se ne na- meniijo kam druigam. Družbino vod- stvo je zaprosiio za vozno olajšavo. P. t. delegate podružnic prosimo, da na- znanijo svojo udeležbo po dopisnici družbini pisarni. š OGEANOGRAFSKI INSTITUT V DUBROVNIKU. Minister prosvete je dovolil 25.000 Din izrednega kred> ta za oceanografski institut po vzorcu podobnih zavodov, katere je ustanovil znani oceanografski učenjak knez Al- bert MonaSki. Š SPREJEM GOJENCEV V VOJ- NO AKADEMIJO. V Beogradu so se price?! te dni izpiti za sprejem v nižjo vojno akademijo. Sprejetih bo letos 600 gojencev, prijavilo pa se je nad 1300 reflektantov, med temi veliko šte- vilo maturantov, ki so bili sprejeti brez sprejemnega izpita. š ODG0VORN0ST PRI POŠTNO- AVTOMOBILSKIH NESRECAH. Na vpTasanja raznih direkcij, kako naj se post op a v slučaju raznih nezgod, to je, koi'iko je postna uprava odgovorna za škodo, ki se pripeti potniikom in na kak način naj prideio stranke do od- škodnine, je mimistrstvo poste in brzo- java izdalo naslednje pojaisnilo: Glede vprašanja o zasiguTanju v slučaju ško- de, ki bi jo trpeli potniki v s>lucaju ka- ke nesreče, se bo postopalo po civihih in kazenskih predpisiih, ki so v tern oziru veljavni v posameznih teritorijih. Država bo torej odgovarjala in dajala odskodnino samo na podlagi raizsodbe prißtojnega sodišča, izrecene na tožbo oškodovane stranke. Izkljucena pa tu- di ni poravnava z oskodovano stranko. š »ITO« pasta za zobe —- najbolja. š SLUZBÄ • KMETIJSKEGA. STROK0VNJAKA. Kmetijska druiba za Slovenijo razpisuje skiibeno mesto kmetijßkega strokovnjaka bodi^i kot strokofvnega uradnika, bodisi kot prak- tikanta. Prosilci z akademsko naobra- zbö in primerno kraetijsko prakso »ma- jo prednost. Nekolekovane prošnje s potrebnimi dokazili svoje usposobfje- nosti je vltožiti na Glavni odbor Kme- tijske družbe do 15. oktobra 1.1. Hono- rar, oziroma plača se doloci dogovor- no. Nastop službe čimpreje. — Kme- tijska družba za Slovenijo. 8 KOCA NA KOROSICI. Savinj- ska podruznica S. P. D. naznanja, da se bode koča na Korosici v stabem vre- menu zatvorila 15. t. m., v lepem vre- menu pa 20. t. m. Pozneje ne dobii klju- ča od kofe nihee, ker bode Kocbekova koca odprta celo zimo in preskrbljena z drvi. Frtechaufov dom na Okreslju se zatvori 30. septembra. Piskernikovo zatveti6ce je vedn odprto in se dobi po sezoni se kava, čaj, konzerve in vino. š VELIK VL0M V ŠT. JANŽU NA DRAVSKEM POLJU. V noci na SchickW nacin pranja ncutfojßü. Namakaj r^ENSKO WAL® izpiM] • SCfflCHTOVIM MILOM. soboto so neznani storilci vlomiti v gostilno Zel ter odnesli več stvari. Ko se je zjutraj prebud'il gostilničarjev sin, je opazil, da je bito vlomljeno v kaščo. Kolikor se je dosedaj ugotovilo, so storilci odnesli vozno opremo, mo- ško kolo znamke Steyer, nove moske hlače, zračno cev večje vrednosti ter se mnogo druigih malenkosti. š SUŠA V HERGEGOVINI. V Hercegovini je zaivladala v zadnjiih ted- nih velika siuša. Vsi potoki in studenci so usahnili, zemlja poka in polja nur dijo žalosten pogled. Poljiski nasadi so popolnoma oveneti. Prebivalstvo na- vdaja bojazen, da bo suša vzela še to, kar je pustila popiava. Vinogradi sicer lepo kaiejo, vendar pa bi bil potreben dež, da bi se razsusena zemlja vsaj malo razmociifa. š DVA PASTIRJA UMRLA VSLED KAOJEGA PIKA. V vasi Orehovo pri Sarajevu se je dogodil tratfičen slučaj. Dva paMirčka sta čuvala credo ovac. Nenadoma je enega picila kača. Tova- riš mu je priskocil na pomoč in hotel ubiti kačo s kolom. Ko pa je prviič za- mahniil1, se je kaca preplasila, se zaw kadila v njega in pičila tudi njega. — Oba pastirčka sta že naslednjega dne uimrla. Rasgled po svetu. r ŽABE SO USTAVILE VLAK. Sovjetski fisti porocajo, da je nedavno šlo čez progo Vladivostok—Sariga na Krhnu toliko žab, da je bila proga ki- lometer široko pokrita ž njiiui. Vlak se je moral radi tega ustavili in stati to- liko časa, da je prenehata žabja »seli- tev narodov«. V krimskih močviniih kraijih živi ogromno število žab, ki se od časa do casa selijo iz bolj suhiih v bolj mokre kraje. r DRAGI BRKI. Amerikanski filmski igralec Rorman-Kerry je imel nalogo, v nekem novem filinu nasto- pati kot pruski oficir. Družba je za- hitevata, da si igralec v to svrho pusti rasti brke, ter moi v ta nainen odka- zala posebno »odškodnino« v znesku 3428 dolarjev ali 188.000 Din. r NAJVEČJA VODNA TURBINA NA SVETU. Danes je tehnika ze tako napredovala, da bi lahko gradili stro- je z več stotiisoči konjskimi sifami Ven- dar dosedaj za to se ni bib potrebe. — L. 1920. so postaviii pod slapovi Nia- gare tri turbme po 37.000 KS. Tudi ta rekord ni držal dolgo. Pred kratkim so se zavrtile tri turbine po 84.000 KS, ki so danes — vsaj za nekaj časa — največje turbine na svetu. Taka turbi- na tehta »samo« 634 ton. Glavna os turbine je izdelana iz enega samega kosa jekta in je 5.4 m dolga. Rotor tur- bine meri v premeru 4.63 m in tehta 45.300 kg. r JUSTIFIKACIJA V ANGORI. Pariski llsti priobcujejo podrobna po- roci'la o justifikaciji stirrh voditeljev mladoturske stranke. Obsodba je bila izrečena v četrtek zvecer in še isto noc se je iizvrsila justifikacija. Nekateri prieori justifikacije so bili zelo mučni. Tako se je vrv pod poslancem Hilmi begom utrgal'a in šele čez deset minut so obsojenca znova navezali in obesili. Neki drugi obsojenec je pred vešali zblaznel, tako da so ga morali vleči na niori&če. r KUGA NA ANGLEŠKEM. V Liiiverpoolu se je po daljsem odmoru zopet pojavila kuga. Na kugi je obolel neki desetletni deček, ki je po treh dneh umrl. Za kugo je zbotel tudi otrokov cče. r SILNA NEVIHTA V ITALIJI V pondeljek dopoMne je diivjala nad Riiinom silna nevihta. Strela je udari- la v i>alaco Parmese, ki se je radi tega vnela. Požar so kmalu pogasiili. Po vzročena škoda znaša te nekaj tisor ! lir. — Silna nevihta je divjala tudi nad vso gornjo in srednjo Italijo in napra- vil'a, posebno na telefonskih in brzo- javnih vodih, mnogo škode. V Reggio Emiliji sta bili dve osebi ubiitii. r STRAŠEN TAJFUN NA JA- PONSKEM. Na Japooskem je divjal v nedeljo zwcer strahovit tajlun, ki je zahteval veliko število mrtvih in na- pravil ogromno škodo. V mestu Tojo- haši se je podrla sofa» Dvanajst otrok je bilo ubilih in 90 ranjenih. Pri ha- mamatu je vrgel tajfun s tira vec vla- kov. Okrog 50 potnikov je biio pri tern mfftvih ali ranjenih. Nadalje je bilo 31 drugih smrtnih žrtev, 9 oseb se pogre- ša in 160 ljudi je bilk) ranjenih. Vihar je napraviü ogromno škodo. Popusü je 254 his, 630 pa težko poskodoval. Na letališču v Akenogahara je vihar uni- cil 40 letal. r Svetovnl novlnankl kongret. Mt>d 14. in 18. leptembrom te bo vrSil v Ženevi in v Lauianni tvetovni Las- nikaraki kongret, ki so ga sklicali amerüki žumaliiti. Bije se nimerava uttinoviti 12 velik'h novinarskih fe- dertclj, ki bi bile loüene po kultunh. zdruiene pa po akupni orginizaciji. Za ilovanake narode bi bila centralt v Moikvi. Novinarstvo vsega sveta ac namerava izreči za idejo mini in pri- jateljatva med narodi. V o lno za ženske kostume, lea karo m Din 43*—, enobarven 8evjot50*-,kafirasto sukno 5V , karira»t Sevjot 60-. moien pisan parhent 16*-, flanel 12*—, oksford 12—,beloplatno 10- , klot, cvilh, gradl in vsakoyrstno ma- nufakturo kuoite najceneje v vele- trgovini R. Stennecki. Celje. Oglejte si izložbe! Primeren popust za po- vrnitev vožnie. llustrovani cenik za- stonj. Trgovci engros cene. Strang_____________________________»NOVA DOBA« ______ Štev. 102. Pupilarnowartn in Javnokonlattii denarni savod oeljskega maata Mestna hranllnlca ceUska IV lastni palači pni kolodvopu, . Vil hrantlatčnt posll •• lsvrln|«|o naik»l»niiie)et htiro in toe« 1 no. Ufodno obroiiovanlo. Polsinlla In n«tv«ii breiplatno, ¦ Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. J Ustinov tjen* Mm 1864. - Pod trajn/m dritvnlm ttädiontvom. Vrednost ruervn/h takiMdov nad «son 3S,OOO.OOO'-. uMivili. trtotljili i \\ nel Innl riiiife» diltvlii Ii totnlji M Mi v inti ii HiUd FmiQlQit, CELJE, aleksandrova i). 4 Ii6«m lokai s sobo na prometnem kraiu. Zadovoljim se tudt z dvor Sfnimi prostori ali v 1. nadstropiu. Priglase na me takoj! Jos. Pukl. Krai-a Petra cesta, 4 i. Krojaftke pomočnike sprejme takoj za vefie delo Franc MEŠKO, kroiaüki moister. Celje, Alek« sandrova ul ca 3 Prodam zaradi izseütve takoi novo oreliovo pohiStvo: spalniro. 2 žična vložka in nove matrace iz >frika. Cena vsemu Din 7000—. Ogleda se lahko v ViSnii 2 vasi St. 18 pri Vojmku. I W bcUga in rdcčcga Vina izborna kvalteta, ietnik 1025. ima naprodai po ugodni ceni JcžePetar, posestnik in trgovec, Srornl-e 22 24 «—»—— Razširjajte „Novo Dobo"!I i taaenonadstf.hitaiMiriiii) vclik vrt, parket, vodovod, eltktrlčna luč, plin, krasna leg.i, se poceni proda. Naslovda BREZNIK, Celje, Dolgo polje 1. Mizar samostojen, samec, trezen in pošten, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo lista pod 51fro »MIZAR«. Lepo grattinsko posesfvo oa. IOO oral se poceni proda ali se da v naiem. Polovica ie ekonomija (3 orale hmelja), polovica je pozd, lep grad in gospodarsko poslopje. Nasiov da BREZNIK, Celje, Dolgo polje 1. Kuharica ki r.na dobro kuhati in opravlja tudi druga Ivšnadelase sprejme s 1. oktobrom. Naslov v upravi. Ob nedeljab! RazliCno rovo pohištvo po zelo ugodnih cenali se r.idi preselitve v lastno hišo odda. 0 g I e d a s e lahko tudi ob n e d e I j a h Gosposka 25, v ve2i, tretja vrata na desno. Kupim voziček za pužo (Puppenwagen). Naslov v upravi lista. Sprejme se takoj ucenha za trgovino s čevlji, z znanjem siovenskega in nemškega jezika. Naslov v upravi lista. 3-3 Tedentki izkaz mestne klavnlce o klanju In uvoiu od 30. VIII. do 5 IN 1926 ZaK.ana iiv.na 'üllttl ltii-\ ^ i i •-*»«. i — \ m Q - jir^ijs ?| V.J Opomba | c - : I i. i, >\>\: : * - > > c c ür>*rj-wO^ ^ ^ r- w ¦ c ! a^ ^ 1 1 W ! Desman Ferdinand -- 2------1 2—j-!-------104- — - — ' Esih Matija ..--?-- 4 2-;-!-------c5 - - -,-| Friedrich Ivan . -- 1-- 2--_-----------------.- - - -Gorenjak Josip ------¦- 2 1 2 3-|--- - - 44 - -:- 1 tele izvoz Hohnjec Viktor . .----------1- 1 5-------------------- ---j Svetel lv. .--]--]- ------------------;- -| Junger Lud vik ----------5 — 13— — —------------- - _-KroflK Alojx - - 2 - - 5 2 ------------------ -- - ,--------1 »ol, 1 tele izv. Lapornik Ivan -- 1- 2 2 l-~--------------------" ~' Leikošek Ivan . .------------- 1 \->.--\- - -',- - _| — Hohnjec Stefan . -------------1 1 •-'-•------45- -!-;-j Pennozer Antcn . . — -- i - 1 - - -'- - - — - _ -Rebeu*chegg Franc - b Q - «0 2- -j 2SS 191 - - _ - i vo!.17tel i-v UrbtnčU Adolf - - 3 - 4 l, - _ - 150-------_ -1 Voitk RotaHJa - - 2---------4 - _-----------------i _ -Reicher Ivan -23 r-{--._----------------- _ -Zany Viktor - - - $ - 6 ---------------- 13Q - j - -, Zavodnlk Alojzija p- - : - - $-!- - _ - 21b - - 1------- PercKarl------------------- lU----------------------------------- Reberiak Anton !j-;-------------i_t-r-!__------------ --; Pttlh Kirl.....-------------2 - -:-1-!-----------¦ - - 1------- Lebii Tan» ¦----------------> -j- -j____------------i - -! Plelivčnlk Ana - " | jt ! . K)7 i ! 1 | Robek Ant-------------------lU*:_L _ 75' _ _ _ _ KusMiha - 1*:t|s Skoberne Fric — _!_ ; 1 ^_ . _ _ j . _ „ _ ¦' | Bernard! Drago - L \ _------------Po - - - ! -Mlakar (ŠoSUnj _ \ _:__._>._!_' Žunier Josip - _ __ _ 11O— -—t — f. Skupno .------23 2310 05 42---------2S8 :J2J 183-------j -'; Modna trgovina A. OROFENIK Celje, Qlavnl trg 9. Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejca v vseh barvah, modni nakiti, Sivalne potrebščine, čipke in vezenina, toletno milo I. t. d. — Priznano najboljSe nogavice. Samoprodaja „Bat'a" čevljev. lPx*ed^i»l<:a%r>ljct.. Pel» imstj! — Cne btüvatK! — Prictin ptvwstn Mm!—Pufreüi (*čai! V sliižbo aprejinem trasncga, poitanaga, oi«ajanaga del4SLTroa. v starosti pribiižno 40 let, brez otrok Predpogoj, da se 2ena razume na vsa vrtnmka in poljska dela. Prednost imajo tisti. ki so veL let službovali v graSCinah. — Ugodnosti: prosto stanovanje, razsvetljava in kurjava. PlaCa po 2______________dogovoru. ROBERT DIEHL, CELJE._______________2 OGIjAS. Dne 15. septembra t. I. se vrši v pisarni 39. pp. v Celiu ustmena javiu licitacija za nabavo hrane bolnikom zatasne vo,ne bolnice vNCelju, in sicer se bo nabavilo: goveje meso 5 do 10 kg dnevno (pet do deset kg) telečje meso 4 do 7 kg dnevno (štiri do sedem kg) svinjsko meso 1 do 3 kg dnevno (eden do tri kg) moka št. 0 100 kg (sto kg) svinjska mast 75 kg ipetinsedemdeset kg) maslo 10 kg (deset kg) Nebula, frna 50 kg (petdeset kg) krompir 50) kg (petsto kg) pšemčni zdrob 50 kg ( petdeset) fižol 100 kg (sto kg) kislo zelje 200 kg (dvesto) ril 60 kg (šestdese ) vino 500 I (pesto I) sladkor 100 kg (ito kg) faj 4 kg (Stiri kg) kava v zrnju 10 kg (deset kg) sadje •- suhe slive 1 do 2 kg dnevno (eden do dva kg) mleko, sladko 10 do 20 kg dnevno (deset do dvajset kg) jajca 40 do 60 dnevno (Stirideset do Sestdeset) žemlje 15 do 30 dnevno (petnajst do trideset) limone 5 do 10 dnevno (pet do deset) jabolka 1 do 2 kg po dnevni potrebi (eden do dva kg) sir t do 2 kg po dnevni potrebi eden do dva kg) pekmez(marmelada)l do 2 kgpo dnevni potrebi (eden do dva kg) soda 40 kg (štirideset kg) Mleko in 2emlje je dostavljati v bolnico (franko). Iz pitarne 39* ptft. p. w C«lju. BELAK & INKRET ¦T Celje# Prešepnova ulioa ttev. 3 ^1 ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, zvonlne in signalne naprave. Radio antene. POPRAVILA transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih apa- ratov i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava I moderno-higijeni'r.ih kopalnih sob, I klosetov. Toplovodne naprave, cen- I tralne kurjave. POPRAVILA central- I nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. I Tudi vsa druga v to stroko spadajc^a poprayila se izvrše to'no, solidno in z večletno garancijo. Cene konkurenine. lnformacije, prorawuni in ca'rti vedno na razpoiago. Popolnoma varno naložite dename prihranke ph zadrugi LASTNI DOM turb. la kredltnl tadr. a om. streso ˇ Gaberjo pri CelJ« Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večie stalne vloge po dogovoru naiugodneje. ay» pri naloibl ineska po 20 Dlnje dobi PBir nablralnik na dom. <^| ^| ^| Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pliarna v Celju, Prasernova ulita At. 6. Del»], nabiraj in hranil Cas je denar! 9 > o ¦4 5 . ** « 0 ¦ r « « «r Tiskovine vs«h vrst, od najpriprottejia do najfi- nojAe ispcljavo izdolM|o hitro in po konkurenöni eoni ZVEZNA TISKARNAV CELJU Tiska in izdaja !«•«»¦ llskara». - Odfovoma sta: za izdajaterja in tiskamo BUM Q«IIm | sa redakdjo Vlak« V. S«»»po. - Obi v Celju.