Si 15. V Gorici, v torek dne 4. februvarija 1908. hnaja trikrat na teden, in sicor v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejpfUna ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto........ 15 K »/.............tO » PosamiCne številke stanejo tO vin. „S0ČA" ima naslednje izrodne priloge: Ob no-?em letu „Kalipot po GoriSkem In GradiSftanskem" in ;.aaiipot po IJublJani in kranjskih me«tH»", dalj^rdi«a krat v letu »Vozni red teleinic, parnikov in poStnil tvei". Naročnino sprejema apravništvo v Gospqski ulicj <5tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni* A. Gabršcek Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo^po Potit-vrstah čp asfcano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat iT* v vsaka vrsta, VeCkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -— Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVIII. »Vse za narod, svobodo in napredek!* Dr. K- Lavni Uredništvo r wi'\ ulici St. 7 v Gorici v I. nal ti Z urednikom je mogoč ^ govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedotjah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Up ravniS t v o so nahaja v Gcsposkiulieišt.7vI. nadstr. na levo v tiskarni. IfaroCnirio in oglase Je plačat! loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere na spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravniltvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoBe« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. , »Sofia« > in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz.v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališou Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. MaUussi v ulici Formioa, L Hovanski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrončio na trgu della Cascrma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - T«l«fon it. 83. — »Gor. Tiakarna« A, Gabršček (odgov. J. Fab5i6) tiska in zal. Šest suhih let. (Dalje.) med pruim In drugim zasedanjem deželnega zbora. Berbuč io Klančič sta torej »prevzela4' posle v deželnem odboru, Prevzela! To se pravi: k sejam sta začela hoditi, delo, glavno delo pa je prevzel deželnozborski urad. Prejšnja dva slovenska deželna odbornika sta delala sama ter imela vpogled v vse, kar se tiče slovenskega dela dežele.' Sedaj se je to spremenilo. Novima dvema možema je bilo odvzeto delo ter potisnjeno v urad. Pajer jo imel vse v rokah ter delal, kakor je hotel. Kaj malega za kratek čas sta vzela v roke — drugo se je opravilo v pisarni. Velik preobrat na slabše. Šlo je pa sploh na slabše. Profesor Berbuč je prišel v deželni Šolski svet kot zastopnik deželnega odbora. Slabo zastopstvo, kajti mož je pozuan strahopetec, ki molči, kadar treba govoriti. Prav v deželnem šolskem svetu pa bi potrebovali mož, odločnih in takih, ki kaj vedo ia znajo. Prišel pa je v deželni šolski svet Berbuč! Nov udarec goriškim Slovencem. Tisti čas so vprizarjali klerikalci velikansko gonjo proti poslancu Štreklju, da odstopi. Povsodi so trosili laži, da Štrekelj odstopi, dasi ni bilo nikakega povoda za to. Potem so uganjali vse mogoče reči, da bi preprečili na Krasu zopeluo izvolitev dr. Treota. Izvoljen pa je bil vendar zopet na Krasu. Drugo zasedanje deželnega zbora. Drugo nasedanje je pričelo 21. junija 11)02. Prvo, kar so storili klerikalci, je bilo to, da so se zagnali v zopetno izvolitev dr. Treota, pa je bil vendarle potrjen. Stre-ke lj se je zavzel v prvih sejah za regulacijo V i p a v e. vprašal zopet, kaj je z brezobrestnimi posojili, predlagal sprejetje ceste od Rebka do Komna v vladno režijo. Dr. Turna je bil poiipal Pajerja glede tako potrebnega zdravniškega zakona. V tem zasedanju je prišla na dnevni red deželna norišmea. Sprejet je bil predlog, da izvede deželni odbor zgradbo deželne norišnice s potroškom k večjemu 1)5 0.0 00 K, najame naj se posojilo 1,000.000 K. Napredni poslanci so se protivili, češ, da ne kaže zidati norišnice po predloženem paviljonskem sistemu, marveč izbere naj se centralni sistem, po katerem bi se zgradila norišnica za 400.000 K in bi se* postavile pozneje kolonije v Furlaniji in v planinah. Sklenjena pa je bila gradnja norišnice ob Šnmni šempeterski cesti v pomeriju goriškega mesta, blizu Št. Petra. Svet je bil jako drag. Za 41 mernih njiv so dali 160.000 K. Le pri nakupu sveta bi se bilo utegnilo prihraniti do 80.000 K. Toda Lahom je šlo za to, da bi imela dobiček od noriš-n i c e O o r i e a,' o z i r o m a Lahi v G a-r i c i. To je takratni deželni poslanec Gra-ziadio Lnzzatto tuli pripoznal. Norišnica ob šempeterski ce-ti se je gradila in je dograjena, tako da se ima izročiti kmalu svojemu namenu. Ves zaslužek pri gradnji norišnice so imeli Lahi. Vsa dela so izročili Lahom. Vsi napisi so bili laški. Delalo pa se je res prav po laško, kajti prekoračilo se je proračune baje za štiri stotisoč K. Deželni odbor je oddajal dela Lahom. Slovenska dva odbornika sta pokimala, pa je bilo. Slovenski mizarji v Solkanu so ponudili dela za 10.000 K ceneje od dragih ponudnikov, toda delo so dobili Lahi. Vse se je vršilo tako, kakor hoče Pajer. Slovenska deželna odbornika nimata niti jedne veljavne besede. Seveda ne, ker se jo Gregorčič že prvotno uda! Pajerju ter mu prepustil vse, naj dela, kar hoče. Deželna norišnica bi morala stati na kakem primernem mirnem kraju izven mestnega šuma in Topotanja železnic. Tak kraj pa bi se bil dobil le v slovenskem delu. V Furlaniji bi bilo težko kaj. Ker pa Pajer Slovencem ne privošči nobenega zaslužka, je postavil z Gregorčičevim pritrtlilom norišuico v Gorico, da bodo imeli od nje le Lihi korist. Tako sta odjedl a Pajer i a Gregorčič Slovencem lep kos kruha. Prekoračili so proračune. Treba bo potrditi to v deželnem zboru. Takrat bo prilika tudi poprašati visoko gospodo, kako se je delalo. Tako so n. pr, vrtali za vodnjak, aH vrtali bi bili lahko do srede zemlje, ker so vrtali poleg. Ni čuda, da je vse prekoračeno. Še nekaj! Zavod je že postavljen — pravega psihiatričnega izvestja, da stoji zavod na primernem mestu, pa Še vedno ni. Kateri psihiater pa ga more dati V Norišnice se ne zidajo v mestih ob šumnik cestah. To razume vsak človek, ki ima še kaj zdrave pometi v glavi. — Zdravniki in uradniki, ki bodo nastavljeni v novi deželni norišnici, bodo seveda zopet sami Lahi 1 Če pridejo klerikalci v deželni zbor, bodo lepo kimali, tako da se bo naprej vršila le laška volja. Novi ravnatelj bo zahteval kdo ve še kake pre-membe — tako, da se obetajo Še novi troški za zavod, ki vsled svoje lege ne bo mogel služiti popolnoma svojemu namenu. Tako škandalozne se gospodari pod zvezo Gregorčiča s Pajerjem, tako se zameta va denar, da se višajo davki, tako se vpošteva celo v tako važni reči le laški interes ter se odjeda Slovencem zaslužek. Vse to z voljo Pajerja in z žegoom dr. Gre- ! gorčica. | Klerikalni sleparji ljudstva pa so drznejo po ( farovških listih še hvaliti tako delovanje j ter proglašati tako norišnico za velik uspeh in dobiček goriškim Slovenc m. (Pride še.) Portugalski kralj in prestolonaslednik umorjena. V soboto popoludne sta bila umorjena portugalski kralj ia prestolonaslednik. Brzojavke se glase: Po 5. uri popoludne je prišel kralj Karol z ndbino iz Villa Viciose v Lizbono. V trenotku, ko je odprta kočija s trgovskega trga krenila v arzenalsko ulico, so iz neke gruče mož, ki so bili oboroženi s kratkimi puškami, počili streli na kralja in prestolonaslednika. Ko so počili streli, se je kraljica dvignila, da bi zakrila prestoloaasleduika. Kralja in prestolonaslednika so zadeli trije streli. Iufatit Manuel ni bil nevarno ra- njen. Kraljica Amalija je ostala nepoškodovana. Kralja so zadele tri kroglje, ena v tilnik, druga v pleča in tretja na vrat. Ta je prebila odvodnico, vsled česar je bil kralj takoj mrtev. Tudi prestolonaslednik je bil zadet od treh krogelj in sicer na glavi in na prsih. Infant Manuel je bil ranjen na čeljusti in na roki. Kralja so odnesli v nrzenal že mrtvega. Prestolonaslednik je še živel, vendar je kmalu potem izdahnil. Ordonančni »astnik kraljev Francisco Figneira, ki je šel poleg kočije kraljeve, ko so počili streli, je takoj prijel za svoj revolver in ustrelil enega morilcev. Policija je ustrelila drugega pri mestni hiši. Trupla morilcev so prenesli v mestno hišo. Morilci so streljali iz kratkih pušk-repetirk. Orožje so imeli skrito pod svojimi plašči. Število morilcev je znašalo šest ljudij; vsi so bili oboroženi s knrabinami in revolverji. Iz Lizbone se poroča, da bo vojaški poveljniki in državni dostojanstveniki prisegli zvestobo novemu kralju. Tudi vse garnizije so bile zaprisežene. Kralj Manuel je potrdil pooblastila kabineta ministerskega predsednika Franco. Kakor brzojavno poročajo francoskemu vnanjemu ministorstvu, je hotel ministerski predsednik Franco dati podpisati od kralja nove kazeuvi'8 odredbe. To da je razburilo revolucijonarte in privedlo do atentata. Portugalski kralj K a r o 1 I. (dom Car-Ios), sin prejšnjega kralja Ludovika I. in Marije Pije, hč^ italijanskega kralja Viktorja Emanuela II., se je rodil v Lizboni dne 28. septembra 1863; bil je torej še le 44 let sin:. Po smrti svojega očeta dne 19. oktobra 1889 je zasedel portugalski prestol. Dne 22. maja 1886 se je poročil z Amalijo, princesinjo Orleans-Bourbonsko (rojeno leta 1865), s katero je imel dva sina; Luiza Filipa, roj. 21. marca 1887, sedaj ob enem z očetom umorjenega prestolonaslednika, in Manuela, roj. 15. novembra 1889., ki je potemtakem sedaj, 18 let star, zasedel portugalski prestol. V prvih letih svojega kraljevanja je bil dom Carlos oboževan od portugalskega pre- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev", = Francoski spisal: ===== ALEXANDRB DUjMAS. ===== (Dalje.) — Potem? vpraša Aramis. — No, potem bi smatral jaz to nesrečo za kazen. — A, a! pravi d'Artagnan, že vem, kaj hočete reči. —• ~ Jaz tudi, pravi Aramis; toda na to ni treba misliti, Athos: preteklost je preteklost. — Tega ne razumem, se oglasi Porthos. — Dogodek pri Armentieres-u, pravi tiho d' Artagnan. — Pri Armentieresu ? vpraša oni. — Milady... — Ah, da, pravi sedaj Porthos, res je, jaz sem že pozabil. Athos vpre svoj pogled globoko v Porthosa. — Vi, Porthos, sto to pozabili ? ga vpraša. — Pri moji veri, da, odvrne Porthos, že davno je temu. — Torej to nič ne teži vaše vesti ? — Na mojo vero, ne! odvrne Porthos. — In vam, Aramis ? — Da, ja? mislim včasih na to kot na poseben slučaj, kateri nudi dosti prilike, govoriti o vesti. — In vam, d'Artagnan? — Odkrito povem, da se spominjam, kadar se domislim ono strašne dobe, samo ledenega trupla uboge gospe Bonaeieux. Da, da, zašepečo d' Artagnan, dostikrat sem že obžaloval žrtev, a nikdar se še nisem kosal zaradi njenih morilcev. Athos zmaja z glavo kakor v dvomu. — Mislite si, pravi, Aramis, da vlada na svetu pravica božja in da je bila ta ženska kaznovana po božji volji. Mi smo bili samo orodje, to je vse. — Toda prosta volja, Aramis? — Kaj dela sodnik? On ima tudi svojo prosto voljo in obsoja vendar brez strahu. Kaj dela rabelj ? On je vladar svoje roke in vendar ubija brez kesanja. — Rabelj... zašepeče Athos, in videti je, da se mu je vzbudil spomin. — Vem, da je to nekaj strašnega, pravi d! Artagnan, toda če pomislimo, da smo usmrtili že Angleže, Španjolce, da celo Francoze, ki niso nikdar ničesar drugega zakrivili kakor da so se srečali z nami in zgrešili naše glave, ki niso storili nikdar drugega greha nego da niso dovolj naglo odvrnili našega udarca, ko so križali meče z nami, potem si za svojo osebo odpustim umor te ženske, častno besedo na to! — Sedaj, ko ste mi vzbudili spomin, Athos, pravi, Porthos, vidim ves prizor, kakor da bi bil sedaj tam: Milady je bila tu, kjer ste vi (Athos prebledi;) jaz sem bil tam, kjer sedi d' Artagnan. Opasan sem imel, meč, ki je sekal kakor damaščanka... Spominjate sega; gotovo, Aramis, saj ste ga vedno imenovali Balizarde. No torej! Prisegam vam vsem trem, da ko bi ne bil navzoč bčthunski rabelj... saj je bil iz Bčthuna ?... da, res, iz Be*thuna, — — bi bil jaz dvignil meč nad to' grešnico, brez pomislekov, da, vkljub vsem pomislekom. Bila je zlobna ženska. — In potem, pristavi Aramis v tonu brezbrižne filozofije, katerega se je bil navadil, odkar je služil cerkvi, in v katerem je bilo pač več brezbožnosti nego zaupanja v Boga, čemu misliti na vse tol Kar je, je. Spovemo se na zadnjo uro tega dejanja, in Bog bo vedel bolje nego mi, če je greh, krivda ali zaslužno delo. Da bi se kesal, pravite? pri moji veri. ne! Na mojo čast in na mojo vero, kesam se samo zaradi tega, ker je bila ženska. — Najbolj pomirljivo na vsem tem je to, pravi d' Artagnan, da ni ostalo o tem nikakega sledu. — Imela je sina, pripomni Athos. — Ah, da, to že vem, odvrne d' Artagnan, in govorili ste mi že o tem; toda kdo ve, kaj je ž njim ? S kačo pogine tudi njena zalega, ne? Kaj mislite, da bi bil VVinter, njen stric, vzgojil to mlado kačo ? Win-ter bi bil obsodii sina, kakor je obsodil mater. — Potem, pravi Athos, bi bilo to žalostno za NVinterja, zakaj otrok ni ničesar storil. — Dete je mrtvo, ali me pa vrag vzemi; pravi Porthos. V tej strašni deželi je toliko teme, kakor pravi d' Artagnan,.. V tem trenutku, ko bi se bila morda vsled Por-thosovih besed povrnila veselost na ta več ali manj otemnela čela, so se začuli koraki na stopnicah, in nekdo je potrkal na vrata. — Noter! pravi Athos. — Gospodje, pravi gostilničar, spodaj je dečko, ki se mu zelo mudi, govoriti z enim izmed vas. — S,katerim ? vprašajo vsi štirje. bivalstva radi njegovega nastopa v prid ohranjevanju portugalskih kolonij in njegove požrtvovalnosti, ko je dal znižati stojo civilno listino oziroin na finaneijalne težkoče, s katerim se Portugalska vedno bori. A Časi so se kmalu spremenili in z njimi kralj ter dosledno tudi javno mnenje. Kralj, veseljak in bonvivant po naravi, se je kmalu s svojim dvorom udal velikemu razkošju, kateremu njegove finance niso bile kos in ki je stalo v ostrem nasprotstvu z uprav mizernim stanjem državnih financ in razne nekorektnosti v poiskavanju denarnih sredstev. Konflikt se je poostril, ko je kralj I pod vplivom ministerskega predsednika in diktatorja Pranco napovedal boj parlamentu in njegovim težnjam po saniranju financ in uvedenju liberalnih reform. Lani je razgnat - parlament, začasno zaustavil konstijucijoin Franco je postal diktator, ki je s strogimi policijskimi odredbami preganjal vse opozici-jonalne elemente, S tem svojim postopanjem si je kralj odtujil simpatije vseh naprednih in cel6 zmernih strank; revolucionarna stroja pa je neznansko pridobila. Stanje v Portugalskem je bilo v zadnjem času sploh jako pre-klrno in pričakovalo se je revolucye od dne do dne. Novi kralj je izdal proglas, v katerem izraža prizadevanje, da si zasluži ljubezen portugalskega naroda. — Ministerski pred-sednik diktator Joao Franco je odstopil. Parlament se snide v kratkem. - Sožalne brzojavke so doSle iz raznih delov sveta. Po dvorih vlada strah. — Pogreb kralja in prestolonaslednika bo najbrže 10, t. m. Trupli bosta javno izloženi. — Jeden izmed usmr-čenih morilcev je baje Španec. Med tremi aretiranci je eden Italijan. V zaporih je več sto oseb. — Na vojnih ladjah je nastal baje punt. Deželnozborske volitve. (Dalje.) § 46. Glasovi, ki pridejo na osebo, katera v smislu § 22. ni i?7dljiva: glasovi, ki so vezani na pogoje, ali so jim pristavljena naročila za tistega, ki se voli; končno glasovi, iz katerih se ne more razločno spoznati osebe, katerej veljajo, so neveljavni in se ne štejejo. Prazne glasovnice se ne smatrajo za oddane. O veljavnosti glasov odloči volilna komisija. Ako je zaznanbvano ime osobe na isti glasovnici večkrat, šteje se pri štetju glasov le enkrat. Ako ima glasovnica višje število imen od števila poslancev, ki se imajo izvoliti, se ne štejejo število presegajoča imena, napisana na koncu glasovnice. Ako ima glasovnica manjše število od poslancev, ki se imajo izvoliti, je ista vzlic temu veljavna. §47. Uspeh štetja glasov razglasi predsednik volilne komisije takoj. Ako z volilnim opravilom ni končana volitev poslanca ali poslancev, naznani predsednik komisije pri označeni razglasitvi, da se bode konštatiral končni uspehi v glavnem volilnem kraju na podlagi delnih uspehov posameznih volilnih spisov, nanašajočih se na volitev istega ali istih poslancev. § 48. Poslancem izvoljena je tista oseba, ki ima zase več nego polovico vseh oddanih veljavnih glasov. Ako dobi nadpolovično večino glasov več oseb nege znaša število poslancev, ki se imajo izvoliti, smatra se izvoljenim tisti, ki prejme več glasov; v slučaju, da so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, — katerega | potegne predsednik volilne komisije, — koga I je smatrati za izvoljenega. Ako se ne doseže nadpolovična večina glasov, se vrši ožja volitev; ako je treba v vodilnem okraju dva ali več poslancev, vrši se ožja volitev med poslanci, ki se morajo še izvoliti za onimi poslanci, kateri so že dobili nadpolovično večino glasov. § 49. Pri ožji volitvi, ko ima voliti dotična volilna skupina enega samega poslanca, se i morajo volilci omejiti na tisti dve osebi, ki sta prejeli pri prvi volitvi relativno večje število glasov; ako se imajo voliti v dotičnem volilnem okraju dva ali več poslancev, morajo se omejiti volilci pri ožji volitvi na tiste I osebe, si so prejele pri prvi volitvi relativno I večje število glasov po onih, ki so dosegle nadpolovično večino glasov, iir število oseb, ki se privzamejo v ožjo volitev, je v tem slučaju vedno dvakrat večje nego je število poslancev, ki se imajo Še izvoliti. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, — katerega potegne predsednik komi-sye — koga je vzeti v ožjo volitev. Vsak glas, ki pride pri ožji volitvi na osebo, ki ni privzeta v to volitev, je šteti za neveljaven. Ako so pri ožji volitvi vsi veljavni glasovi enako razdeljeni med osebami, privzetimi v ožjo volitev, odloči žreb, — ki ga potegne predsednik volilne komisije, — katero izmed teh osob je smatrati za izvoljeno. Ako se — s pridržkom tu omenjenega slučaja — ne doseže nadpolovična večina glasov, nadaljuje se ožja volitev, dokler se ne doseže za vse poslance, fei se imajo še izvoliti, nadpolovična večina glasov, ali gore označena enakost glasov med osebami privzetimi v ožjo volitev, v katerem slednjem slučaju odloči konečno žreb, katerega potegne predsednik komisije. Volilci, ki pri prejšnji volitvi niso glasovali, niso radi tega izključeni od izvrševanja te pravice pri drugem glasovanju, oziroma pri ožji volitvi. (Pride še.) DOPISI. iz ajdovskega okraja. BrjB, 1-12. 08. — Vinarsko in sadjarsko društvo v Brjah je imeio pretekli teden svoj lb!.di občni zbor. To društvo si je kupilo svoje zemljišče, kjer ima lep vinograd, mal matič-njak in sadovnjak ter drevesnico. V vinogradu ima izbrane trte najplemenitejših vrst, izmed katerih je marsikatera vredna, da so jo razširi; zato tudi mnogi vzamejo in dobe iz vinograda cepiče za svoje nasade. Drevesnica je letos prazna, ker se je pred letom razdelilo oziroma razprodalo med domačine vsa drevesca t. j. blizu tri tisoč (jablan, hrušk in nekaj češenj). Večina drevesc je bilo ceplenih v najboljša plemena. Mnogo je pripomoglo društvo k povzdigi sadjereje, kar se pa šele v bodočnosti pokaže. Društvo je dalo tudi ini-cijativo za melijoracijo nmlakeB t. j. lepe obširna doline med vasmi, kjer je povodenj vsako leto vse vničila. Sedaj je voda tam odpeljana, ravan je zasajena v vrstah s sadnim drevjem in lepe rodovitne njive so zdaj tam, kjer je bilo prej le robidovje, sarabot in drugi nevredni plevel. Mnogo se imamo tu zahvaliti gosp. Ant. Štreklju, potovalnemu učitelju, ki nam je stal vselej krepko ob strani. Gosp. državni poslanec Alojzij Štrekelj pa nam je skrbel za deželne in državne podpore, brez katerih bi bil ves naš trud zaman. Hvala mul Dokler nismo v Brjah vstanovili ^kmetijske podružnice", je Vinarsko in sadjarsko društvo skrbelo za nabavo kmetijskih potrebščin. Navadno je kupovalo modro galico, žveplo, gumijeve vezi, umetna gnojila i. dr. pri kranjski kmetijski družbi v Ljubljani in tako šlo ljudstvu slednje leto na roko. Vse posle je vodilo društvo brezplačno in sprva so udje tudi društveno zemljišče obdelovali večinoma tako, Vsak ud seveda tudi i ni bil popolnem z društvom zadovoljen, kakor j je to že povsod. Marsikedo, če ni docela iz-I plačal udnine ali deležnine, je nehal biti ud in društvo mu po pravilih ni .vračalo njegovih prejšnjih izdatkov. Za pravilno in pravočasno obdelovanje in z delavci ima dandanes vsak posestnik mnogo opraviti, zato se je pri zborovanju mnogo o tem govorilo in potrebno sklenilo i zlasti glede zasaje drevesnice. Društvo stoji gmotno še precej v po- j voljnem stanju. Letos pomladi namerava napraviti s svojimi udi in prijatelji napredka poučen izlet. Ni pa še določeno, kam. Iz kobarišega okraja. V StirilSllN priredi rokodelsko bralno društvo „SvobodaB dne 9. februvarja t. l. plesno veselico v prostorih g. Ivana Volariča j pri Robiču. Začetek ob 4. popoldne. Svirala bo godba iz Kobarida. Vstopnina za ude 1 K, i za neude 1 K 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. I Iz krminskega okraja. »LlllM* Mil Mili«ne odgovarja več svojemu namenu, m bili bi jo ž& zaprli, ko bi j se ne sramovali blamaže. Število šolo obisku-jočib otrok se krči od leta do leta; predlanskim jih je bilo vpisanih 32, sedaj pa jih je I nekaj okoli 20! Tudi tiste uneme do šole od | strani onih, ki so v začetku tako goreli za I njo, ni več opažati. Učno osobje se kaj rado I menja, menda jim ne vgaja zrak V l Šolski I obisk je nereden, ako manjka 1 otrok, je še I malo. Otroci so dobivali prejšnja leta kosilo pri tistem nesrečnežu, ki je spravil šolo semkaj. Letos pa je odpadel tudi ta priboljšek in starši godrnjajo z opravičeno nevoljo, da pošiljajo svoje otroke v Neblo le zato, da dobe kosilo. Prej so tudi oblačili otroke, a vse ni nič pomagalo. Slovenski stariši se s studom in gnjevom ozirajo na to „šolo". Sploh marsikaj ni tam v redu,... Zveza narodnih društev. Čitalnici M GrsiilMi vabi na plesno zabavo, ki bo 23. svečana v gostilni pri Bri-šarju. Vstopnina za člane 1 K 20 vin., za neude 1 K 80 vin. Pri plesu bode svirate vojaška godba iz Gorice. Med odmorom šaljiva pošta in šaljiva tombola. Začetek ob 4. uri pop. Narodna Čitalnica pri Sf. Luciji vabi na plesni venček, kateri priredi v nedeljo 23. febr. 1908. ob 8. uri zvečer v dvorani gosp, Antona Mikož-n. Svira oddelek voj. godbe c. in kr. pešp. št. 47. — Vstopnina: za člane 1 K, nečlane 2 K, ženske proste. Vstop dovoljen le vabljenim. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. „Sl0«nska Oltllnld" I Gorici vabi na plesni venček, katerega priredi dne S. februvarja v svojih prostorih. Pričetek ob 9. uri zvečer. Svira vojaška godba. Neudje naj se obrnejo glede vstopnic na kakega odbornika, ako se žele udeležiti plesnega venčka. Vstopnice se dobijo zadnje 3 dni pri društvenem slugi. Odbor. Domače vesti. Zborovanje narodno-napredne stranke se bo vršilo, kakor naznanjeno, v četrtek 6. t. m. ob 11. uri dopoldne v Gorici v »Trgovskem Domu«. Kdor ni dobil vabila, pa bi se rad udeležil seje, naj se oglasi v četrtek v pisarni izvr-I sevalnega odbora v Gosposki ulici št. 7. „K»t naj 1311 listi!" - Klerikalci -j na vsa grla kričijo, kadar hujakajo in far- j r bajo ljudstvo — „kmet naj voli kmeta Sa Češ, i kmet najbolje ve, kje ga čevelj žuli, zato naj i zastopa kmeta v deželnem in državnem zboru kmeti Klerikalci so toliko kričali in kričijo: kmet naj voli kmeta! ali kako imajo za norca kmete s tem vsklikom, so pokazali lani pri I državnozborskih volitvah, ko so spravili v državni zbor sodnijskega uradnika in semeni-I Škega profesorja. Letos so postavili za kandi-I date v deželni zbor: semeniškega profesorja j dr. Gregorčiča, advokata dr. Pavletiča, zdrav-I nika dr. Breclja, sodnega svetnika Fona, vpo-I kojenega nadučitelja Zego... ali so to kmetje? I Sedaj strašijo po deželi ljudje, ki tudi kričijo: j kmet naj voli kmeta! Ali se to zgodi ? Če bi t prišlo v deželni zbor 14 kmetskih mož, kaj i bi počeli tam nasproti laški večini, v kateri I bono juristi in drugi vsestransko izobraženi I ljudje ? Ni pa dvoma, da bodo med temi tudi j kmetijski veščaki. Marsikedo je lahko dober I kmetovalec, prav izvrsten starešina ali upo-I števan župan, toda če bi spravili samo take, j pevdarjamo, vse Časti vredne može v deželni I zbor, bi ne opravili nič, Tam je potreba tudi ' ljudij, ki,razpolagajo s Širšim znanjem ter so 1 vedno pripravljeni preprečiti vse laške na- kane, katerih ne bo manjkalo tudi v novem deželnem zboru. Novi deželni zbor naj le ima bolj demokratski značaj, naj le vstopijo vanj tudi kmetijski veščaki, zreli in sposobni možje iz kmetskega ljudstva -- to je tudi naravnost potrebno — toda pobijati moramo demagoško stremljenje, da bi prišli v deželni zbor sami kmetje, ker smo prepričani, da bi sami ne opravili ničesar. Mi govorimo odkritosrčno, ker je nam pri srcu blagor ljudstva, kateremu hočemo dobro. Pri izbiranju kandidatov je potreba torej previdnosti in trezne razsodnosti. Narodno-napredna stranka vpošteva nove čase, vpošteva, da je zadnji čas, da se začne delati z vso eneržijo tudi za kmetovalca; radi tega pa je poslala lani v državni zbor izbor-nega kmetijskega veščaka Alojzija Štreklja. Toda poleg kmetijskega delokroga je tu še polno .dr .a g e g a dela na kulturnem polju, za naše narodne pravice, jednakopravnost, šole itd. Radi tega je potreba, da je taka delegacija, kakor deželni zbor, sestavljena previdno ter da ni zastopan le en stan. Mi imamo pred očmi vedno blagor vkupnega našega naroda na Goriškem. S tega stUišča govorimo ter priporočamo zdravo presojevanje razmer in pametno odločitev, da bo delegacija na slovenski strani tako sestavljena, da bo kos laški premoči. In še prav radi tega, ker so po zaslugi žegnanega izdajicedr. Gregorčiča Lahi zopet v večini v deželnem zboru, treba v slovenski delegaciji celih mož, oboroženih z znanjem, v katerih številu naj bodo naši kmetovalci vseskozi pošteno in dobro zastopani, ker drugače ne opravimo nič v deželnem zboru in odboru,, marvsč bomo trpeli novih šest suhih let. Govorili smo, kakor nam veleva rast! Volilci, ravnajte se po tem 1 Iz (Inančfia Službt. — Davčni oficijal Kmi-did pl, Zucco, Josip FrandoliČ iu Karol Višin-tini so imenovani za davčne upravitelje v IX. Čin. razredu; davčni asistenti Atilij Ma-riiiuzzo, David Kukanič iu Josip Bresausig za davčne ofieijale v X. čin. razredu. Zi UŽItllJICO v Gorjah na Cerkljanskem je imenovana absolvirana učiteljska kandi-datinja gospodična i. Hvalic iz Gorice. TnOflU Plil * JllOUtai uMM". — Težki oblaki so pokrivali zimsko nebo. Ojstro nam je brila burja v obraz, ko smo se bližali s hrepenenjem po gorkoti v srcu - Trgovskemu domu. Bogato livriran vratar iiam odpre duri. Vstopimo. Pred nami se ziisveti vse v snežno« beli barvi. Zunaj pogledujejo ljudje proti nebu, veseleč se snega, tukaj pa ga je že obilo padlo. Na obeh straneh pred vhodom v dvorano so se nasule te lepe bele zvezdice. Smrekovo vejevje se šibi pod tem zimskim pridelkom. Sadno drevje je golo in ptice pevke so se že davno preselile v tuje kraje. V desnem kotu sedi v svojo usodo vdan mož iz snega. Veseli otroci so mu dali postavo, a neuuujoče duše noče biti od nikoder. S snegom je pokrita tudi vrtna lopa in kjer so sedeli po leti zaljubljeni parčki, sedi danes napol zmrznjen blagajnik. Zobje mu šklepetajo; očividno mu dola ta zimska okolica neprilike,. Ravno je obrnil svoje oči v globoko napolnjeno skledo, ko sem smuknil mimo njega v dvorano, kaj dvorano, gotsko cerkev, sem hotel reči. Na obeh straneh dvorane so postavljena raznobarvna stekla, za njimi pa gorijo luči. Človeku se zdi, da gleda v mavrico, ko pogleda v ta stekla. Velika, beneška zrcala krasijo dvorano in vsakotoliko časa zagledaš v njih angeljčke v krasnih to-I aletah. — Z odra nas gleda — „ta zgubljen paradiž" — lepa pokrajina med Kvfratom iu Tigrisom, za gorovjem se že sveti jutranjo solnce. — Iz opazovanja, premišljevanja in občudovanja nas vzbudi •— Polonais-a —, katero svira polnoštevilni vojaški orkester. Par za parom m vrti po lepi dvorani, na čelu jim g. Sudič z milostijivo gospo trgovca Kavčiča ter gosp. Konjedic z milostijivo gospo dr. Turne. — Vidimo tudi prekrasne toalete, žide je danes najti na vseh koncih in krajih. Pristni dunajski valčki dvigajo nežnemu spolu I nežne nožice, da se vse kadi. Dvorana je skoraj prepolna. Pri prvi kvadrilji črez 60 parov, pri drugi, ki jo je spretno aranžiral j protektor plesa, gospod Konjedic, še vedno I blizo 60 parov. Uživali smo tudi jugoslovan-I ako — Kolo -- pod spretnim vodstvom gosp. I Sudiča. — Nočne ure so nam v rajskem ve-I selju kmalu minule in veseli smo bili, da se j je »Trgovski ples* tako lepo izvedel, ter so I bUa pred vhodom pokopana vsa nesoglasja I* med gg. trgovci in gg. trgovsk. uslužbenci, ki so se pojavljala pred plesom. Gospodu pro-tektorju plesa Konjedicn in gg- trg. uslužbencem-se zahvaljujemo za ta, dosedaj naj- Pojdite otroci, greme domu! Tu so ogrinjala ter za vaakega pet Favovih pristnih Sodenskih pasti). Razgreti ste in bi se brez pastil lahko prehladi«. Vida že kašlja, ker je pozabila pojesti včeraj svoje pustile. Favove pastile so res prava bobrota za otroSki organizem. Dobe se za K 1*25. Favove pristne mineralne pastile se dobo po vseh lekarnah, drogerijah ter v trgovinah z min. Glavno zastopstvo za Avsiro-OgVSKO: W.Th.Guntzert, Dunaj IV/1.6rosseNengasse2?. lepši ples letošnjega pusta ter želimo, da bi napravili drugo leto skupno s trgovci zopet kaj krasnega, če ne še krasnejšega 1 — — n —• Občni Zbor Milh Orožnikov. — Na Dunaju obstoja dru&tvo pod imenom »Oendarmerie-Beichsverein Eirigkeit", katero ima svojo filijalko za goriško deželo s sedežem v Gorici. Na 2. dan februarja t, 1. se je vršil ta Velike so žrtve društvenikov za novo šolo in vendar še nedostatne; zato, dragi rojaki, z druženimi močmi na delo za narodno stvar. Šola je bile otvorjena v oktobru leta 1907.. ki se nahaja v središču Aleksandrije, liue Šalah EI Dine 24, in hvala Bogu, že sedaj kaže take dober uspeh, da bi bil velik naroden greh isto opustiti. Darova sprejema blagajnik : Al Oreue, inžener, Rue Ibrahim 27. občni zbor vlioriTr^nVČfatsta^ A. Leban. tem je bil prisoten Feliks Porfler z Dunaja feot glavni, urednik lista „Gecdarmeriet Nach-richten", ki je glasilo tega društva. Navzoče je pozdravil otvorivši sejo predsednik društva g. Josip Pečenko, ter dal 4»«sedo potem. g.. Dortier ju, kateri je o društvenih vspehih obširno poročal. Sosebno je govoril o krivicah, katerih so deležni bivši orožniki s tem, da jim je postava določila, da se jim za v^ako ieto orožniške službe pri odmeri pokojnine zaračuna H» mesecev, vlada pa ni v to privolila. Govorilo se je natančno o zvišanju pokojnine bivših orožnikov, po starem zakonu vpokojenih. Na to se je določilo, da se vsta-novi društvo za lastno opomoč po načrtu, kakor si je ustanovilo tako društvo učiteljstvo na štajerskem, po katerem se bode skrbelo /a družine, t. j. za vdove in sirote po smrti udov. Pri tej priliki se je laskavo brzojavilo sedanjemu državu. poslancu, bivšemu orožniškemu stražmeštru Timoteju Staruhu za njegovo požrtvovalno trudapolno delovanje v prid društvu. Po kaučauam kolegialnem zborovanju, katt»ro se je vrftlo v polno zadoščenje prisotnih udov, vsled česar ostane vsem isto v trajnem spominu, šli .so udje na čašo rajnega viuoa k „Jelenu". Mimogmlp bodi omenjeno, da društvo ima edinotn huinann*» namene in jo že mnogim članom v potrebi pomagalo. nC00fSratfvau v Gorici j« prav pohitela odpovedat prottore slov. tigoveu Z. v prejšuji PavletiPeii hiši v Gosposki ulici, ki je prešla v njeno losi. Tako delajo I.alri s Slovenci v Gorici, in kako delajo Slovenci naproti Lahom i i'. V mstaii svetu larlikn *o v .sobotni seji ropotali proti temu, da m pogasijo osrednje železniške delavnico v Ljubljano in ne v «io-rko, kakor je bilo že obljubljeno. Toda pravočasno se niso brigali laški gospodje za to reč, najbrž« tudi radi tega ne, ker se bojijo vsakega dohoda tujih ljudij. hirali, da bi se zruftila ftiLnliattiia" Gorice, narckava modrim laškim možem gospodarsko škodovati Gorici. Itopotaoje po mestnem svetu je bila le komedija. - Predsedoval je podžupan itonibig, župana in državnega poslanca dr. Maraiiija »i bilo v sejo. Ulil j* v Gorici Samuel Jona, znani lastnik menjalnice in tobakarne v liaštelu. Star je bil 70 let. Pni sbqs „K»r. tfelmki orasnizacljs" m Sari- iktN je bil v nedeljo ob 4 uri pop. pred ve«* nego 3<>0 zborovalcev v Rentah. Shodu je predsedoval domačin g. Jožef Vičič. ki je takoj dal besedo pred-edniku N. D. O, dr. Josipu Mandicu. Isti je ob največji pazljivosti in po-stbno na nekaterih mestih, ko -e je bavil z domačimi razmerami, cesto pretrgan z živahnim pritrjevanjem, razložil mnogoštevilnim prisotnim delavcem pomen N. D. O. Po njem so govorili drugi. S primernim nagovorom je g. Vičič zaključil ta nad vsakim pričakovanjem izborno uspeli »hod. Ontftn n ustiiovift! Ijrfskt bit i AiiksiR- Wjl je prejelo od svojega začetka »2*. IV. 1JJ07.) naslednje darove : Iz hrvatskih pokrajin in Dalmatin- cev v Novej Zelandi: . . . . P. T. 1.072 darovi nabrani v domovini po P. Ilerignu Snoj, slovenski dušni pastir v Aleksandriji .... Dr. Krašovec, Olovec .... Kurat Jos. Golob, Podgor« pri Gorici.......... Kanonik Ton. Eajdiž, Ljubljp.sa . Občina Vurberg pri Ptuju . . . (Ena P. T. — Piastra Tarifa — Društvo se najtopleje zahvaljuje vsem plemenitim darovateljem -— ter se tem potom zopet priporoča vsem domoljubnim rojakom v domovini in drugod v blagovoljno podporo. ">.4in 20 20 40 24, vinarjev) Tajnik: Dr!Wolff. Uradniki In pazniki kaznilnice f Gradišču ob Seči prirede dne 8. svečana t. 1. ples v društvenem gledališču v Gradišči in nameravajo izročiti čisti dohodek deloma nZakladu za podporo kaznjencev", deloma društvu za podporo izpuščenih kaznjencev v Gorici. Naprosili so društveni odbor, naj vabi vse svoje člane na ta ples, in tem potom obračamo «e na vse društvenike s prošnjo, naj kolikor mogoče y mnogobrojnem številu posetijo omenjeni ples. Akd pa ne bi kdo utegnil osebno udeležiti se plesa, naj bi se z malim prispevkom od dotičnega odkupil. Eventualne doue-ske sprejema: Jtavnateljstvo kaznilnice v Gradiški". Toaleta: promenadea. Vstopnina: 1 K od osebe. Lože: 5 K ter vstopnina. — Odbor društva za podporo izpuščenih kaznjencev v Gorici. 5t PSOV je polovil lani konjederec po Gorici. Naznanjenih je bilo lani magistratu lf>0 lovskih psov, psov-čuvajev v mestu 133 in 127 na polju, 119 drugih. Rosen Opomin. — Zadnje Čase se je raznesla vest, da bodo v kratkem zopet začele delati tovarne, ki so bile radi slabega gospodarskega položaja severoameriškega ustavljene in da bodo potrebovale mnogo novih delavskih moči. Izkazalo pa se je, da so te vesti izmišljotina raznih agentov, ki bi radi s takimi obljubami polnili svoje žepe, kajti razmere so še vedno take, da se vsi taki izseljenci prav resno svare, ker gredo uarav-uost v svojo pogubo in nesrečo. Osrednji odbor ikii. for. društvi .Prostata" v Ljubljani: naznanja, da je založil seznam za ljudske knjižnico uporabnih knjig; brošura obsega tudi natančno navodilo za snovanje ljudskih knjižnic iu za poslovanje knjižničarja. Seznam je ravnokar izšel in se dobi za 20 v pri Osrednjemu odboru „Prosvetea v Ljubljani (Mestni dom), kamor je nasloviti tozadevna naročila. Denar se naj pošlje vnaprej v znamkah. Radi ttltSM poškodbi je bil obsojen 37-letoi Štefan Pavšič na teden dnij zapora, ker je vrgel Mariji Staničevi peska v oči ter jo pahnil, da je padla in