,  Redkokdaj imamo prilo`- nost v rokah dr`ati delo filo- zofa, ki bi posredovalo mišlje- nje, zgošèeno v neèem, kar je v èasu in kar je v veènosti. Gre za »obdobje« Guittono- vih zadnjih trenutkov tuzem- skega `ivljenja, njegove smrti, pogreba in sodbe. V tem »obdobju« njegovo mišljenje, mišljenje pred smrtjo, ki od- zvanja in osnuje Guittona tudi po smrti, postane prepro- sto — poglobljeno v to, kar je zares pomembno: odnos èlo- veka do Boga in Boga do èlo- veka. Vse ostalo najde svojo mero v tem. Ne zapada dolgo- trajnemu in mukotrpnemu razmišljanju in dokazovanju svojih trditev, ne ubada se s podrobnostmi. To pa ne po- meni, da njegovo razmišljanje izgubi filozofsko te`o. V oziru na smrt in v njeni bli`ini, tako pravijo, se èlovek »omeji« na bistveno in z bistvenim dovr- ši misel, ki jo je mislil celo `ivljenje. Vendar pa v tej preprosto- sti podane misli le`i veliko za- pletenih, bistvenih vprašanj. Guitton je èlovek, ki je svoje `ivljenje podaril mišljenju kršèanske misli. Bil je zaveden katolièan, stalno navzoè tako v francoskem kot javnem `iv- ljenju onkraj meja Francije. Prizadeval si je za umestitev kršèanstva in katolištva v to, èemur bi lahko rekli sodob- nost. Sodobnost iz`areva manko Boga v èloveškem sve- tu. Po velikih filozofskih siste- mih novega veka, ki so hoteli iz èloveka izpeljati vse bivajoèe in ga tako postaviti na mesto Boga, se je izkazalo, da èlovek ni sposoben nositi takega bre- mena in se kaj kmalu sesuje oz. razbije na kose, ki pred- stavljajo posamezna podroèja delovanja èloveškega duha. Enotnost, ki je bila navzoèa v srednjeveškem mišljenju sho- lastike, je preveval in ohranjal Bog, ta pa je bil ob dovršitvi novega veka razglašen za mr- tvega. Enotnost je šla, èlovek pa v tem ni veè našel svoje mere. Pojavili so se nepre- mostljivi prepadi med Bo- gom in èlovekom, onostrans- tvom in tostranstvom, vero in razumom. Guitton skuša pre- mostiti te nepremostljive pre- pade, diafore, ki èloveškega duha trgajo na kose. Zaveda se, da je premostitev mo`na samo na polju sprošèenega, odprtega odnosa med Bogom in èlovekom. Šele na podlagi tega zaène èlovek zdru`evati razlièna podroèja svojega duha. Ta se zdru`ijo v naèinu njegove biti, v njegovi eksi- stenci, ki pride do izraza oz. se dovrši in preèišèeno zgosti v trenutkih pred njegovo smrtjo. Bog ne sprašuje po tem ali onem podroèju èlo- veškega duha, vpraša pa po naèinu njegovega (kršèanske- ga) `ivljenja. Glede na to, da je Guitton `ivel bolj ali manj zgledno kršèansko `ivljenje, bi kdo mislil, da se je njegova misel konèno dovršila v ne–dvom- nem, jasnem vedenju o sebi, o zadevah tukaj, Bogu in za- devah onkraj. Toda v svoji knjigi Guitton prièa ravno nasprotno. Navdajajo ga dvo- mi o vsem tem. A to niso dvo- mi, ki bi pristali v nedovršeni skepsi, ki ne dvomi o sebi, s tem pa èloveka bega in mu jemlje njegove mere v odnosu z Bogom, ampak je govor o dvomu, ki dvomi o sebi in s tem poraja gotovost. Toda ne- kaj oz. nekdo mora zasejati v èloveka nemir takšnega dvo- ma. V Guittonovi knjigi stori to nenavadni obiskovalec, ki umirajoèega obišèe, in slednji pristane na pogovor z njim. Ta obiskovalec je Lucifer, ki po svoji stari navadi nosi na- mesto luèi temo. Guitton iz- koristi to temo, da bi se utrdil v odnosu do Boga. Postavi se v nekakšno toèko niè, iz katere naj bi še zadnjikrat utrdil in potrdil ta odnos. Gre namreè za njegovo odrešenje in pri- praviti se mora na sodbo, ki ga èaka. Vselej je namreè tako, da èlovek išèe Boga ravno zato, ker ga je `e našel. Pred njegovo smrtjo se pri njem zvrstijo veliki ljudje, ki so bis- tveno vplivali nanj. Najprej pride Pascal. Vprašuje ga po razlogih za verovanje v Boga, !%   11   !, $$ )< 3 /< H< !  # ,  sledi Bergson, èigar uèenec je bil. Ta hoèe vedeti, zakaj je kristjan. Konèno pride k nje- mu pape` Pavel VI, ki ga vpra- ša, zakaj je katolièan. Vsem tem navede svoje razloge in jih utemelji. To ka`e na nujnost njegove zbranosti v celoto, ki jo bo na svoj sodni dan pred- lo`il Kristusu v razsodbo. Najti mora Boga, vzpostaviti odnos do njega in sekundo pred smrtjo pripeljati odnos do svojega vrhunca in dopol- nitve z besedami priznanja njegove ljubezni do Boga. Po- tem umre. Kmalu zatem se znajde na svojem pogrebu, kjer mora biti, da bi slišal, kako so drugi gledali nanj in naèin njegovega `ivljenja. Dobi resniènejšo podobo o tem, kaj je v javnem `ivljenju pomenil in kakšno podobo je kazal. Ob tem se zaplete v pogovor z nekaterimi zanimi- vimi osebnostmi. Kramlja z de Gaullom, Sokratom, Blondelom — francoskim filo- zofom 20. stoletja, Dante- jem, svojo `eno in drugimi. Kramlja o zlu, o nesmrtnosti èloveške duše, o lepoti in poeziji, ter v tem išèe in od- kriva svojo `ivljenjsko dr`o. Boga je našel, s tem tudi sebe v odnosu do njega. Sedaj pri- dejo na vrsto vprašanja, kate- rih odgovori najdejo svojo mero v tem odnosu. V odgo- varjanju Guitton še naprej razkriva sebe. Poleg tega smo prièa zanimivemu, njemu lastnemu naèinu razmišljanja, ki temelji in izhaja iz protislo- vij. Zlo in pekel sta npr. zato, ker je Bog. Proti koncu pogrebne ma- še se mu znova pridru`i tisti nenavadni obiskovalec, kateri mu je prej slu`il za potrditev lastnih nazorov in `ivljenjske dr`e. Sedaj je zadeva drugaè- na. Lucifer ga spomni na ne- kaj trenutkov v njegovem `iv- ljenju, ko je zavestno govoril proti Bogu, proti kršèans- tvu,… skratka proti vsemu, v èemer se je prej potrjeval. Spravi ga na kolena, v neza- vest. @eli, da bi zasovra`il Boga, da bi okusil slast sovraš- tva, slast, ki izhaja iz tega, da ga bo Bog premagal, ker je moènejši. Guittona razbije na kosce; zruši njegovo `ivljenj- sko delo poenotitve èloveka v celoto — pripelje ga do tega, da ne ve veè, kdo je. Njemu samemu ga izgubi oz. pogubi. Konèno stoji v sodni dvo- rani, kjer mu sodi Kristus, pred njim stoji sv. Peter s kljuèi nebeškega kraljestva, pa Janez evangelist, njegov zavet- nik, zanj pa posredujeta sv. Terezija iz Lisieuxa, katera je pred njegovo poslala k njemu izpraševalce, in Pavel VI. To`i ga angel, njegova razbreme- nilna prièa pa je predsednik Francois Mitterand, njegov uèenec. Sodni zbor zahteva od njega priznanje tega, kar je v resnici: filozof in grešnik; slednje je pravzaprav vzrok so- dišèa. Guitton spozna, da mora odvreèi masko in biti is- kren. Skupaj z Mitterandom ponovita pred sodišèem njun zadnji pogovor, ki je tekel o najpomembnejših stvareh èloveške usode. V tem pogo- voru smo prièa najglobljemu odsevu Guittonovega `ivlje- nja. Zajema vsa podroèja èlo- veškega duha: Boga, pekel, politiko, moralo, svobodo, vprašanje biti in nièa, dobre- ga in zla, nesmrtnosti… Pogo- vor je dolg, Guitton pa ima rad preproste in jasne stvari. Zato sv. Terezija prebere ne- kaj besed, za katere Guitton ve, da so njegove zadnje, be- sede, ki jih je napisal Ruys- broek Èudoviti. Sodna dvora- na po teh besedah utihne, celo obnemi, saj Kristus izreèe sodbo. Moja filozofska oporoka je knjiga o delu in celoti. Je knji- ga o bistvu in preprostosti. O filozofiji, ki je pouk o smrti. Je knjiga o èloveku kot èlove- ku v naèinu njegove biti. In knjiga o meri èloveka in nje- govem smislu. Guitton spoz- na, da je èlovek zares èlovek še- le, ko je z roko v roki z Bo- gom. Prepad je premošèen, most pa sta tako Bog kot on sam. Èlovek zajema Boga in Bog zajema èloveka. Dvoje sta in dvoje bosta ostala veèno, pa vendarle sta tudi eno. Poveza- va, most je ravno knjiga, ki je Guittonovo `ivljenje. Ne kon- èa se pri smrti, konèa se pri sodbi. &'/9