888. štev. mm— V Ljubljani, nedelja dne 7. Posamezna številka „Da««a“ sSane © vin., ravno toliko Številka »Bodete Ne2e“. „DAN“ izhaja vsaki dan ajutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo Ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubijonske naročnike stane „Dan“ » prilogo dostavljen na dom celoletno 20 K, mesečno k-70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno l‘S0 K. fea zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno II K, četrtletno 6*50 K, mesečno 1'flO K. — Naročnina se pošilja upravni &tvu. Telefon itevKka 118. OHHSfS »M«* 1914. Leto m - Neodvisen političen di s tedensko humoristično prilogo Bodete Naift PoMumna VtevHka flDneva*( stane 6 vin.f ravno toliko ItevHka „Bo«le€e Neieu. BieiBlitve in Dinniftn: Lilijana, Frasfitalta ulica Štev. 6. Dopisi se pošitja|o uredništvu. Nefrankiiana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta v*. Pri večkratnem oglašanju popust- — Za odgovor je priložiti znamko.. M|jw«il mfclk. Radtoj Korene. s Las) in tisk „U£rteIisfee tiskarna" Telefon Številka 118. potit 80 vv, liprninritnr Vstaši napadejo Drač. Ned velesilami ni sporazuma. — Rumunila za Wleda. — Wied se pripravila na skraini boi. — Epiroti streljalo. — Koroški Nemci na Dunaju. — Norec vrh zvonika. KI »Slovenska Sokolska Zveza« izdala le na svoje članstvo sledeči poriv: Slovenskemu Sokolstvu! Bratje in sestre! Kličemo Vas na naš tretji vsesokolski zlet v beli naši Ljubljani ob dneh 15., 16. in 17. avgusta 1914. Kličemo Vas na velike dni Čina, premišljenega in natančnega, krepkega in izdatnega čina: pokaže na} uspehe sokolskega dela Vašega izza celih deset let, kar jih je preteklo od zadnjega našega vsesokolskega zleta; pokaže naj, da nismo spali in rok držali križema, akotudi nismo mogli že prej, o delu krajšega časa, položiti skupni račun svojemu delodajalcu, narodu slovenskemu. Vsesokolski zlet ne more biti delo samo predsedstva Slovenske Sokolske Zveze in zletnih odsekov. Vse sokolske župe in vsa sokolska lruštva morajo po vseh svojih močeh In z vsem svojim številom prispevati, da naš zlet doseže največji nam Bploh možni uspeh. Vsesokolski zlet mora biti v en edin mogočen čin združeno delo vseh slovenskih Sokolov in vseh slovenskih SoRoftc! Ne sme ga biti sokolskega brata in ne sme le biti sestre sokolske, ki ne bi pohitela za slavnostnih dni v naše slovensko In sokolsko središče — pa se poprej tud] kar najvestneje in najtemeljiteje pripravila na zlet. V velikih javnih nastopih nam bo pokazati napredke in uspehe našega dela za povzdigo telesne in nravstvene moči slovenskega naroda. Zgled, velik In sijajen, navdu-Ben In navdušujoč zgled mora biti naš nastop, da ž njim pritegnemo novih bratov In sestra v sokolski naš krog, da razpršimo vse morda še obstoječe dvome o važnosti, velikosti In neogibni potrebi našega dela, da zvišamo zaupanje naroda v nas, da razorožimo naše nasprotnike. Zatorej ne gubite nobenega dne, da se do najvišje, vsakemu sploh možne mere izpopolnite za nastop ob slavnostnih dneh. Bodi na vadi-šču. bodi pri izprevodu, naj se na vsakem posamezniku kar najlepše izpričajo vrline, ki jih ima Sokolstvo vzgajati na telesu in na duhu. Zlasti pa pokažite vsi dovršeno discipliniranost in samozatajo povsodl, v vrstah, pa prav tako zunaj njih! Budite povsodi zanimanje za zlet, tudi zunaj sokolskih krogov, ter pridobivajte zanj moralne in gmotne podpore, da zlet uspe tudi v gospodarskem oziru. Vestno in natančno izpolnujte ob pripravah in ob zletu samem vsa navodila zletnega vodstva, da olajšate voditev in omogočite točno izvršitev velikega našega dela! Kvišku na podvojeno delo! Pomnite vedno, da je vsesokolski zlet veren odsev stanja sokolske stvari in sokolske organizacije. Dajte in glejte, da l)o ta odsev svetel in jasen, Izpod-buden In navduševalen za nas In naš narod, ki so mu posvečene vse naše želje in moči! Na svidenje ob zletu! Na zdar! V bel! Ljubljani, dne 24. aprila 1914. Predsedništvo Slovenske Sokolske Zvcž«. Celovec, 6. jun. Komaj smo se zganili, komaj smo izpregovorili — že je zatrepetala strahopetna renegatska duša, zbala se je v svoji slabi vesti, kakor zločinec,,ko sliši, da prihaja njegov zločin na dan. Renegatstvo, ki se goji na Koroškem je zločin na zdravem telesu slovenskega naroda. Res so mnogo trpeli naši bratje Srbi pod turškim jarmom — toda njih jezik hi vera sta bila celo pod Turki svobodna — šola in cerkev je bila narodna — pri pri nas na Koroškem pa nima Slovenec v šoli In uradu svoje pravice, nasprotno se ga povsod zaradi njegove narodnosti zasramuje. Proti tem razmeram se je letos parkrat nastopilo in sicer s spomenico notarjev in z ljudskimi tabori. In glejte, renegatje so se zbali. Oni, ki so tako mogočno kazali svojo silo — so se zbali slovenskega ljudskega gibanja. Znani Dobernig (katerega mati je Slovenka) je zbral nekaj svojih pajdašev in hajdi na Dunaj! Pridružil se mu je seveda Lutschounigg (po domače pošteno Lučavnik!) seveda celovški župan pl. Metnitz, Kirsch-ner (kot predsednik Bauernbunda) Mihor (iz Ziljske doline) in še nekaj nemčurjev, renegatov (ali kakor oni pravijo: »Nemcem prijaznih Slovencev«). In so šli na Dunaj prosit pomoči proti jugoslovanski agitaciji na Koroškem. (Za Korošce so že Kranjci Jugoslovani!) Rekli so, da je koroška »oaza« (to pa to!!! ampak samo za graditelje nemškega mostu na Adrijo!) v kateri sta doslej mirno živela oba narodi? — da pa se hoče ta leni mir. na Koroškem »Motiti Povdarjali so, kako se dobro godi koroškim Slovencem in da se posebno pri sodiščih in v utrakvi-stlčnh šolah ne sme nič izpremeniti. Posebno »Nemcem prjazni Slovenci« (po domače nemškutarji) so hvalili razmere In so rekli, da Nemci Slovencev ne zatirajo, ampak da vse slovenske želje vpoštevajo. Izrekli so željo, da naj ostane vsi pri starem in da naj se zabrani jugoslovanska agitacija (t. j. zahteve koroških Slovencev po nar. pravicah pomeni nernčurjem jugoslovanska agitacija) ker se.bale oni (namreč koroški nemčurji) dobro zavedajo naloge, ki k> imajo na jugu države. (S tem so hoteli nekaj posebnega povedati!!!) V ministrstvu so te besede z odprtimi ušesi poslušali. Kaj so obljubili, se ne ve. Najbrže — no, bomo videli. Mile prošnje koroških Nemcev na Dunau so dokaz, kako se nem-čurji boje, da bi se kal ne izpreme-nilo in da bi ostalo vse »mirno«! Mi moramo ta strah prav razumeti — in z vso odločnostjo nastopiti proti sedanjemu sistemu, ki uničuje naš narod. Treba je pa še marsikaj drugega, ker s samimi pridigami in molitvami ne bomo vzgojili narodne samozavesti. B. Štajersko. O ljudeh, ki imajo masla na glavi. Zadnja »Marburgerzeitung« (štev. 63 od 4. t. m.) meče zopet enkrat z vsemi mogočimi sumničenji krog sebe, s prozornim namenom, da bi nas, po vzoru graškega šuften-blata, osumila na zgoraj. Kaj in kako sodi ta listič, spodještajerske rene-gatske klike o našem listu, nam more biti docela irrelevantno. Povemo temu žurnalu čisto mirno, da nas ni pav nič strah pred sumničenjem, Če nam »Marbztg.« očita »Fiirsorge ser-bischer Irredenta fiir Marburg« — »skrb srbske iredente za Maribor«. V trenotku, ko bi se primerilo, da bi te laži »Marburgerce« na zgoraj kaj zalegle, bodemo imenovali par mariborskih »nemških« korlfej, ki so danes dosegle toliko, da se nemška zapeljana mladina le premnogokrat Iz-pozablja In — javno napiva Prusiji. Zob za zob! Ker pa se skuša osurn-ljati tudi naše slovensko dijaštvo ponos mariborskih Slovencev, izjavljamo tem potoni, da med njo in našim listom ni toliko stikov, kot med mariborsko »nemško« mladežjo in raznimi — nemškimi profesorji, učitelji itd., kojih imena so v slučaju neobhodne potrebe na razpolago. V ostalem se nam zdi docela odveč, spuščat se z »Marbztg.« v daljšo polemiko. Slovenskemu mariborskemu dijaštvu pa svetujemo, da se naj varuje svojili nemških kolegov, kajti očitno je, da leti vohunijo in iščejo materiala za zasledovanja... Mariborska policija vsikdar odpove. Ni to morda njena krivda, pač pa krivda mariborske gospodujoče klike, ki ji daje direktive, če slovenski fant kje malo zavrisne — se ga aretira. Nemčurji rjovejo po mestu kot zverine sredi noči — svobod- no. Kaj so vse delali buršaki o bin« poštih? In kje je bila takrat policija? Dobila je ukaz, da mora biti — tiho. Hočete dokazov? Kar povejte, radi ustrežemo! Pred volitvami v Laškem trgu. Dne 9. t. m. bo stopiti vsem zavednim, narodno mislečim volilcem III. volil, razreda na volišče. Pustite tokat v stran vse pomisleke in obzire in nastopite složno, eden za vse, vsi za enega. Pomislite samo, koliko gorja je doslej povzročilo nemško gospodarstvo. Upamo, da tudi naš poziv ne ostane brez odmeva in, da se ne bo našel nikdo, ki bi ta dan kršil narodno, slovensko disciplino. S pogumom in narodno samozavestjo se da doseči vse! »Nemcem in psom vstop prepovedan.« Nekdanji kaplan Saloven je imel v Trbonju nad vrati tablo z gorajšnjim napisom. Bil je eden onih duhovnikov, ki so poznali na svojih rodnih tleh svoj narod, sebe in nikogar drugega... Davno je od takrat in gencracija se je menjala .., Marbegški nemčurji pa še vedno ru-jejo in izkopavajo stare, prošle stvi^ ri. Sedanjega župnika napadajo, kot so nekoč Salo vena, dasi se sedanji, po krivdi mariborskih klerikalcev več ne briga za narodno politiko v Marbergu. Značilno je, da se za sedanjega župnika poteza nemški trgovec Schober... Če človek vse to čita, ne ve, nad kom bi se bolj srdi!. Ali nad mariborskimi klerikalci, ki so vse zavozili, ali nad onimi, ki vse blatijo in nimajo spoštovanja niti pred starostjo. Konjice. (Svaka zabodla.) Med kočarjem Tone Pajmauom in njegovo ženo Marijo, je bil često prepir in pretep. 28. maja sta sc zopet kregala. Pajman.je svojo ženo pobil in 2 njo skrajno surovo ravnal. To pa je njegovo svakinjo, Nežo Zugmei-ster tako razjezilo, da je pograbila nož in zabodla svojega svaka od zadaj skozi pljuča. Pajman je umrl. Trbovlje. (Krvavo praznovanje.) 1. t. m. je bilo v Retjem cerkveno slavlje. Rudarji so istotako priredili svojo »veselico«. V gostilno Kupec se je nateplo vse polno ljudstva. Komaj so rudarji Kos, Prepelnik in Kraji imeli pred seboj pivo, so že pričeli izzivati goste in potegnili nože. Prčelo je pravcato živinsko klanje in mnogo je bilo težko, še več pa lahko ranjenih. Ko so dospeli orožniki in aretirali 8 pobijalcev, so zgorajšnji trite imeli še krvave nože v rokah. Št. Jur ob juž. železnici. (Utopljenec.) V Vogiinji so našli utopljenega posestnika Orača dne 3. t. m. LISTEK v7* • w. f M. ZEVAKOi Srce in met. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) To pismo je rojilo Ivani Albre-8ki po glavi par dni, hkrati pa je nadaljevala neumorno svoje priprave. Kraljevemu slu je bila rekla samo, da mu že sporoči svoj odgovor. Takrat pa na večer šestnajstega dne po svojem odhodu iz Pariza, se Je približal grof de Marijak Rošeli. Srce mu je utripalo ob misli, da zagleda kraljico. Toda reči moramo, da je izvirala ta razburjenost predvsem iz sklepov, ki jih je bil storil spotoma. Grof je gojil do Ivane Albrcške pravcato oboževanje. Ni je ljubil samo kot sin, čigar ljubezen ni otem-nela niti za eno samo minuto, marveč občudoval jo je, smatral jo za vzor duševne popolnosti in zavračal z ogorčenostjo vsako misel, ki bi jo 'oila ona obsodila. In tako se je vpraševal na svoji šestnajstdnevni poti neprestano, kako bo sodila kraljica navarska njegovo željo, poročiti se z Aliso de Luks. Ni si mogel misliti, zakaj bi ugovarjala temu načrtu. Toda prvikrat v življenju se je oglašal v njem tisti zagonetni ne-pokoj, ki nas navdaja pred bližnjimi katastrofami. Kdo je bila pravzaprav Alisa de Luks? Kdo je vedel to? Odkod je prišla? Kaj jo Je bilo privedlo na dvor Ivane Albreške? Dotlej si ni bil nikoli zastavil jasno nobenega izmed teh vprašanj. Ljubil — ali, kakor smo že povedali — oboževal je. Aliso, ne da bi Jo presojal; saj v tem se skriva bistvo oboževanja. Zdaj pa, ko je stal pred gotovim sklepom, je potreboval jasnih razlogov za slučaj, da mu Ivana Albreška ne bi priporočala te ženitve. Omeniti moramo tu, da grof nikoli ni izpraševal Alise; Zdelo se mu je. da bi jo pahnil z oltarja, kamor jo je bil postavil, ako bi jo prašal le najmanjšo reč o njeni preteklosti. Kaj pa je takšno vprašanje, ako ne prikrita oblika sumnje? In kaj je sumnja, ako ne dvom, to je, v svojem dnu — nepriznana misel, da je ljubljenka nevredna ljubezni — misel, nepriznana do trenotka, ko se izrazi z vso silo in trpkobo in ko ni več govora o ljubezni, marveč samo še o žaljenem samoljubju? Grof de Marijak ni bil in ni mogel biti ljubosumen. Vznemirjal se je nič več, nič manj — vznemirjal ne o tem. kaj bi mislil o Alisi sam. mar- več, kaj bo mislila kraljica. Kaj pa je vedel o Alisi de Luks? Nekega dne jo je bil našel nedaleč od njene polomljene kočije, tam v Bearnskem gorovju. Spremil jo je h kraljici, in Alisa ji je rekla, da je na begu pred Katarino de Medičis. To je bilo v kratkih besedah vse. kar je vedel o svojem dekletu. O njeni rodbini ni razmišljal, ni ugibal. Lahko bi bila kočarjeva hči — ni malo se ne bi bil zmenil za to. Sicer pa je bila Alisina rodbina odlična. Neki de Luks je opravljal v začetku kraljevanja Lujza XII. odlično službo v Gujeni. Dekle je bilo zgodaj osirotelo, ostali so ji samo daljni sorodniki. Več ni vedela kraljica navarska. Grofu de Marijaku torej ni bilo lahko pri srcu, ko je prihajal v mesto Rošel. Poprašal Je takoj, v kateri hiži stanuje kraljica. , .. f Ko le stopil Marijak pred Ivano Albreško, je pozabil vse svoje osebne skrbi; veselje se mu je zasvetilo v očeh za trenotek. Kraljica mu je pomolila roko, ki jo je poljubit s strastno vdanostjo ljubečega sinu, ne po dvorjansko. »Vi tukaj, sinko dragi!« je vzkliknila kraljica s toplim glasom. »Upam, da vas ni privedlo nič ža-v lostnega k nam nazaj...« »Ne madarn ... narobe.« Ivana Albreška je pogledala grofa z resnobno nežnostjo. Vprašanje »i je bilo na jezjku, toda obotavljala se je, ni ga mogla izreči. Marijak je uganil kraljičino misel in dejal: »Njegovo Veličanstvo kralj navarski je čil in zdrav, madam, in nobena nevarnost mu ni pretila ob uri, ko sem ostavil Pariz. Isto moram reči o gospodu admiralu in o njegovi visokosti princu Kon*deškem.« »Torej vas pošilja moj sin?« je prašala kraljica, ki se ji je odvalil očividno velik kamen od srca. »Ne, madam,« je rekel Deodat. »Pošilja me madam Katarina, ki mi je poverila važno naročilo do vašega Veličanstva.« Hkrati je potegnil iz nedrij pismo Katarine de Medičiš, pokleknil in ga pomolil Ivani Albreški; vstal Je šele, ko je prečitala kraljica Katarinino pismo do kraja. »Torej ste govorili s kraljico-materjo?« je prašala Ivana. »Oovoril sem z njo, madam; povedati vam hočem, v kakšnih Čudnih okolnostih.« Marijak Je poročal verno in natanko o svojem razgovoru s Katarino in navedel vse njene mirovne fn ženitbene predloge ter vsa jamstva, ki jih je bila pripravljena dati. Kraljica ga je poslušala z napeto pozornostjo. dasi Je hodil njen duh v teni trenotku po drugi sledi. »Grof,« je dejala, ko Je bil Marijak gotov s svojim naročilom, »por veriti vam hočem nalogo, da ponesete kraljici-materi moj odgovor; obenem izročite kralju Karlu IX. moje lastnoročno pismo. In naposled vam dam tudi pisma za kralja navarskega in za gospoda Kolinjiške-ga. Danes in jutri hočem premišljevati o ponudbah, ki Jih prinašat*; pojutrišnjim skličem posvetovanje, da se pogovorimo o teh važnih vprašanjih. Čez tri dni se torej lahko vrnete v Pariz. Dotlej pa, sin moj, se počijte in bodite pri meni, kolikor vam je le mogoče...» Marijak se je pokloni! globoko, občudujoč brezčutni mir, s katerim je sprejela kraljica njegove nepričakovane predloge, ko se je morala vendar zavedati, da zavisi od njih usoda njenega sinu in vseh protestantov na Francoskem. Ivana Albreška pa je povzela z glasom, ki je pričal o njeni ljubezni do rejenca: »Pustiva za zdaj politične in. vojaške zadeve in govoriva o va dragi grof... Torej —■ bili ste pr kraljici Katarini?« To vprašanje je izrekla s tihim glasom In z vročo radovednostjo. Grof se je nadejal tega vprašanja! Razumel je skriti zmisel kraljičmh' besed, zakaj vzdihnil je in vztrepetal nenadoma, ko je odgovoril: »Da, madam, bil sem pri svoji materi...« Ivana Albreška se ni zdrznila, Nadejala se Je odgovora, kakor se je .nadejal Deodat vprašanja. j'“v v ► v- ■š • 0 w Orač je presedel Gniešečno' Ječo" radf krivega pričanja. To ga je baje gnalo v smrt. Maribor. (Razno.) O priliki nemškega buršentaga je prišlo do konflikta med ritmojstrom Gotzom in nekim buršem. Stvar se je izročila baje sodišču. — V Rošpohu je pokradla dekla Katarina Paulič svoji gospodinji M. Hoffmannovi za 100 K vrednosti in gotovine. — Rešilna postaja je maja meseca v 80 slučajih posredovala. — Prokurist podružnice Anglobanke, Pavlata, pride v Laa ob Taji kot ravnatelj. — Protestanti imajo tudi letos svojo birmo in sicer 16 dečkov in 7 deklic. Pa pravijo, da »Los von Rom« nazaduje! — Vožnje s kajak čolni prirede grad-čani na Dravi danes v nedeljo. Peljali se bodo od Maribora do Ptuja, odnosno Ormoža in Varaždina. Škoda vsled poplave Drave pri elektrarni v Fali ni tolikšna kot se je mislilo. S popravili bodo končali v 14. dneh. O poškodbi kakšnega Kezona ni ..govora. — Nemčurji so še vedno v hudi zadregi radi izostalega pozdrava župana na burše. Na interpelacijo obč. svet. dr. Mallya je dr. Schmiederer dejal, da je moral — odpotovati (?!) za binkošte, na kar je bil že pred tedni pripravljen. (Čudno: Za buršentag se je že lani vedelo, da bo letos o binkoštih v Mariboru) in, da sploh ni vedel, da je na programu tudi pohod buršev pred rotovž (?!) Nadalje je tožil o strašni zaposlenosti (ker Wastian še sedaj ni odstopil), ki mu ne pušča nobenega »prostega časa»(!). Res ne vemo, kaj bi naj storili nad najnovejšo nemško zadrego! Ampak, nekaj pa res mora biti za vsem tem, kajti naši purgarji se nekam čudno, čudno zvijajo... Goriško. Danes sokolska veselica v Mozetičevem vrtu ob Franc Josipovem (ekališču v Gorici! Slovenci, udeležite se mnogoštevilno te narodne prireditve, da pokažemo svojo moč in narodno zavednost! Gorica je naša in naša mora ostati! Slovenci iz Gorice stopite na plan za svoje narodne pravice, kojc tepta naš stoletni sovražnik, ki si je prilastil oblast nad našim mestom in nam odreka prosto gibanje na naši lastni zemlji! Bodite pripravljeni na izbruhe* dvatisočletne laške kulture« in branite slovenske pravice proti napadom laške fakinažel Pokažite s svojim obnašanjem in disciplino, da prekašate hinavsko kulturo laškega plemena, ki nima niti pojma 0 enakosti narodov in narodnih pravic! Zavedajte se, da ste na lastni zemlji, kjer vas mora tujec spoštovati! Lahi v Gorici so se zarotili, da ne sme na noben način danes zavi-hrati slovenska trobojnica v mestu. Zato so odrekli vse izlete in zabave v okolici, samo da morejo napasti Sokole in vojaško godbo, ki bo korakala na čelu od državnega kolodvora do veseličneg prostora ob Franc Jožefovem tekališču. Pozvali so na ulice vso mestno mularijo in lakinažo, da zabrani slovenski pohod po mestu .Slovenci bodite mirni. Na Jaško demonstracijo je treba pošteno in mirno odgovoriti! Goriški Lahi iščejo, a bodo našli! Lahi govorijo p krvi. Če jo hočejo, naj jo imajo, a ne našo! Slovenci na ulici, tudi vi! Prisostvujte slovenski slavnosti v polnem številu in bodite pipravljeni na laške napade! Ne pustite zasramovati našo slavno trobojnico! Bodite zavedni in zamašite usta laškim iz-zivačem! Goriški Lahi naj si dobro zapomnijo, da je odklenkalo njihovim predpravicam na naši zemlji. Zato Saj nas pustijo lepo v miru! Naši udje so mirni, a napadeni se znajo braniti. Zato svetujemo Lahom, naj bodo mirni tudi oni in naj nas nikar ne izzivajo! Rusko zastavo imenujejo nevedni Lahi našo krasno trobojnico, do katere imamo popolno pravico po zakonih avstrijske države. Slovenci bodite ponosni na svoje narodne znake in ne pustite jih zasra-rnovati od zavidnega tujca! Zavedajte se svojih pravic! V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica pozneje, kakor smo že poročali. Gorica. (Izpred sodišča.) Viktor Ibla iz Bosne je bil obtožen nenravnega zločina, a je bil vsled pomanjkanja dokazov oproščen. Radi nemarnega pretenja bo sedel Anton .Clemente iz Tržiča 4 tedne v poostreni ječi. V goriške zapore so pripeljali Janeza Keršič iz Trsta, pristojnega v Logatec, radi javnega nasilja. Gorica. (Nesreča.) V župnijski ('ulici je povozil voz 5letno Marijo Kumar. Poškodbe niso nevarne. 1 Radi razžaljenja Veličanstva sta se morala zagovarjati pred go-iriškim sodiščem J. Fratta iz Italije in Henrik Komar,, t)btožena sta bila. "da sfa iVeTa^ Trzfcu ffeFTo zaijiw pe^>> sem o našem cesarju. Fratta je bil obsojen na 5 dni zapora, Komar je bil oproščen. Ptiče je lovil s fračo neki Stock iz Gradeža, pri čemer ga je zasačil poljski stražnik. Zato se bo lahko kesal 14 dni z zaporom. Tržič. (Občinska seja.)’ Zadnji petek se je vršila občinska seja, kjer se je tudi razpravljalo o nabavi av-tomobilnega voza za škropljenje cest. Promet v mestu se vedno bolj širi tako po morju, kakor tudi po železnici in zato je čas, da se ukrene potrebno za redno škropljenje po vseh važnejših ulicah, koder vozijo težko obloženi vozovi, ki povzročajo neprestano prašenje in dviganje prahu, katerega je po mestu vse polno. Tržič. (Prijeta tatova.) Mestni stražniki so aretirali Štefana Perlec od Sv. Ivana pri Devinu in Antona Hrastič iz Istre, ker se je dognalo, da sta pokradla v tovarni »Adria« za več sto vrednosti. Izročena sta go-riškemu sodišču. Gradež. (Tujski promet.) Od začetka sezone pa do sedaj je prišlo v kopališče nad 1800 oseb iz vseh krajev evropske celine. Dnevno. Plagiatstvo! V petek dne 5. t. ni. je prinesel naš list izvirno poročilo iz Debra od 31. maja na uvodnem mestu in sicer pod naslovom »Finis Albaniae«. To poročilo je bilo gotovo tako, da je zamoglo vzbuditi vseobčo pozornost, kar se je oči-vidno tudi zgodilo, kajti eden graških dnevnikov — »Grazer Volksblatt« — je prinesel v svojem ve-černiku od dne 5. t. m., štev. 238, naša poročila malodane v dobesednem prevodu. Gotovo bi proti temu ne imeli ničesar, če bi tu ne šlo direktno in za čisto enostavno plagiatstvo. Niti toliko niso bili previdni, da bi bili pripomnili, kot so vso stvar pobrali, pač pa so pustili v besedilu docela naše razporedbe in nastavili pod naslov »Revolu-tionskrieg Essad Paschas in Alba-nien«, še celo isto krajevno označbo kot jo je imel »Dan«, namreč (v nemškem prevodu): »Dibra a. d. scrb.alb. Grenze, 5. Juni.« (»Dan« je prinesel krajevno označbo: »Debar, 31. maja.«) In kako grozno neprevidni so ti-Ie ljudje! Prosimo: graški list ima v oklepaju opazko: O riginal-Telegratuni des »Grazer Volksblatt«. Seda) pa malo pomislimo! Naš list je izšel 5. t. m. ob 1. zjutraj, a »Grazer Volksblatt« ob 2. popoldne v Gradcu, istotako ;5, t. m. Pozitivno vemo, da redakcija »Grazer Volksblatta« nima v Gradcu nobenega urednika, ki bi znal vsaj za največio silo slovenski. In potem: Ta-le »Original-Telegramm« pride izračunjeno istega dne v »Grazer Volksblatt« oni dan, samo 13 ur kasneje, kot v »Dnevu«. Na dlani ležeče je torej, da je bilo naše poročilo čisto priprosto — ukradeno. Ukradel pa ga ni »Grazer Volksblatt«. marveč — njegov ljubljanski sotrudnik, Da ne bo kdo morda mislil, da smo si stvar na lepem izmislili, smo pripravljeni prinesti v slučaju potrebe nemški original »Grazer Volksblatta« in poleg njega »Dnevov« uvodnik od 5. t. m., da si ob primerjanju besedila vsak lahko sam ustvari sodbo. Pravijo, da je ljubljanski poročevalec »Gr. Volks-blatta« v zvezi z redakcijo »Slovenca«. Iz Zagorja na Notranjskem se nam poroča, da je tamkajšnji vikar zelo prijazen in ljubezniv fant. Kadar se v kaki gostilni nasrka ruj-nega vinca, da je res skrivnostno-sladko ginjen, začne objemati in poljubljati svoje vrle in hrabre sopivce. da se ga komaj ubranijo. No, pa za »glaž vina« se tudi kaj potrpi! Najrajši ima — kakor pravilo — Mihaliča iz Zagorja, kateremu je podelil v priznanje njegovih velikih zaslug za zagorsko cerkev »šaržo« cerkvenega ključarja! V slavnozna-ni gostilni »Kozara« je vpeljal naš ljubljeni dušni pastir tudi neko čisto novo molitev, ki se glasi doslovno tako-le: »Cast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu, jaz sem pijan!« Tako moli najdelavnejši zaupnik klerikalne stranke na zgornji Pivki. Priče na razpolago! Razume se, da smo vsi Zagorci vneti za tega prijaznega gospoda, kakor nekdaj Mengšani, in da ga najtopleje priporočamo v odlikovanje gospodu knezoškofu. Mož je na svojem mestu! Prihodnjič kaj več! »Sokol« v Kamniku priredi v slučaju ugodnega vremena v nedeljo 7. t. m. pešizlet v Šmartno v Tuhinjski dolini. Javna telovadba. Odhod ob 1. uri popoldne iz telovadnice. Vsi prijatelji Sokola iz Kamnika in okolice se najprijazneje vabijo. Odmor in sestanek v gostilni gosp. Engelmana v Šmartnem. Na zdari. ~ rst leštv^ ie pader^ v"” seat Petru na Krasu je padel te dni neki zidarski pomočnik med delom z lestve in se je znatno poškodoval. Nesreča pri igri. Petletni posestnikov sin Alojzij Sajevic iz Ve-lesovega se je te dni igral v družbi več sosedovih otrok. Ti so pripeljali iz neke listnice prazen voz in so ga spravili na strm kraj. kjer je voz sam tekel nizdol. Sajevic je padel pod voz in eno kolo mu je šlo čez levo roko ter mu jo zlomilo. Nasilen postopač. Prejšnji teden je aretiralo orožništvo v Zgornji Planini 501etnega, že večkrat kaznovanega postopača Jožeta Popka iz Cerknice zaradi vlačuga-nja in nadležnega prosjačenja. Popek pa se je uprl aretaciji, začel je mahati okrog sebe in se je sploh tako divje obnašal, da je bil orožnik prisiljen, nasilneža ukleniti. Iz-kraja je šel Popek čisto mirno z orožnikom, nenadoma pa se je vrgel na tla in se ni hotel ganiti z mesta. Pripeljali so voz, naložili nanj Popka in ga odpeljali kamor spada. Aretirana cigana. Pretekli torek je orožništvo na Jesenicah aretiralo cigana Viljema Segerja in Karola Taubjnanna, ker sta bila hudo na sumu, da sta izvršila več tatvin. Orožništvo ju je izročilo okrajnemu sodišču v Kranjski gori. Tat. Dne 2. t. m. se je splazil neki okrog 35 let star mož v hišo posestnika Martina Žitnika iz Ga-tine pri Grosupljem in je ukradel iz odprte omare za obleko 120 K v gotovini. Tat je bolj majhen in širokopleč; v obraz je rujav in teman in ima črne brke. Oblečen je bil v temno obleko, na glavi je imel črn klobuk, srajca je bila rujave barve. * Velik požar. Na posestvu grofa Ladislava Lonjaya iz Eperjeskeja na Ogrskem je izbruhnil te dni ogenj, ki je uničil šest hiš. Požar je nastal vsled neprevidnega ravnanja z ognjem. Škoda je krita z zavarovalnino. Ljubljana. — Socialni demokratie in cvetlična dneva v Ljubljani. »Zarja piše: »Ljubljanskim sodrugom in sodruži-cam. V soboto in v nedeljo bo v Ljubljani cvetlični dan za Cirilmeto-darijo. Ljubljansko delavstvo nima prav nobenega povoda, da bi podpiralo to. . nacionalistično institucijo. Sodrtigi m sodružice, ne kupujteto- rej cvetlic za Ciril Metodovo družbo. Spominjajte se pa tiskovnega sklada »Zarje«.« -r- Tako piše »Zarja« ob priliki nabiranja sredstev za slovenske ljudske Šote, za Sole, iz katerih imajo gotovo nepopisno korist tudi in predvsem otroci slovenskih proletarcev na narodnih mejah. Sicer Je res, da sta delavstvo in socialna demokracija dva pojma, ki se ne krijeta in bi sploh ne bilo treba nobenih opazk k »Zarjini« notici; toda, ker »Zarja« rada pripoveduje, da je le ona bojevnica za delavske koristi, jo pa vendar vprašamo, če mar nimajo tudi otroci slovenskega pro-letarijata. koristi iz Ciril Metodovih šol? Kje pa se vendar pripravlja delavstvo za svoj veliki dan drugje kot v političnih in strokovnih organizacijah? In bistva niti ene niti druge proletarec-delavec ne bo zapopa-del, če nima gotove količine izobrazbe brez katere tudi še tako velika prirodna inteligentnost ničesar ne opravi. In kje naj dobi proletarski otrok boljše temelje za svojo najnujnejšo izobrazbo — Predpogoj za borbo izboljšanja svojega gospodarskega in socialnega položaja — kot ravno v slovenski ljudski šoli, v šo-, li, kjer se poučuje v materinščini? In če ne bo teh šol — kako bi izgle-dala armada mladih borcev-delav-cev za svoje koristi? Zanemarjenih, neizobraženih, nevednih mas se ne bo nihče bal, najmanj pa kapitalist. Proti enemu zistemu, drug socialni zistem, ki se pa ne da staviti iz praznih butic in o njegovi upravičenosti se praznih butic tudi ne prepriča. Da pa nam država ne da m ne bo dala potrebnih slovenskih■ sol, to pa so-cialsti tudi dobro vedo. tako dobro, da bi lahko opustili slepilno frazo: od države moramo zahtevati šol. Seveda jih moramo, toda ali naj toliko časa, da jih dobimo, čakamo in med tem poginemo? 2e zaradi svojih stanovskih koristi bi ne smeli socialisti tako postopati proti družbi sv. Cirila in Metoda, njenim institucijam in dobrodelnim zbirkam. Ne smeli, če se iz nesebičnega prepričanja po-tezajo za delavske koristi. Le sebičen demagog bi nastopal proti naši šolski družbi, človek, ki mu je vseeno, če se proletarski naraščaj izobražuje v šoli svoje narodnosti in postane neomahljiv, zaveden bori-telj za delavske koristi, ali pa če se »izobrazuje« v tujih nemških in italijanskih šolah, ter postane cunja, s katero snaži kapitalist svoje stroje. »Zarja« se je enkrat zaletela. Stroga ~ določila šlavne policije glede cvetnega dneva za C. M. D. v Ljubljani so marsikoga osupnile. Celo po drugih mestih, kjer so Slovenci v manjšini, tega ni bilo. Naš odgovor bodi v tem, da gremo prodajalkam na roko in vsak kolikor mogoče položi »Družbi na oltar!« — Opozarjamo na članek o koroških Nemcih. Dajmo za to vsak 10 vin. več za C. M. D. — Pravega Slovenca spoznamo danes dopoldne v Ljubljani po pestrih cvetkah, ki jih je kupil od naših marljivih sobojevnic za D. C. M. in Branibor. — Vse odkrite Slovenke in Slovence bomo videli danes popoldne pri veliki veselici v Narodnem domu. Z veselico se zaključi cvetlični dan. Izkažimo z mnogobrojnim obiskom priznanje našim neumornim natod-nim gospem in gospodičnam! — III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1914. Zletna pisarna posuje od danes naprej vsak delavnik od 5.—7. ure popoldne v sobi zvezinega predsedstva — Narodni dom — I. nadstropje — desno. — Hrvatsk! dijaki - izletniki pridejo danes ob pol 8. url zjutraj z gorenjskim vlakom v Ljubljano, kjer si ogledajo Tivoli. Grad in muzej. Ob 1. popoldne odidejo v Postojno. — Moste. Vsakemu MoŠčanu predobro znani Avgust Mlakar vul-go Pekov Gustl je bil tako hud na klerikalce, da bi jih bil najrajše kar čez noč popolnoma vse pohrustal. Ta protiklerikalni zmaj se je pa kar čez noč izpremenil v ponižnega backa. Mož ni imel slabili namenov, postal je že celo Oražtnov adjutant, ker mu pa klerikalci ne dajo toliko zaslužiti, da bi po zimi si lahko kupil drv, so mu dovolili za poboljšek, da se sme hoditi po zimi greti v občinsko pisarno. Tudi kislega zelja mu je gospa Oražmova dovolila, kolikor ga hoče. Nameček vsega tega pa je, da sme tudi pri naprednjakih prositi za delo. Mož, ki kaj rad obrača plašč po vetru, se bo pa zopet izpremenil, kakor hitro bo Oražmu v Mostah odklenkalo. Glavna stvar njegova je sedaj, ko je postal Oražmov adjutant, da prav po hribovsko zabavlja čez naprednjake, to je najbolj Oražmu všeč. — Novi Vodmat. V Zeleni jami stanuje neki užitninski paznik. Pred kratkim si je dovršil svojo novo hišo v Zeleni jami. Komaj se je mož v njo preselil, že se je pričel prepirati s svojimi sosedi. Mož je pa zelo čudne narave. V Ljubljani se šteje, da ie nanreden. dofiim la v Mostah velik prijatelj Oražma fn na račun, da zabavlja čez naprednjake, se prili-. zuje Oražmu. Ker je dobro znano, da se to Oražmu dopade, ga zato večkrat obišče. Zlobni ljudje celo govorijo, da vsled »prijateljstva« dobi od Oražma, kar hoče. Seveda, saj je njegov volilec. — Z Ježice se nam poroča: K nam prihaja vsako nedeljo pater, ki bere ob 9. mašo. Mi bi tega patra radi pozorih, da ga plačamo za mašo — ne pa za agitacijo. Ako nam že hoče pridigovati, naj pridiga po evangeliju — ne pa o politiki in o naših volitvah. Bližajo se namreč volitve in gospodje mislijo, da morajo nas v cerkvi komandirati. Naj rajše malo okoli sebe pogledajo, (n. pr. svoje sosede), da bodo bolj krščansko živeli. Glede šole pa prosimo, naj se z otroci lepše ravna, da se ne bodo bali šole kakor — kaznilnice. — Sokol I. naznanja bratskemu svojemu članstvu, da se redno poslovanje društvene knjižnice vrši vsako nedeljo od 11. do 12. ure dopoldan, pričenši z današnjo nedeljo. Knjižnica se je zdatno pomnožila z lepim čtivom in praktično preuredila. Knjige se članstvu ižposojujejo le proti izkazu članske izkaznice za leto 1914. Za obilen poset se priporoča knjižničar. Na zdar! — Čoln se je našel. Vsled naliva, ki je nastal v petek zvečer je voda nekje dvignila čoln in ga nesla do Vodmata. Tam ga je zjutraj privezal neki dečko. Kdor ga pogreša, naj se zglasi v Vodmatu pri g. Škodi štev. 16. — Levo nogo sl je zlomila. V tukajšnji klavnici je izpodrsnilo delavki Elizabeti Jenko. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. — Nasilen gost. Te dni je prišel neki pijan zidarski pomočnik v gostilno Marije Čerin iz Bizovika, začel je tam brez vsakega vzroka razgrajati in je razbil iz hudobije več kozarcev. Ko je gostilničarka zahtevala povrnitev škode, ki jo je napravil, jo je pijani zidar napadel in jo začel pretepati. — Požigalec se je sam ovadil. Pretekli četrtek je prišel neki tridesetletni pomočnik v Ljubljano in se je javil na policiji, kjer je povedal, da je šel na binkoštni ponde-ljek pijan spat na podstrešje neke kajže v Dvorjah pri Cerkljah in da je iz neprevidnosti kajžo zažgal. Ker se je ogenj silno hitro razširil, ga ni mogel pogasiti in je pobegnil. Te- sarskega pomočnika" fs policija Iz-J locna tukajšnjemu deželnemu sodišču. ... ~~J^reP.^c .s,,riek- Pii nogometni %\l tv *1V0Juu Je nastal med dvema 161etnema fantoma prepir. Ko je slednjič eden izmed fantov zbežal proti Lattermannovem drevoredu mu je drugi sledil, ga dohitel in ga’ tako močno sunil v hrbet, da je prvi odletel z glavo v kostanj, padel na tla in se onesvestil. — Tatvina. Dne 2. t. m. je bila ukradena v Florijanski ulici stanujočemu Ivanu Trhljenu iz nezaklenjenega stanovanja ura remontirka z dvojnatim pokrovom in s 15 rubini, lat je ukradel tudi srebrno verižico. — Velika ljudska veselica naprednega političnega društva za poljanski okraj se preloži na četrtek, — Društvo slov. trg. sotrudnU kov vab', gg. člane in prijatelje društva na izlet, katerega priredi danes v nedeljo, dne 7. t. m. v Goričane pri Medvodah. Odhod z vlakom ob 1:55 uri popoldne, do Vižmarjev od'tam naprej peš. V slučaju skrajno slabega vremena se izlet ne vrši. — Dirka K. S. K. Ilirije. Veliko zanimanje vlada med občinstvom za jutrišnjo dirko K. S. K. Ilirije, ki obeta biti v športnem oziru jako interesantna, saj so se prijavili najboljši tukajšnji dirkači, tako, da bo mogočt doseči jako lepe uspehe, osobito, ako bo vreme ugodno. Najzanimivejši del dirke bo gotovo na cilju ob takozvanem štartu. Imeti pa morajo dirkači cesto prosto, vsled česar slavno občinstvo vljudno prosimo, da se ravna strogo po določilih rediteljev in ne zapre ceste, da bodo mogli dirkači nemoteno dalje. Start je v Kranju ob 5. uri pop., maksimalni čas je 50 minut. Po dirki je sestanek v restavraciji pri Novem svetu, kejr se razdele darila. — V znamenju loterije živimo in vse drvi za glavnim dobitkom! Nekateri dobe, drugi zgube. Zadnjih je seveda neprimerno več, kot prvih. Komur je za denar vseeno, ta bo ostal pri loteriji, komur pa je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas glavnega zastopstva srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamore obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za srečko izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tudi Se velik ali pa ves del zanič izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker še prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki vam ga takoj brezplačno pošlje: Srečkovno za- stopstvo, Ljubljana 2. ■—-Loterijske številke: Dunaj 49, 37, 62, 9, 82. Trst. Volitve v Istri. Danes se pripravlja v Istri volilna bitka. Izvoljenih bo osem poslancev splošne kurije — kakšni bomo znali povedati prihodnje dni, kajti odločil te bitke ne bo niti italijanski niti nemški žur-nal, temveč bodočnost in zavednost jugoslovanskih pijonirjev v Istri. Slovenski in hrvatski voliici! Pokažite danes z glasovnicami v rokah, da se poštenega jugoslovanskega imena ne more podkupiti! Vaša zmaga bo tudi naš triumf! V zavesti, da se bojujete za visoko idejo edinstva in sloge pojdite danes na volišče do zadnjega! Protestni shod postiljonov je deželni odbor določil za nedeljo ob 10. dopoldne na vrtu »Kons. društva v Rojanu. Na .ta shod je vabljeno trž. slov. delavstvo vseli strok. V I^ojanu je postiljonski hlev in potrebno je, da ravno v tem kraju vzdignemo protest proti krivicam, ki se gode tovarišem postiljonom. Govoril bo na shodu tudi drž. in dež. poslanec dr. Rybar. Za »Narodno-socialno mladinsko organizacijo«. Deželni odbor N. D. O. v Trstu se je na svoji zadnji seji enoglasno izrekel za »Narodno-socialno mladinsko organizacijo«. Priznavajoč njeno potrebo, poživlja člane N. D. O., da vpisujejo svoj naraščaj v to koristno mladinsko organizacijo. Zabavni večer, katerega je priredil pevski zbor Z. J. Z. na binkoštni ponedeljek v gostilniških prostorih N. D. O. je pokazal novo pot k tesnejšemu zbližanju in družabnemu življenju tržaških Slovencev. Ogromna udeležba je jasno dokazala veliko zanimanje za podobne prireditve. To domačo zabayo je počastil s svojim obiskom tudi državni poslanec g. dr. Otokar Rybaf. Doseženi vsestranski uspeh je gotovo dal povod pevcem, da nam bodo, — kar iz srca želimo, — kmalu zopet nudili podobno zabavo. Za dobro in spretno naučene in lepo proizvajane, nam v dno duše segajoče slovenske ues- Soboto 13 Nedeljo 14 jpondeli- 15 § 80 zafton naposli. 3KiSBEKi| Kinematograf .Ideal« odstavek II. 10 vin. zvišane cene. da Treumann In Vlgo Larsetfi ,■ mi, vsa čast in polivala pevskemu zboru Z. J. Ž.! PROCES BJEKAR. r s t, 6. junija. 2c včeraj smo nakratko poročali. da je bil Bjekar oproščen. Da bodo imeli naši čitatelji proces jasno pred seboj jim podajamo še vprašanje, na katerega so porotniki odgovorili. Vprašanje, ki je edino — se glasi: »Je-li obtoženec Fran Bjekar kriv, da je dne 11. decembra 1913, brez lastnikovega dovoljenja in v svrlio dobička vzel zavoj, v katerem Je bilo 127.900 K denarja, ki je bil lastnina c. kr. poštnega erarja, kjer je bil obtoženec nastavljen kot uradnik?« Na to vprašanje so porotniki enoglasno odgovorili: ne. Bjekar se je po prečitanju razsodbe priklonil proti porotnikom in se zahvalil branitelju, in zastopnikom listov. Množica je Bjekarja sprejela z navdušenimi aplavzi. Zal, da je udeležbo ljudi oviralo skrajno slabo vreme. ZAGONETNN SLUČAJ SAMOMORA. Trst, 6. junija. Včeraj (v petek) se je ustrelil na cesti blizu Čarbole Zg. neki 27-letni Anton Likar iz Ajdovščine, ki je bil že 4 leta nastavljen na poštni centrali v Trstu, in sicer v oddelku za zavoje. Ustrelil se je zjutraj ob 3. uri in se nato spravil domov ter legel v posteljo. Revolver pod zglavjem. Likar je izstrelil v možgane eno kroglo iz samokresa. Domov prisedši, je spravil samokres mirno pod blazino, se slekel in šel k počitku. Menil je, da izdihne že nied spanjem, kar se pa ni zgodilo. Revolver je položil pod zglavje. Ob 4. uri zjutraj je opazil nekdo, da je njegova (Likarjeva) obleka krvava in Je na to opozoril gospodinjo. Gospodinja je res obleko pregledala in poklicala zdravnika, ki pa ni prišel. O slučaju obveščena policijska komisija je morala na zdravniški postaji ponovno urgirati, da Je ambulanca poslala zdravnika in avtomobil. Krogla v možganih. Zdravnik je po preiskavi ugotovil, da ima Likar v možganih kro- Kfo. katero le izprosil r* revolverja v glavo. Likarjev samokres ima šest strelov in od teh je bila izstreljena samo ena patrona. Ranjenec je policiji pripovedoval: »Ob 3. zjutraj sem se hotel ustreliti. V ta namen sem se ustrelil z revolverjem v glavo in se potem podal domov. Ker nisem mogel zaspati, sem se dvignil iz ležišča, se zopet oblekel in se podal iz hiše. Cez nekaj časa sem se vrnil, domov. Ves čas sem bil v popolni zavesti, kakor sem tudi še sedaj.« Druzega samomorilec ni hotel povedati. V bolnišnico. Likarja so nato prepeljali v bol-.''šnico. Oči je imel strahovito izbuljene in se je nahajal v težkem stanju. Vzrok samomora. Poglavitna stvar je pri tem samomoru vzrok. Likar je to zamolčal. Mi smo se o zadevi natančno in obširno informirali ter smo izvedeli, da je bil Likar že kakšne tri mesece brez službe. Prej je bil, kakor že omenjeno, uslužben na pošti »Trst 1«. — Par dni pred samomorom ga Je prosila gospodinja, kateri ni plačal stanovanja in hrane že dva meseca, za poravnavo ostalega dolga. Likar je odgovoril: »Petega juni?a vam povrnem vse.« Peti junij je prišel, toda Likar ni imel denarja in je prijel za samokres. Informirali smo se, če je bil Likar mogoče odpuščen na pošti, toda dobiti nismo mogli nobenih pojasnil. Vsekakor je najbolj verjetno, da se je Likar ustrelil zaradi službe. n je bržkone odpuščen, druzega posla ni mogel dobit, in edini izhod njegov je bila smrt. O slučaju bomo poizvedovali in če izvemo kaj konkretnega, bomo to svojim čita-teljem tudi sporočili. TRSKA V SAPNIKU. Trst, 6. junija. Že včeraj smo poročali, da je bil usmrčen delavec pri cirkularni žagi družbe »Union« v Rocolu. Delavec Josip Bizjak iz Bod je imel že yeč časa opravka pri cirkularni žagi. Zadnji čas je bilo posebno mnogo dela in Bizjak je ostajal raditega v (Službi čez uro. v petek zvečer je doletela moža usoda — od hloda se ije odkršila velika trska in priletela Bizjaku naravnost v. sapnik. Bizjak, seve, ni mogel dihati in bil je hitro mrtev. Delavci v drugih prostorih so na nesrečnežev krik prihiteli Bizjaku na pomoč, toda zaman, Bizjak je ležal v luži krvi in se je nemo gibal. Telefonično je bila o veliki nesreči obveščena zdravniška postaja, ki je takoj poslala v Rocol zdravnika, ki je prepeljal reveža v bolnišnico. V bolnišnici so Bizjaka operirali, kar pa ni pomagalo. Ob 10. uri zv. Je Bizjak izdihnil. O dogodku je pol. komisija sestavila zapisnik. VELIKA NESREČA. Trst, 6. Junija. Danes zjutraj se je zgodila v prosti luki velika nesreča. Dva vagona, napolnjena z blagom sta povozila strojevodjo J. Resnika. Resnikovo truplo so prepeljali k sv. Ju-stu. Na mestu nesreče je že bila komisija. Več poročamo jutri. Norec vrh zvonika. Vas Gros-Hoflein pri Odenbur-gu ob nižjeavstrijski-ogrski meji je bila te dni prizorišče čudnih dogodkov, ki so razburili vso okolico. Rzažaljen) snubač. Delavec Avgust Tomsics (Tomšič) se Je zaljubil v hčer kmeta Krauscher in Jo Je tudi zasnubil. Starši pa mu hčere niso hoteli dati in Tomšič je zagrozil, da se bo nad celo družino maščeval. Maščevanje. V petek je prišel Tomšič na travnik, kjer je Krauscher s svojo ženo in hčerjo sušil seno. Za hrbtom je Tomšič nosil puško. Naenkrat je začel na riič hudega sluteče ljudi streljati. Meril je dobro. Starega Krauscherja in ženo ie ustrelil, da sta mrtva obležala, hčer pa je nevarno ranil. Na to je pobegnil, Municija. Tomšič je bil za svoj boj dobro oborožen. Pred nekaj dnevi je bil v Eisenstadtu in je nakupil več patron. Baje je odnesel tudi svojemu bratu mnogo streljiva. V zvoniku. Po svojem groznem činu je bežal Tomšič v gozd in je blodil celo noč okrog. Zjutraj okoli 4. pa je prišel v vas in je zlezel v zvonik, kjer Je ZaCeT zvoniti. Prestrašeni cerkovnik je hitel v zvonik, toda Tomšič je na njega ustrelil in ga težko ranil. Seveda so prihiteli tudi drugi ljudje iz hiš, da bi videli, kdo zvoni, Tomšič pa je začel na nje streljati in Je štiri ranil. Vse je kazalo, da je Tomšič znorel. Vrh zvonika. Kmalu je prišla žandarmerija in vojaštvo. Sklenili so, da pojdejo po morilca v zvonik. Tomšič pa je zlezel skozi line po strehi prav na vrh zvonika in je začel streljati na ljudi. »Esad-paša.« Ko so orožniki in vojaki norca na zvoniku oblegali, jim je zaklical Tomšič: »Jaz sem Esad-paša. Z menoj boste imeli še mnogo opravka«. (Kakor se vidi, je torej tudi Tomšič žrtev Albanije.) Orožniki streljajo. Orožniki in vojaki se niso mogli odločiti, da bi streljali na norca. Ker pa je Tomšič še naprej streljal, sq se priplazili skrivaj za drevesi in poslopji bliže in so začeli nanj stre-jjati. Tomšič se je hitro skril za line in je zopet streljal; Tekom dneva se je nabralo okolo 50 orožnikov, ki so morilca oblegali in niso vedeli, kako bi ga dobili v roke. Ker bi bilo škoda žrtev, so hoteli počakati da se Tomšič uda. Včeraj zjutraj so brzojavke javile, da se Tomšič še vedno bori v zvoniku. Čeiki pisatelj in prednik umrl. Čerčanv Prt Pragi, 6. junija Tu le včeraj umrl češki urednik in pisatelj — proletarec Karol Pulpan v mladosti 28 let. Pokojnik, bivši pastir, rudar in naposled mizarski pomočnik se je z lastno pridnostjo in lastno silo povspel do enega prvih čeških socialnih pisateljev in je postal urednik najrazširjenejšega češkega mladinskega lista »Mladich Proudu« in ene najharmoničnejšlh čeških socialnih revij »Novy Clo-\ek«. Vsled pomanjkanja, ki ga je trpel od zgodnje mladosti pa dokler ni postal urednik, si je nakopal jetiko, ki mu je sedaj sredi dela pretrgala nit življenja. Se 4. t. m. je izšla številka »Mladvch Proudu«, ki jo je napisal pokojnik, pred tednom je izšla revija »Novy Clovčk« — 8. t. ra. je bil pa že mrtev. V znanem an-timilitarističnem procesu v Pragi je bil obsojen na 13raesečno ječo, radi bolezni je bilo z ječo odlašano; sedaj je pa odšel. Češka mladinska in socialna literatura je izgubila ž njim najboljšega pisatelja. Velikanski uspeh je dosegla njegova zadnja knjiga: Brez mamice, kjer popisuje svoje življenje od prvih dni, ko se je zavedel svojega bitja, češki narod-no-socialni stranki Izrekamo svoje globoko sožalje na Izgubi njenega nenadomestljivega delavca. Dr. K. RUMUNIJA ZA WIEDA. Bukarešt, 6. junija. Rumunski kralj se je živo zavzel za albanskega kneza Wieda. Toda Nemčija se slej kot preje upira vsakemu poseganju v albanske zadeve. Baje bo rumunski Karol pretresal albansko vprašanje z ruskim carjem, ko pride ta k njemu na Obisk. — Baje je Rumunlja storila prt vseh velesilah potrebne korake, da se Wledu zasl« gura prestol. MIRNA SREDSTVA IZČRPANA. Dunaj, 6. junija. V političnih krogih vlada mnenje, da so vsa mirna sredstva, s katerimi bi se naj pridobilo albanske vstaše, izčrpana. Položaj je skrajno resen in knezu ne preostaja druzega, kakor da pokaie svojo hrabrost In gre nad vstaše. Skrajni bo) bo odločil. 3 MESEČNI LVOVSKI »VELE1Z-DAJNIŠKI« PROCES KONČAN. OBTOŽENCI SOGLASNO OPROŠČENI. Lvov, 6. junija. Trimesečni vele-izdajniškl proces je končan. Obtoženci, ki so bili 2 leti po nedolžnem v ječi, češ, da so veleizdajalci In ruski špijoni, so od poljskih porotnikov po 6urnem posvetovanju soglasno oproščeni. 21 vprašanj glede krivde je bilo stavljenih na porotnike, toda ti so vzdržali: na vse so odgovorili z ne! Toda IcaJvariia za narodno edinstvo z Rusi se borečih duhovnikov in pisateljev še ni končana. Državni pravdnlk je v svetem navdušenju za pravico prijavil ničnostno pritožbo In predlagal, da se obtožence pridrži v zaporu. Sodišče seveda je predlogu ugodilo. Sedaj bodo pa zopet par let čakali v zaporih pravice. VSTAŠI NAPADEJO DRAČ. Pariz, 6. junija. Vstaši so na vse strani izborno pripravljeni. Polkrog pred Dračem se vedno bol] zožuje. Pripravljajo se na odločilni napad na Drač. Wled jo misli potegniti radi vročine v Skader. FANT OD FARE ALI TOMŠIČ V ZVONIKU OZ. ŽRTEV ALBANSKE POLITIKE. Šopronj, 6. junija. Fant Tomšič (glej članek) se je v zvoniku držal do pol 12. ure. Ko je videl, da ie ves napor zaman je zahteval duhovnika, češ: »le ž njim govorim«. Duhovnik je prišel In po obljubi, da bo kazen mila, če se dobrovoljno uda, je Tomšič vrgel iz zvonika patrone, puško in brovnlng, se podal v cerkev in bil tam aretiran ter odpeljan v zapor. Tako Ima Isto usodo kot izgnani Essad paša. KRIZA V SRBIJI. Belgrad, 6. junija. Kabinetna kriza še ni rešena. Danes se odloči. Najbrže bo Pašlč zopet na krmilu. BOLGARSKI KRALJ FERDO POJ- DE V — POKOJ. Sofija, 6. junija. Na poziv je prestolonaslednik moral prisostvovati ministrskemu svetu in se bo od sedaj naprej moral udeleževati vseh važnejših posvetovanj. (To pomenja, da stari pojde.) Mali oglasi. Mesečna soba, 2 lepi sobi z balkonom in prostim vhodom se v Sodni ulici št. 6. I. nadstropje, takoj odda._____________________ 470—x Odda se svetla soba, pripravna za pisarno. Naslov pove »Anončna ekspedicija, Jos. Hočevar«. ___________________504—2 Mlad pes, z dolgo belo dlako se je zatekel 22. maja v Novo ulico št. 7, II. nadstr._________________ Perutnino vsake vrste, živo in zaklano, razpošilja dnevno Aleksi Hedžet. Perutninarski zavod. Spod. Šiška pri Ljubljani. Zahtevajte cenik. C. kr. uradnik se želi v svrho ženitve seznaniti s pridnim dekletom prijetne zunanjosti. Le resne ponudbe s sliko pod »Simpatična« na »Anončno ekspedicijo« v Ljubljani. 507—2. Zahvala za vse Izraženo srčno sočutje povodom smrti najine nepozabne In najljubše hčerke Frančiške Pravst izrekava najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so spremili najino ljubljeno hčer k zadnjemu počitku. Posebno pa se zahvaljujeva gospodu Komacu za njegov trud in požrtvovalnost, pevcem in dekietam za lepe šopke ln vence in njih trud, da je sprevod tako lepo vspel. Zahvaljujeva se tudi vsem drugim za lepe šopke in vence, sploh vsem najpreirč-nejša zahvala. Sp. Šiška, 6. rožnika 1914. Fran in Frančiška Pravst. JFKAJtf MAA.IS, diplomiran Jrrojač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst Podružnica: Nabrežina 99. Pri nakupu obuval ni treba iskati trgovin s kri’ čečo reklamo. Pri meni dobite isto ravno talci Poceni pa vsekakor boljše, za kar jamči moj strokovni polnile. Popravila čevljev, četudi niso bila kupljena pri meni, izvršujem vestno in poceni. MARTIN KRALJ, čevljarski mojster, Wolfoya ulica štey. 12 v Ljubljani. Edina primorska tovaraa dvokoles „Tribuna" Gorica, Tržaški ulica št 26, prej pivovar Gorjnp. V etik n eksportna zaloga dvokoles, šivalnih In kmeUjskfh strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. Itd. 3T. Ba/tjel Gorica, Stolna nllca štev. 2—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. 7 LJUBLJANA • komenbkegaulica- h \ ftE^zDR^viKiFRMAradD^FR.DERGANC' Dotične osebe, koje se še spominjajo na poroko pokojnega nadvojvoda Ernesta z gospo Baronico Wallburg v Ljubljani, se prosijo, da javijo svoj naslov gosp. Dr. Hermanu Kraszna, odvetniku na Dunaju I., = Giselastrafie št. 6. •— »Zdravnik želodca11 je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Edna posebnost] likerja ie jb-dCed. dobrim nsO"boljšo je S£ „Puch“ vozno kolo 2 medel 1M4, ki »a vsled lahkega teka ln trpežnosti povsod najbolj priljubljena. Ctlavno UMtojpatvo In zaloga TfflV VflTf specialna trgovina šivalnih > strojev in koles UuToljana. — Sodna -ulica št. v. — Lj-cLbljana. Pozor gostilničarji In konsumentil Zajamčeno pristni Štajerski Jabolčnik In hruškovec poraben za rezanje vina iz najbolj znane Staincerske okolice, krepilen In motan, razpoillja proti povzetju od 100 l naprej G. Minira, mlini pilal t v KUM nii fiiaitu, M postaja Gradec. Cene: prima laboKnik 100 lit. od K20 do K 22, prima hruškovec močan „ „ od „ 17 do „ 20. Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu tem potom uljudno naznanjam, da otvorim v pondeljek dnč 8. junija v Spodnji Šiški 33, popolnoma na novo urejeno v a :o z nii m m Kdor kupi na dan otvoritve blaga za K 10'— dobi zastonj blaga v vrednosti K V—. Zahvaljujem se za dosedanje izkazano zaupanje, ter prosim, da mi slavno občinstvo ohrani isto tudi v moji novi podružnici. Z velespoštovanjem . Ivan Marehiotti, SgSSttJSftfc GORCEVfl KOLE5A PRIZNANO HAJ; BOLJŠA SEDANJOSTI X LJUBLJANA MARIJE TERE ZIJE CESTfl ŠT 1% NOVi SVET N A5PROTI KOIIZEJA ZAH; TEVAJTE PRVI SLOV/.^ENIK brezplačno iianttijaa. J.'Jiiiiiili-. V, vS4iWiUl'!#«MM Za nakup oljnatih iti suhiff barv, Takov, tirne-žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv Premeri & tomčar PloSče- ,Angelj‘ »Zonophon4 Homokord ,0deon‘ .Favorit* Slovenski .Pathe1 plošče in »Patlie* ai«‘ra'e, tele. ——a Modistinja Minka Horvat, Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroSkih klobukov, Športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in nqjeenejge ižvrSe. Kje kupujete škarje, britve Pozor stavbeniki I Pozor oMIratvo! Izgotovljene štedilnike Rndolf 6eyer, ključar, mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10. priporoča tudi vaa v stroko spadajoča dela, vrtna, — stopnlMne In balkonske ograje. It rastlinjak«, Ltd., ter vsa popravna, ti žepne nože? Pri brusaču* ■ UIUUluUUII jJlllliiu Lil lillis! | Najnovejše konfekcije za dame, deklice, ® gospode, dečke in otroke, BHi Cele obleke za gospode od K 8*—, 12’—, 15 0 Cele obleke za dečke . „ „ 4'—, 6'—’ 8 ■ Cele obleke za otroke . „ „ 2—, 3 —’ 4 H Pelerine za gospode . . „ „ 7'—, 8—’ 9 M Športne raglane...... „ „ 12— 14—, 16, ■ Klobuke..................„ „ i _ i 50, 2 ■ Kostume za dame. ... „ „ 9—, 12—, 15 Damske sako in paletot „ „ 6'—, 8 —, 10 S K”la sPodnia in g°rnja » » 2’—, 3 —, 4 ■ Hišne, halje za dame . . „ „ 3 90, 4 90, 5' ■ Slamnike............... „ „ — 50, 1—, 1' Pristni panama...........„ „ 6 —, —, —• B Vgftjnig0 po priznano čudovito nEakS ceni. | ■ Oglejte si velike Izložbe. -*» § S Angleško skladiSie oblek m m 0. Ulili. Ljubljana, Mesini lig a 5-5. laiafon II. 132. 1 Ljubljana, Zidovska ulica. °0 n j e umetni in fini brusač z električnim obratom. naprej , Singer* Hvalni stroji so ae-prekMQfvi v trajoosil invsettrin-sko uporab«. ,Singer* ilvalne stroje dobite samo v naših prodajalnah z „8“ izveskom. Velika zaloga = 11*50 najlinejših, trpežnih in nogi mybolj prlležttih za dame, gospode in otroke. Viktorija Sterniša Ljubljana, d&r Jof^ev trg SUtnd. |r^ufilteljeiUj n?Udjicam ln Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Novomesto, Olavnl trg št. 45. - Kranj, Olavnl trg št. 119. Kočevje, Glavni trg št. 79. - Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini —■ tvrdke R. MIKLAUC .................. Ljubljana — Pred Škofijo štev. 8. — Medena uHca. c JFomeKezi cčLčLmllc rr piv ero. aaad.etr