ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA PREDPISI O OBRTNIKIH, PROSTIH POKUCIH IN TRGOVCIH V STATUTIH MESTA TRSTA MIROSLAV PAHOR Statu-ti mesta Trsta so edini v severni Istri, ki nam dajejo nekaj določil o obrtnikih, pro- stih poklicih in trgovcih v času, ko se je mestno statutarno pravo pojavilo in razvi- jalo. Medtem ko je navadno v vseh statutih zelo podrobno obdelana oblast in uprava, je zelo redko kaj napisanega o obrtnikih in svo- bodnih poklicih, tako da predstavljajo to- vrstni tržaški predpisi za severno Istro prav- zaprav neko izjemo, ki jo je vredno upošte- vati, kajti obrti so bile eden izmed temeljev mestnega gospodarstva ne samo v Trstu, temveč tudi v drugih krajih. Zato ni razum- ljivo, zakaj na primer Piran in Izola nimata o obrtnikih skoraj ničesar, medtem ko ima Trst celo vrsto predpisov, ki so sicer eno- stranski, a vendar so. Enostranski so zato, ker nikjer ni rečeno, kakšni so bili pogoji, na podlagi katerih je mogel človek stopiti v vrste obrtnikov, pod kakšnimi pogoji je delal in koliko časa se je moral učiti vajenec in kasneje pomočnik itd. Nekateri tržaški statuti imajo v primeri s piranskimi mnogo pomanjkljivosti. Civil- no pravo je v Piranu veliko bolje obdelano in tudi jasnejše kot v Trstu. Toda če oba sta- tuta primerjamo, bomo videli, da so piranski v odnosu do tržaških pomanjkljivi pri dru- gih nič manj važnih vprašanjih, kot je civil- no pravo. Po vsem tem lahko rečemo, da se mestni statuti severnih istrskih mest nekako dopolnjujejo. Če je imel Trst izdelane in zapisane predpise o obrtnikih in svobodnih poklicih, s tem še ni rečeno, da so ti isti predpisi veljali tudi v Kopru, Izoli in Pi- ranu, temveč lahko rečemo, da so se v teh mestih ravnali po ohranjenih pravnih običa- jih, ki so bili tržaškim zelo sorodni in kate- rih se jim ni zdelo vredno zapisati in uza- koniti. Ce je torej Trst te predpise zapisal, pomeni, da so bili tam običaji mnogokrat kršeni, kar je seveda predstavljalo nevarnost za ves gospodarski red mesta. Tako se nam je v srednjeveškem Trstu ohranil skoraj po- poln seznam obrti in svobodnih poklicev, kar je v drugih mestih pomanjkljivo. Predpise, ki so jih tako zapisali tržaški mestni očetje sredi XIV. stoletja, ločimo v tri glavne skupine. V prvo spadajo vsi predpisi o obrtnikih, ki obravnavajo mesarje, gostil- ničarje, mlinarje, kruharice in peke, tor- klarje, kovače, zlatarje, krojače, suknarje, čevljarje, mizarje, zidarje, brivce in zdrav- nike. V drugo štejemo predpise o poklicih, ki obravnavajo zdravnike, notarje, ribiče, mornarje, šolarje, kolone, hlapce, dekle, pro- stitutke in zvodnice. V tej skupini so poseb- no vprašanje koloni, ki bi pravzaprav med poklice ne spadali, toda ker jih predpis sko- raj izravnava s šolarji in ker so oboji ome- njeni v istem predpisu, jih je treba uvrstiti prav sem. Tretjo skupino tvorijo predpisi o trgovcih, ki jih statuti obravnavajo posebej. Seveda bi mogli v drugo skupino uvrstiti j še marsikateri pojem, ki bi v današnji dobi \ predstavljal donosen poklic. Navajam kot i primer mešetarje, ki na sejmih mnogo zaslu- žijo z mešetarjenjem. Toda takrat so bili v Trstu to voljeni občinski uradniki, to je organi občinske uprave. Volil jih je veliki svet, zaprisegli so jih mestni sodniki.^ Prav tako so spadali v mestno upravo advokati, plačani uradniki, ki so jih imenovali in za- prisegli sodniki.2 Isto se dogaja tudi neka- terim notarjem in drugim poklicem. Naš namen je podati na kratko pregled vseh predpisov srednjeveškega Trsta o obrt- nikih, trgovcih in ljudeh, ki so se preživljali s svojim delom v raznih poklicih. Izključu- jemo vse tiste poklice, ki so bili v sklopu mestne uprave. V ta namen nam bo služila 2. izdaja tržaških statutov, ki jo je leta 1727 v Vidmu tiskal Giambattista Fongarini. Da gre za 2. izdajo, potrjuje Fongarini sam, ko v uvodu pravi, da so mu »ukazali ponatisniti občinske predpise plemenitega mesta Trsta«. Omenjamo to izdajo, ker je popolnejša od kasnejše Kandlerjeve, a tudi zato, ker je tiskana v dveh jezikih, v latinskem in itali- janskem. Statuti so po tej izdaji razporejeni v štiri knjige, od katerih vsebuje prva ob- lastno-upravni, druga civilni, tretja krimi- nalni, četrta pa gospodarsko finančni zako- nik. Poleg tega je ta izdaja važna tudi zato, ker vsebuje v dodatku vse reforme statutov, ki so jih izvajali avstrijski vladarji od leta 1551 vse do leta 1682. Ne smemo pa misliti, da je razporeditev v Fongarinijevem tisku nastala po njegovi volji in presoji. Ne, izde- Mesar Gostilničar 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO lana je bila že v rokopisu. Po drugi strani bi bilo zmotno misliti, da je ta originalna razpo- reditev popolnoma v skladu z vsebino posa- meznih knjig, kajti tu in tam le poznamo majhne o v času kuge 20 soldov; 20 soldov je prejel še za legalne prepise do- kumentov (pooblastila o skrbništvu, najemi, oprostitve dolga itd.); za druge vrste doku- mentov je prejel 20 soldov, če je šlo za vred- nost do 4 mark,-* pri presežku te vrednosti je računal še po 1 sold več od vsake nasled- nje marke; za prepis testamenta in inven- tarja je prejel 3 male lire, če je bila zapu- ščina vredna manj kot 50 dukatov;^^ pri vrednosti zapuščine med 50 in 100 dukati je računal 6 malih lir, pri vrednosti preko 100 dukatov je zaslužil 8 malih lir. Iz predpisa je razvidno, da so notarji za- pisane testamente polagali v vicedomski pi- sarni, kajti noben vicedom ni smel dovoliti notarju javnega prepisa testamenta, če ga ni ta tudi napisal. Prepis se je moral napraviti v vicedomski pisarni, na njenem oknu ali v njeni bližini in le v prisotnosti vicedoma; ta je moral original po prepisu spraviti spet v arhiv. Ce pa sta vicedom ali notar to do- ločbo prekršila, sta plačala 50 lir globe. Ce je notar umrl, so morali mestni sodniki in pa providurji izročiti njegove spise drugemu notarju dobrega slovesa. Tega so iskali pred- vsem med pokojnikovimi sorodniki po oče- tovi liniji, nato šele med svaki in drugimi sorodniki, končno med najbojšimi prijatelji. Ce med temi niso našli nikogar, so zbrali vse dobre notarje in žrebali. Izžrebani je dobil pokojnikove spise in protokole. Ce je pokojni notar zapustil svoje spise dru- gemu notarju, se oblasti tej izročitvi niso upirale.^^ Spisi, prepisi in dokumenti dolo- čenih, izžrebanih ali po dednem pravu poob- laščenih notarjev so veljali za zakonite. Tudi ribiče štejejo statuti med svobodne poklice. Meščani ali prebivalci mesta, ki so bili ribiči in ribarili kjerkoli, so morali ujete ribe pripeljati v Trsi, razen ob nezgodi na morju ali če pripeljane ribe ne bi bile sveže, ker so ribarili predaleč. Tudi tujci, ki so ribarili v tržaškem morju, so smeli svoj plen prodajati le v Trstu. Nihče ni smel kupovati rib za preprodajo. Ribiči so jih morali tri ure prodajati v ribarnici, šele potem so jih smeli nositi po mestu in po ozemlju. Ribe so veljale za sveže, če so jih ribiči prodajali na dan ulova ali največ en dan po ulovu. Ceno določajo statuti le za tunino. Libra tunine je stala 1 sold ali 2 beneška beca. Trebušni del je imel višjo ceno: 1 sold in pol ali 3 beneške bece za libro. Drugim ribam so določili ceno sodniki in provizorji vsake štiri mesece v sporazumu z ribiči. Pri tem so pazili, da niso določili prenizkih cen (zaradi ribičev), pa tudi ne previsokih (zaradi kup- cev). Upoštevali so tudi ceno rib v bližnjih mestih, npr. v Miljah in Kopru. Tako dolo- čeno ceno je zapisal občinski pisar v svojo knjigo, za kar so mu ribiči plačali 8 soldov. Globo 3 lir je plačal tisti ribič, ki je prodajal po višji ceni. Ovadidi je zaslužil pol zneska in so mu verjeli, da je le imel eno samo pričo.-* Statuti govore tudi o poklicu mornarjeo. Toda iz besedila se vidi, da ne gre za mor- narje kot težake, kot fizične delavce, marveč za lastnika ali lastnike ladje. Predpis o njih ima predvsem finančni značaj, zakaj nje- gova določila se nanašajo samo na carino. Vsak mornar, ki v mestnem pristanu ali kjer- koli na tržaški obali vkrca kakršnokoli blago zato, da bi ga odpeljal dalje, mora plačati mitničarju po en sold od vsakega tovora (pod besedo tovor — salma, somma — razu- mejo tvorci statuta težo, ki jo lahko nosi en konj, t. j. 400 beneških liber). Ce bi naložil (natovoril) na konja, kobilo, vola, kravo, osla ali oslico, naj enako plača po en sold od glave.« Carine so oproščene tiste barke, ki prevažajo usnje ali sveže živalske kože za potrebe mesta Trsta, in tiste, ki prevažajo v tujino proizvode mesta ali ozemlja Trsta, kot na primer olje, vino in sadje. Meščani in prebivalci Trsta, ki na ladje nalagajo ka- kršnokoli blago iz lastne posesti, so carine oproščeni.^^ Denar, ki so ga mestni očetje pridobili s carino, so uporabljali za čiščenje pristanišča. Statut poudarja, da je bila carina uvedena prav zaradi tega. Ker imajo šolarji izrazito sezonsko in od vsakega drugega poklica drugačno delo, jih bomo obravnavali posebej, čeprav jih sta- tuti obravnavajo skupaj s koloni in to v predpisu, ki je prav kolonom posvečen. Do- ločila predpisa, ki pridejo v poštev za so- Pck Zdravnik 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO larje, iso naslednja: »Vsi tisti, ki bodo tuje solarne obdelovali na pol (od tod tudi ena- čenje s koloni) ali na drugačen delež, morajo biti v solarnah pred 1. aprilom. Tam morajo ostati podnevi in ponoči, dokler je v tistem letu mogoče pridobivati sol. Svoj poklic mo- rajo opravljati vestno, pridno in zvesto. V vsem času dela v solarnah morajo biti opro- ščeni službe mestne straže. Šolarji ne smejo prodajati soJi v solarnah, niti je odvažati iz solarn z namenom, da bi jo prodajali; ne smejo dovoliti, da se sol odnaša, niti priza- našati tistemu, ki bi jo odnašal brez dovo- ljenja njihovega gospodarja. Za prekršek je veljala globa 25 malih lir. Ovaduhu je ver- jeti, če ima eno pričo, in zasluži pol zneska globe. «2" Pričakovali bi, da bomo zvedeli o šolarjih kaj več. Tako pa je razvidno le, da sO' bili spolovinarji, oziroma, da so delali tudi na drugačne deleže. Prav zaradi tega jih kljub vsebinsko drugačnemu delu predpis izena- čuje s koloni. O teh je govor samo v zvezi z vinogradi, čeprav se mimogrede omenjajo tudi druge kmečke posesti. Zaradi reda, ki ga navajajo za njihovo delo, isi oglejmo vsa določila, ki se tičejo kolonov: »Kdor bi najel vinograd ali kako drugo kmečko posest, da bi jo obdeloval na pol, naj dela vestno; trte naj obreze pred mesecem februarjem, jarke in zidove naj očisti in popravi pred marcem, trte naj priveze na kole pred aprilom, vino- grad naj okoplje pred julijem. Vse to naj napravi na svoje stroške in po gospodarjevi dobronamerni volji. Za prekršek teh določil plača 8 malih lir globe in za tisto leto izgubi svoj delež pridelka. Tega mora izročiti na- jemodajalcu. Vsa omenjena določila veljajo tudi v primeru dednih fevdov.«^' V predpisu, ki prepoveduje uporabo privatnih zaporov, je o kolonih še rečeno, da vsakdo lahko are- tira in izroči v občinsko ječo kmečke kolone in kmete, ki mu ne plačajo najemnin ali do- hodkov, seveda če so ti kmetje in koloni na delu v vinogradih ali posestvih na ozemlju občine Trst.^^ Drugega ni v omenjeni knjigi. Važno je poudariti delovni red, ki ga navajajo statuti. Notar Ribič ker se je tako zakoreninil, da se je v vsej tržaški okolici ohranil do danes. Knjiga statutov nadaljuje s hlapci in de- klami. Hlapec in dekla sta nastopila svojo službo po dogovoru z delodajalcem. Kaže, da je v pogodbi bil vedno tudi rok za trajanje službe, zakaj pred potekom tega roka nista smela brez vzroka zapustiti službe. Kdor je tak vzrok imel, ga je moral navesti mestnim sodnikom, ki so ga lahko edini opravičili. Kdor je zapustil službo brez vzroka, je bil na svoje stroške zaprt v občinskih zaporih. Ce ni imel denarja za vzdrževanje, je dobil od javnih organov 12 unč težak hlebec kruha in zadostno količino vode. Takšnega hlapca ali dekle ni smel nihče jemati v službo brez dovoljenja prejšnjega gospodarja. Kazen za prekršek je znašal 25 lir. Vsak gospodar se je moral pred najetjem hlapca ali dekle naj- prej informirati, če je prej služil ali služila pri drugem gospodarju. Ce bi ne mogel nič ugotoviti, naj se z bodočo deklo ali hlapcem pogodi v prisotnosti mestnih sodnikov, zakaj edino tako ne plača globe. Hlapec in dekla nista smela zamenjati, posoditi, zastaviti, prodati, založiti in plačati ničesar brez do- voljenja svojega gospodarja. Kdor je kaj ku- pil ali vzel na posodo, v zastavo itd. od hlapca ali dekle, je bil kaznovan z globo 25 lir.28 Dolžnosti hlapcev in dekel statuti ne navajajo, ker so morali gotovo ves dogovor- jeni čas biti na voljo gospodarju za vsa dela. Preostaneta še poklica prostitutk in zvod- nic. Tržaški statuti ju sicer tolerirajo, vendar ju uvrščajo med uredbe kriminalnega zako- nika. Prostitutke in zvodnice niso smele sta- novati nikjer drugje, kot v javni hiši ali bordelu, ki je bil med občinsko palačo in pristaniškimi vrati. Ce je kriminalni sodnik zvedel, da katera teh žensk prebiva drugje, jo je ukazal v spremstvu mestnih straž s poveljnikom in trobento na čelu odpeljati do bordela. Ce tega ni storil, je bil obsojen na 10 lir globe. Nobena prostitutka ali zvod- nica se ni smela okrasiti z zlatim ali pozla- čenim pasom, sicer so jo obsodili na 10 lir globe. Od tretjega zvonjenja stražarskega zvona do prvega zvonjenja pri sv. Justu mo- ški niso smeli v bordel. Kogar so v tem času tam zasačili, so kaznovali z globo 10 lir.*° TRETJA SKUPINA: TRGOVCI IN KRAMARJI | Kot mornarje, šolarje in kolone tako tudi \ trgovce in kramarje obravnavajo statuti v j četrti knjigi. Nekaj odstavkov o njih je sicer j tudi v drugih knjigah, vendar vedno v zvezi j z mestnimi upravnimi ali kontrolnimi organi. Tako npr. so kramarji (Bottegari ali apothe- 34 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K RAJ EV. A' O ZGODOVINO KRONIKA cari) imenovani v predpisu o mestnih pro- vizorjih ter v zakonu o sleparstvu. Temelj za vprašanje trgovcev in kramarjev pa je predpis o trgovcih in trgovskem blagu, ki ga prinaša 4. knjiga. Pri tem predpisu pa so zopet upoštevani obrtniki in ljudje drugih poklicev. Kaj pravi? »Nihče pod nobenim pogojeni ne sme kupiti ali si kako drugače prisvojiti stvari, ki so bile prinesene ali pri- peljaTie na prodaj v Trst, razen v naslednjih krajih: Ribe se naj kupujejo v ribarnici, meso v mesariji, žito, rž, oves, proso, čičerka, bob in druge vrste žitaric ter sočivje v ob- činskem stariju ali fontiku. Kruh, kokoši, petelini, golobi, piščanci, jajca, drva, sadje, zelenjava in blago druge vrste se naj kupu- jejo ali drugače pravično prisvojijo na ob- činskem trgu. ki je omejen s kamnitimi mej- niki. Stvari, ki so bile v Trst pripeljane z ladjami, je dovoljeno prodajati v pristanišču ali v pristaniških vratih. Vsaka stvar, ki stane 2 solda ali manj, se lahko kupi kjer- koli. Nihče ne sme kupiti ali odnesti domov in nato preprodajati kako vrsto blaga, če to ni bilo pred tem vsaj eno uro razstavljeno na trgu ali na drugih prej omenjenih krajih, razen v primeru, če bi kupec lahko dokazal, da je za isto blago dal že prej pretlujem ali pa ga plačal v celoti. Meščan ali prebivalec me.sta (tu so mišljeni mestni trgovci), ki je kupil in pripeljal ali dal kupiti in pripeljati po kopneiu ali po morju iz več kot 40 milj oddaljenih krajev kakršnokoli blago, ga mora tri dni prodajati na drobno vsakemu drugemu meščanu, ki bi ga otl njega zahte- val, in to po isti ceni, po kateri je blago kupil brez pribitka stroškov, pa čeprav je tisto ceno plačal pred davnim časom (seveda, ko je bil denar več vreden) na katerikoli strani sveta. Prodajni čas treh dni je seveda veljal tudi za blago, pripeljano po morju v Trst, razen v primeru, če bi prisegel, da je kupil blago za lastno rabo in ga ne bo prodajal. Ce bi imstal dvom o resnični ceni, morajo sodniki zapriseči prodajalca in kupca in vse tiste, ki bi o ceni kaj vedeli. Ce bi prodajna cena ne ustrezala kupni, se je prodajalec kaznoval z globo tolikokrat, kolikokrat je bilo to potrebno. Globa za prekrške proti temu predpisu je določena na 5 lir; polovico je pospravil ovaduh, čigar ime so obdržali v tajnosti. Krivca je lahko obsodil en sam mestni sodnik brez procesa, potem ko ga je poklical samo enkrat.«" Vse to je veljalo samo za tržaške trgovce. Videti je, da je bila mestna uprava do trgov- cev zelo obzirna, kajti redko kje srečamo sankcije tako milega značaja; globa 5 lir ni bila velika, pa tudi ton predpisa je zelo ;tmeren. Še bolj zmerni so bili nasproti tujim Prodajalec jestvin trgovcem, ki se jih obravimva na koncu pred- | pisa. O njih pravi določilo: »Nočemo, da bi tujci zapadli pod ta predpis, razen v pri- meru, če bi bili prej z njim seznanjeni in bi ga prekršili.«ä^ Torej obzirnost nad vse. SKLP.Ni; POTEZE VSEH TREH SKLPIN Vemo že, da so vsi navedeni predpisi zelo nepopolni. Ko pogledamo tudi druga po- glavja gospodarskega zakonika, t. j. četrto knjigo statutov, vidimo, da izpolnjujejo za- konodajalci, kjer je mogoče, posamezne pred- pise s tem, da dajo trgovcem, obrtnikom in ljudem s svobodnimi poklici neke skupne poteze, po katerih sodijo, da so si podobni, če ne enaki. Iz te ugotovitve je treba delno izvzeti ljudi s svobodnimi poklici, ki nimajo enakih možnosti kot drugi dve skupini. Del- no zaradi tega, ker npr. ribičev ni bilo mo- goče popolnonm izvzeti. Predvsem je treba poudariti, da je v vsakem predpisu govor o tem, da mora določeni obrtnik, trgovec ali meščan z drugim poklicem pošteno oprav- ljati svoje delo. To priča, da so tržaški zako- nodajalci predpostavljali, da so ljudje nepo- šteni, ali vsaj to, da postanejo nepošteni ta- krat, ko se jim nudi priložnost goljufati ali kako drugače prevarati svojega bližnjega.. Gojite]] ostrig Solar 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kmet Kosec Iz te predpostavke izhaja vsekakor predpis o sleparstvu, eden najostrejših predpisov vsega gospodarskega zakonika. Ta predpis predvideva za notarja, ki bi napisal slepar- sko pismo ali dokument, krvno kazen izgube desne roke." Pod isti predpis spadajo še po- narejevalci denarja in tisti, ki vrednost de- narja zmanjšujejo s tem, da zmanjšujejo nje- govo težo z obrezovanjem (circumcisio ali tonsura). Poleg tega spadajo pod ta predpis v glavnem vsi obrtniki in trgovci. Naj nave- demo, kar predvideva predpis za gostilni- čarje: »Nihče naj ne kvari vina, ki ga pro- daja, s tem da mu primeša vodo ali drugo tekočino. Kazen znaša 25 lir. Poleg tega naj izgubi tudi vino, ki pripade tržaški občini, in povrne kupcu škodo. Isto naj se zgodi s tistim, ki je to opravil pred prodajo in ni obvestil kupca. Ce bi te globe ne mogel pla- čati, naj bo na voljo kapitanu, da ga kaznuje z bičanjem ali z mučenjem.«^^ Isti odstavek tega predpisa poudarja, naj se tako zgodi tudi s tistimi, ki bi pokvarili kakršnokoli tržno blago.^' Toda naslednji odstavek je še ostrejši: »Kar se tiče sleparskih mer in uteži, ukazujemo, da se kaznuje s 50 lirami vsak trgovec, kramar, obrtnik, krčmar, gostilničar, mlinar ali torklar, pri katerem bi našli v žitnici, skladišču, kramariji, krčmi, gostilni, mlinu, torkli ali mesnici sleparske tehtnice, mitre, libre ali drugačne vrste goljufivih mer ali uteži. Kazen naj se izreče vsakokrat, ko bi se to zgodilo.«'' Predpis dovoljuje mest- nim providurjem, redarjem in dacarju za uteži in mere, ki ga navadno imenujejo »da- car pravice«, iskati sleparske mere in uteži. Ce se je kaj takega našlo, so morali inkrimi- nirani predmet odnesti kriminalnemu sod- niku, kjer so krivca obtožili. Sodnik je moral krivca poklicati, ugotoviti, ali je bila mera Trgovec Kramar ali utež najdena pri njem, jo preizkusiti in ga kaznovati z omenjeno globo.'' Z isto globo so kaznovali trgovca, kramarja, krčmarja in vsakega prej omenjenih v primeru, če uradnikom niso hoteli izročiti mer in uteži v kontrolo, a so jih v njegovi prisotnosti raz- bili.Dacarjem in občinskim redarjem je bilo dovoljeno mere in uteži kontrolirati tudi tako, da so iz kupčevih rok lahko vzeli kup- ljeno blago, seveda preden ga je ta odnesel, ga stehtali ali izmerili. Ce se je izkazalo, da je bil kupec opeharjen, so prodajalca kazno- vali z 10 lirami. Z isto globo so kaznovali tudi kupca, ki ni dovolil, da bi kontrolirali kupljeno blago. V predpisu o sleparstvu se tudi poudarja, da morajo biti vse mere in uteži pečatene z občinskim pečatom. Kazen za prekršek, pa čeprav je bila mera ali utež pravična, je znašala 5 lir." Predpis o mest- nih provizorjih poudarja še to, da so provi- zorji dolžni »delati red med mesarji, obrt- niki, krčmarji, gostilničarji, trgovci, kra- marji, mlinarji in torklarji.« Vsi ti so morali imeti pravične mere in uteži, pečatene z ob- činskim pečatom in ne prodajati pokvarjene- ga ali ponarejenega blaga. Prekrške so mo- rali takoj prijaviti mestnim sodnikom; ti so poskrbeli za kaznovanje krivcev. Za pokvar- jeno ali ponarejeno blago so sodniki določili, da se sežge ali vrže v morje.*" Neko določilo istega predpisa daje možnost providurjem, da pokličejo izvedence, ki ugotove, ali je bilo meso, ki so ga prodajali mesarji, užitno.*' O vinu smo že ugotovili isto. Morda eo iz- vedence uporabljali tudi za drugo blago. Temelj tržaške pravice so bili v mnogih primerih ovaduhi. To