130. številka. Trst, v petek dne 12. junija 1903 Tečaj XXVIII glasilo političnega društva „€dinost" za Primorsko. V edinosti je moč J Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbu — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molln piccolo it. 3. H. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna ; ulica Carintia štev. 12. Krvavi konec dinastije Obrenovićev. U t i b i v Trstu. V današnjem zju-tranjem posebnem izdanju smo vskliknili na adreso vseh onih, ki iščejo monarhieni princip vladanja v tem, da 5 m več kratijo svobodno razvijanje narodov, tako-le: glejte grozni pretresljivi izgled, kam dovaja ta princip ministre in monarhe, ako hočejo vladati proti volji in interesom naroda! V tem zmislu so umeli tržaški Slovenci grozne dogodke na kraljevskem dvoru v Srbiji. Pokojni kralj Alesander je naš m ljudem iz-m«d vseh vladarjev lično najbolj znana oseba, ker so ga mnogi videli osebno, bodi v Trstu, bodi v Opatiji, bodi tudi ua drugih krajih v Primorju. Splošno je bil simpatična in ljubezniva pojava — morda že namreč radi tega, ker je bil nase krvi in ker je govoril v našem jeziku. Kjer-koli je nastopal, ; povsod mu je bilo spremstvo čisto slovansko. Kako je prišlo vendar do tako žalostnega konca ž njim ? Utis prvih poročil raznih židovsko nemških in oficijoznih avstrijskih listov je tak, da nehote sili človeku misel v glavo, da se ta krvavi boj v Be-lemgradu ni izvršil brez znanja onih Slovanom sovražnih krogov v Pešti, na Dunaju in v Berolinu. Sumljiv pojav je namreč to, da so imeli neki srbski ubežniki zvečer prej v neki kavarni v Budimpešti sestanek in dogovor. Tudi je bil v torek, torej en dan poprej, v Belemgradu srbski dunajski diploma-tični poslanec, o katerem mečejo sedaj listi, kakor »Neue Freie Presse«, »Fremdenblatt«.... z neko tendencijoznostjo v Bvet vest, da ni znal še takrat nič o nameravanem atentatu. Ali ne izgleda to tako, kakor da bi hoteli dunajaki listi svojega prijatelja že v naprej oprati ? ! Naravnost osodepolno pa je, da je na čelu sedanjemu revolucionarnemu minister-stvu liberalec Avakumovid, o katerem se ne zna nič druzega, nego da je vzgojen na nemških šolah v nemških deželah, da je bil za upnik starega neznačajnega lisjaka Ristica in da je bil v vseh svojih političnih nastopih bolj avstrijski Nemec in Madjar, nego li po nosen slovanski Srb. Njemu primerna je nekako tudi njegova ministerska okolica, v kateri sta dva člena, ki imeta roke okrvavljene v krvi umorjene kraljevske dvojice. Gotovo najmarkantneje dejstvo na vseh dogodkih je proglašenje Petra Kaiadjordjevica za srbskega kralja. O njem je namreč znano, da je slepo udan nemškim in madjarskim političnim namenom. Tudi je bilo njegovo moralno vedenje ne dolgo temu tako, da je prišlo med njim in ruskim carjem do resnega nesporazumljenja. Zadnji čas se je bavil samo takimi stvarmi, ki bo služile njegovi oBebni zabavi. Beležimo tudi dejstvo, da je glasilo ministra za vnanje stvari, grofa Goluchovskega, nekako dobrohotno vsprejelo na znanje pokli-canje Karadjordjevida na srbski kraljevski prestol ter mu že v naprej zagotovlja priznanje od strani avstro-ogrske diplomacije. Nekako čudno zveni sodba italijanskih glasil, ki sodijo dogodek kakor da ga je uprizoril srbski narod. Temu dosledno pov-darjajo, da je ta grozni čin znamenje na-rodno-moralne dekadence Srbov, O tem pa povdarjajo izrecno, da Srbi niso barbari, ampak da so že stopili med civilizirane narode. Taka sodba pač ni j resna, a tudi in resnična. Na vseh teh krvavih d« g<>dk h, kakor je videti, ni s deloval sibski narod, a kako ga vsprejme — to nam p >ve bližnja bodočnost. To patrjuje nekako strah zar.>tn>kov, ki z neko nervoznostjo skušajo šiloma n rod pridobiti za Karadjordjevic Taki so prvi utisi v tržaških slovenskih krogih. Čitatelji sami vidijo po veem tem. kako težko je priti v tem h pu do jasnega spoznanja in do prave resnice. Na vsaki način pa m >ramo povdarjat«, «ia je sodba o zadnjem Obrenovieu Aleksandru ta, da je moral dopr nesti krvavo žrtev za obilne grehe svojih očetov. Zg<-d ivina ne bo sodila te dinastije m lo, d«,čim zopet ne na« loži one težke krivde na ramena nesrečnemu Aleksandru. Slabotni in neznana ni Aleksander je taval ves čas svojega vladanja med raznimi vplivi sedaj na desno, tedaj zcptt na levo. V zadnjem hipu svojega življenja pa je prodrla v njem prava slovacska narava. Ko so mu zarotniki predložili v podpis li stino, s katero naj bi se odpovedal kraljev -skemu prestola, si je izbral rajše emrt ! Ta čin mu pridobi gotovo smpatje tudi nje-govili csfcbn h sovražnikom. Kako vse dru- gače je postopal Nemec Batemberžan pred iz revolverja, ne da bi bil koga zadel, bil je Bolgari! Kar podpisal je odpoved in — tudi ubit. Tako bo imeli zarotniki svobodno zbežal. pot do kraljeve spalnice. Kralj Aleksander Tako nekako se sodijo v Trstu dogodki je na oknu vpil na pomoč, a ee nihče ni na srbskem dvoru. V enem pogledu pa je j zmenil za njegovo klicanje. Ko je sprevidel, nam že dane-« dozorelo prepričanje : p r i - ! da je zgubljen, objel je kraljico in tako sta bližal seje trenotek, ko bo m o-j oba v objemu pričakovala zarotnike. Ko so ral avstro - ruski dogovor, isti udrli v sobo, s > takoj več strelov ob prestati svojo najtežo izsku-j enem izstrelili „ proti kralju in kraljici, ki sta s n j o » t se smrtno zadeta zgrudila na tla. Druge gruče zarotnikov udrle s> v stanovanja ministrov, kateri so bili ali po-odvedeni v ječe. Druga verzija o načinu umora. Z Dunaja prišel je razven danes zjutraj ob- j etreljeni ali odvedeni v ječe. Vest o teb javljenega opisa napada na dvor, še sledeči j dogodkih seje takoj razširila po vojašnicah opis, ki se ne slaga s prvim. Glasom tega j in 9e razun poveljnika Nikolida nihče ni i poročila izvršil se je umor in prevrat v Sr- j protivil novemu stanju stvari. Nikolida so biji na ta način : Ob poldrugi uri popolunoči V8ied tega tu(ji ubili. ndrlo je v kraljevo palačo trideset častnikov: , .... „ . , , \ , , ii m Pogreb kraljeve dvojice izvrši se v o. in 7. pešpolka pod vodstvom polkovnika o j j Mašina. Vrata in duri, katere ni bilo mogoče podreti, so bile razstreljene z dinamitom. Napadalci so ubili kraljevega adjutanta Nau-moviča. V predsobi stopil je zarotnikom nasproti ordonančoi častnik Viljkovič in ko se je isti hotel braniti, so ga zarotniki takoj nedeljo na državne stroške in sicer v samostanu v Rakovici. Iz Novega Sada pa prihaja tretja verzija, ki pravi : V sredo zvečer vršila se je slavnost srbskih pevcev, kateri slavnosti sta ustrelili. Istotako se je dogodilo v drugi J prisostvovala tudi krali in kraljica. Na to je predsobi. General Petrovič, ki je spustil strel'b v koraku intimna \ectij8. Po končani večerji je en polk pešcev obkolil kraljevo palačo. Z ulic metale so se skozi okna v palačo dinamitne patrone, kar je v palači provzročilo grozen strah. Na to je vojaštvo udrlo v konak in tam vse pobilo, kar mu je prišlo nasproti. Bilo je o tem ubitih kakih tristo oseb. * * * Iz Belegagrada poročajo, da je polkovnik Nikolid, poveljnik podonavske divizije, na čelu 8. pešpolka hotel priti v mesto. Pred vojašnico pa mu je stopil nasproti nadporočnik Dragovid z vojaškim oddelkom. V spopadu sta bila cba nasprotnika ubita. * * * Dan 10. junija je usoden za dinastijo Obrenovićev. 10. junija 1868. je bil umorjen knez Mihael Obrenovid v Topčiderskem parku. Isli je v letu 1860. prevzel vladar-stvo po smrti svojega očeta. Razlika je le ta, da je bil sedaj kralj Aleksander ustreljen, knez Mihael Obrenovid pa zaboden. Zarotniki iz leta 1868. so bili prijeti in ustreljeni. Kaka usods. pa čaka sedanje zarotnike ? Pomembno je tudi, da je tedaj padal sum na nekdanjega kneza Aleksandra Karadjordje-vida. /t- '' ' Dogodki na hrvatskem. Satrap Hrvatske. Pod tem naslovom prinaša dr. Trešičev izborno urejevani »Jadran« sle leči članek na italijanskem jeziku : Ako bi b;la v Hrvatski v veljavi ustava, ne bi sedanji ban, ne dvajset let, marveč niti 24 ur mogel ostati na svojem mestu. Od nesrečne ure, ko je prišel v Hrvatsko, ni bilo njegovo vladanje nič druzega, nego gaženje narodnih pravic in izkoriščevanje gospodarskih sil dežele. Pričel je b tem, da je ukradel državni arhiv in ga prslal v Pešto. Radi tega so ga z brcami zapodili iz hrvatskega sabora ; in res se ni moglo drugače postopati s tatovom; kajti, ako ne bi bil izvršil tatvine, ne bi bil dotičnega dejanja napravil po noči, temveč v svitu dneva. Kateri drugi, pošten in pravičen mož bi bil radi tega podal svojo ostavko, a grof Karol Khuen Hedervarv je bil do grla zakopan v dolgovih in hotel si je pomagati na djari, da je tako obubožal Hrvatsko in tako iztrebil nje prebivalstvo, da bo čisto lahko Hrvatsko podvreči Ogrski in jo madjari-zirati. Kdo bi mogel opisati vse tiranske čine tega nesramnega satrapa, ki je prišel v Hrvatsko veB zadolžen, a jo zapusti — upamo, da v kratkem — bogat na milijonih, ako mu zagriženo sovraštvo naroda ne zabrani tega za vselej ? ! Kdo bi mogel prešteti vse žrtve njegovih političnih osvet, odkar je odpravil kom-petenco porotnih sodišč za politične zločine in za tiskovne pravde, odkar je sodnike ponižal v policajske in Bužeijske izvrševalce njegove volje? V kateri deželi na svetu je svoboda ti-Bka tako tlačena, kakor v Hrvatski ? Kateri časopis na svetu izhaja tako bel, kakor »Obzore, in more slaviti svojo tisočero zaplembo, kakor bo to mogel v kratkem ta list ? Kdo bi mogel izračunati materijalno škodo, ki je stroška ' povzročena hrvatskim listom po tem sekve- Hrvatske! Vsled tega je dal, mesto da bi bil pobral šila in kopita, napadalce obsoditi na težke kazni in jim vzeti vse državljanske in politične pravice, da bi se jih na ta način iznebil za vselej. Uzorni rodoljub Grga Tuškan je bil obsojen na šestmesečno težko ječo in na iz gubo pravice do izvrševanja odvetniške prakse, ker je prisegel, da je videl, kako je poslanec pl. Gerzani<5 zadal banu mogočno brco v oni del telesa, ki je na njem morda de n jposteneji in najčietine let — ne sme hoditi. Zahtevala sta od naju, d d se jima legitimirava ! Midva pa sva zahte.ala, naj se ona dva teliti mirita, ker je mog< če, da nimata pravice ustavljati ljudi — mirne pasante, ko gredo po dovoljeni stezi. Ker dotična nista imela nikake Ugitin acije, sem ju povabil k Skrinjarju, da jima tam (ako sta t i»oznana) dam svojo legitimacijo. — Dot čna p« ni-ua hotela slišati o tem povabim it-tuveč sta šla od naju v nasprotno stra . Cmal sem potem od 5. do 7. ur«, da pride kedo k meni, da se mu legitimiram, toda — dogodilo se je sledeče : Ko sem šel, oavltšč sam se svojimi otročiči, s Trstenika v m«-sto. j« neki s puiko oboroženi mladi mož vprašal moje, za mano idoče otroke, da-li sena jaz oni, ki je »vrgel gospoda«. Srbelo me je vstaviti se in povedati dotični »u, da jaz nisem nikak tolovaj — katerega s* s pušito čaka na cesti, toda jaz in še bolj moji otročiči smo bili preveč razburjeni, da bi bil mogel mirno odgovarjati oa morebitne surove bes« de — zato fea šel mirno domov. Ker sem čul, da dotični gospod želi izvedeti moje pravo ime in naslov, se tu podpisujem s polnim imenom. Maločaslno fa je od njega, ako govori obolo — vsaj jaz sem moral to slišati — da sem jaz njega udaril prvi. Ker upe m, da me bo dotičnik tožil, opuščam za danes vsaki komentar o tej »turški« sferi. Fran Kravo s, ul. Molin piccolo štev. 1.(1. n. P. S. Od uglednega slovenskega moža sem dcznal, da je g. Aleksander Economo dobra duša in zagotovilo se mi je, da isti ni dal povelja za take surove napade. Ker ne želim žaliti nikogar, ki mi ni ničesar ralega st< ril in ker je surovo vedenje napadalea obče znano na Trsteniku — bi prosil g. Ecoooma, naj zabrani ponavljanje sličnih napadov, ki niso v eaBt omikanim ljudem. Isti. Nočejo znati slovenski. Očividec nam poroča : Te dni je prišel v gostilno »Viole« neki naš rojak in je po slovenski vprašal, kaj imajo pripravljenega za jesti. Natakar pa se je odvezal: Mi no šo ščavo, no kapišo ! In obrnil je hrbet gostu. Pozneje je sicer prišel drug natakar, ki je vendar postregel našemu možu. Ali po našem mnenju ni nikakor poravnano ono grdo žaljenje. Će že mož ne zna slovenski, naj bi to vsaj uljudno povedal, ne pa da je žalil našo narodnost in vrhu tega stavljal našega človeka v zasmeh ! Mi principijelno ne smemo molčati na nobeno žaljenje. Ce že v kaki gostilni nočejo imeti ščavov — dobro: naše ljudstvo prav lahko ustreže njihovi želji. Ali dokler nosimo kam denar, zahtevamo tudi spoštovanje ! Zavarovalnica za govejo živino v Trebčah priredi %r nedeljo dne 14. t. m. ob 4. uri pop. javno tombolo. Dobitki so: terno — janjček ; činkvina - - prašiček ; I. tombola — junica, II. tombola — junček. Kar smo rekli nedavno temu, ko smo vabili na tombolo zavarovalnice v Bazovici, velja tudi eedaj : kmetje pomagajte si med seboj podpirajte te vzajemno! Kdor more iz okolice, naj pohiti v nedeljo popoludne v Trebče. Tudi Trebenjci so vredni naših simpatij in potrebujejo naše pomoči. Čitalnica pri sv. Jakoba in Zveza tržaške slovenske mladine vabiti p. n. slovensko olčinstvo na vrtno veselico, ki jo priredite v nedeljo, 14. junija 1903. na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu s petjem, godbo in šaljivim igrokazom. Nekdo darnje: Žecski podružnici sv Cirila in Metodja 50 K, dijaški kuhinji v Trstu 50 K, Zavodu sv. Nikolaja 40 K, Vdovi Franetič Ivana 32*50 K. (Oln'arjenci naj pridejo po navedene zneske v Tržtško posojilnico in hranilnico.) Dražbe premičnin. V soboto dne 13. junija ob 10. uri predpoludne se l>odo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Molin a Vapore 1, hišna oprava; ulica Accjuedotto 23, hišna oprava ; ulica Giulia 3, oprema v zalogi in železna blagajna; ulica Koi.omo 1, koč je; ulica del Bosco 6, hišna oprava ; ulica Tigor 3, hišna oprava ; Corso 2'2 in ulica Tintore 5, hišna opiava, glasovir, oprema v zalogi in razno. Vremenski vestnik. Vferaj toph mer ob 7. zjutraj 18.2, ob 2. uri popoludne 20.— C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758.5. _ Danes plima ob 11.18 predp. in ob 9 30 pop.; oseka ob 4.27 predpoluine in ob 41 popoludne. stvo »Kolo« iz Trsla. 6. S. Gregorčič: »Hajdukova oporoka c, deklamacija. 7. Volarič : »Slovenski svet ti si krajane, možki zbor, poje društvo »Venec« iz Kozine. 8. Dr. B. Ipavec: »Slovanska dežela«, mešan zbor, poje »Narodna Čitalnica« iz Brezovice. 9. Sattner: »Studenček«, mešan zbor, poje društvo »Jurčič« iz Rodika. 10. Zbirka ljudskih iger II. dtl : »Vedeževalka«, gluma. 11.Iv. pl. Zaje: »Slava delu«, možki zbor, poje društvo »Kolo« iz Trsta. 12. Sattner; «Po zimi iz iole«, mešan zbor, poje društvo »Venec« iz Kczine. 13. Vaupotič: »Slovo«, možki zbor, poje društvo »Zvezda« iz Herpelj. 14. »Slovenac i Hrvat«, pojejo vea društva skupaj. 15. Ples in prosta zabava. Mej posamičnimi točkami in k plesu svira bratska godba. Vstopnina k veselici 60 st., k plesu za možke 1 K — za ženske 40 stot. — sedeži 20 stot. Začetek veselice točdo ob 4. uri popoludne. Veselica se bo vrš la ob vsakem vremenu. — Č: sti dobiček je namenjen mlademu, komaj vstanovljenemu društvu »Zvezda«. Na mnogoštevilno udeležbo uljudno vabi odbor. X Vrlo pevsko društvo »Zrinjski« v Dekanih v zvezi z drugimi dekanskimi društvi priredi dne 29. t. m., to je v dan sv. Petra in Pavla, lepo narodno veselico. Ker je ves Čisti dobiček te veselice nnmenjen v najplemenitejšo s vrh o, je želeti, da bi na tej veselici sodelovala tudi sosednja bratska društva. V ta namen naj bla-govole svoje sodelovanje in pevske točke prijaviti podpisanemu čimpreje. Odbor pevskega društva »Zrinjski«. Odjutsnt podpolkovnik MihaelNaumovič bo pokopan danes popoludne. BELIGRAD 12. (B.) Včeraj bo vsi častniki sneli b 'čepic kokarde s začetnicami I umrlega kralja. Mesto je v zastavah v narodnih barvah. DUNAJ 12. (B) (Zbornica poslancev.) . Med došlimi spisi je interpelacija nemške napredne in ljudske stranke do miniaterskega predsednika, da li je isti v stanu dati kakovih podatkov o dogodkih v Belemgradu ino konsekvencah ! ter uveljaviti svoj ustavno pristoječi mu ' vpliv v tej smćri, da se ukrenejo primerne j odredb e v zaščito avstro-ogrskih državljanov | in v varstvo političnih in gospodarskih interesov monarhije. DUNAJ 12. (B) Vest, da so podonavski monitorji »Szamos Leitha«, »Marosz« in »Koro«« pripluli pred Beligrad, ni osnovana. Tržaška občina v državnem zboru. DUNAJ 12. (B.) Mej došlimi spisi je interpelacija pana poneverjenja proganjal z vs'"> ftrogoaijo. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK, Lastnik konsorclj lista „E d I n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trata Razne vesti. Usmilite se gladnih! V »Corriere della Sera« čitamo, da so trentinski izletniki, ki so bili minole binkoštne praznike v italijan skem mestu Brescia, podarili 1000 lir za razna tamešnja društva. V istem listu smo pred par dnevi čitali o groznem gladu, ki vlada v Le»ice in po njfgs okolici. Ne bi-li bilo bolj umestno in bolj človekoljubno, ako bi bili poslali omenjenih 1000 lir gladnim kmetom, nego da se je isto svoto podarilo raznim nepotrebnim društvom? — Glad ne pozna politike — gospoda pa, nasprotno, ne poznajo gladu — drugače bi, ako jim že kaj preostaja, pomagali prej lačnim in še le, ko bi teh ne bilo, naj bi uganjali — politiko ! Loterijske Številke izžrebane dne 10. jun j a : Inomost 81 60 28 49 27 Brno 47 23 61 10 44 Vesti iz ostale Primom k? X Pevsko in bralno društvo »Zvezda« v Herpeljah priredi povodom domačega »opasila« v nedeljo dne 14. junja t. 1. na dvorišču Jožefa Benčič štev. 45 veselico s petjem, deklamacijo, igro, godbo in pleeom. Iz prijaznosti bodo sodelovala sledtča bratska društva: pevsko društvo »Kolo« iz Trsta, (korporativno z zastavo), »Narodna Čitalnica« iz Brezovice (korporativno s j&astavo), pevsko in t>ralo društvo »Venec« iz Kozine (korporativno) in pevsko in bralno društvo »JurfliiS« iz Rodika (korporativno). V s pored: 1. Sprejem »Narodne Oital niče« iz Brezovice. 2. Sprejem društev : »Kula« iz Tr*ta, »Venec« iz Kozme in »Jurčič« iz Rodika. 3. Pozdrav. 4. Vaupotič : »Na delo«, možki zbor, poje drušvv.. »Zvezda« ia Herpe'j. 5. F. Bazinc — K. B-ndel : »Križaci na morju«, mešan zbor, po e dru- Brzojavna poročila. Krvava tragedija v Srbiji. DUNAJ 12. (B.) »Neue Freie Presae« javlja iz Belega^rada : Podonavski monitorji »Szamos«, »Leitka«, »Maroaz« in »Korosz« so došli pred Beligrad in vrgli svoja sidra. Glasi se, da je garnizija t Nišu odrekla vladi svojo pokorščino. DUNAJ 12. »Neues Wiener Tagblatt« objavlja pogovor s knezom Aleksijem Kara djordjevicem, ki biva »eduj v zdravil'šČu Edlach, a ima svoje stalno bivališče v Parizu, in je pred 9 leti uveljavljal svoje pravice do srbskega prest«-la. Knez je izjavil, da mu je v veliko ves-1 je, da je Peter Kara djordje vi<5 proglašen kraljem, ker vid' v tem najboljšo rešitev krize. On sam ne bo od*l*-j stavljal nobenih zahtev več do srbskega presti la. DUNAJ 11. (B.) Zasebne brzojavke listov | oročajo iz Belegagrada, da je kralj Aleksander takri zadobil smrtni strel v gol-tanec, njtgove zadnje besede «o b:le: »Vojaki, vi ste me izdali!« Truplo kraljica je skoraj r*7mesarj*no. BELIGRAD 12. (B.) Trupli kralja in kraljice ste bili po noči | oloženi v rodbinsko rt.kev Obr*novidav v kapeli atarega pokopališča pri pv. Marku. Blagoslovljeni« je rzvršilo sedem duhovnikov. Ceremonija, ki je bila izvršena povsem na tihem, je trajala cd 1 in pol do 3. ure zjutraj. V i*ti rakvi leže : na Jesni Ana Obrenovid, uiova po j restricu kralja Aleksandra in Jovan Obrenovic ; na levi knez Milau Obreaovi<5, eden sinov Mi loša < »brenović-i ter princ Sergij, ki je bil brat kralja Aleksandra, a je umrl neposredno po rojstvu. Prodaj&lnica rokovic in kravat. A. HUBMAN TRST Corso štv. 10. T11ST. Rokovice g^ace, pive vrste za gospe, 2 gumba po......gld 1.— 3 gumbi po.....gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele kože za prati, 3 gumbi po . . . • . gld 1.20 Rokovice ravno take, za deklice, 2 gumba po.....gld —.80 Rokovice iz ponarejene kože, 3 gumbi po........gld —.50 Rokovice glacč za gospode (angleške vrste) po.....gld 1.30 do 1.40 Rokovice pristne angležke po . . gld 1*80 Rokovice za častnike gld 1.10, podčastnike 70 novč. Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien" prah za gospe tvrdke Kielhauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. NB. Rokov.ce se poskušajo ter sprejemajo naročbe po meri. Proda se hiša 7. dvemi nadstropji in vrtom v bližini mesta. Več poizve se v naše j tiskarni ulica Carintia štv. 12. XX*XXX $XXXXKXXX X « X X x * 8 X X x x x x x X x x ■v* * n ■-t k* / "H n n A Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznan6 tovarne nmarsit zadruge v Borici (Soifau vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej /foton Čcmigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. t. hiša Marenzi. Največja tovarna polištva primorske kizli. Solidnoat zajamčena, kajti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a tem- __ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, ma- jk derni sestav. Konkurenčne oene. 3 V Album pohiiteT brezpl&6«n ^ X X X £ X X Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi " ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Ceue, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Dnitrovas cenik brezpl&fino in franko. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejSib kombinacijah pod tako ugodi.imi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjPojočimi se vplačili. V*ak <*lan ima po preteku petih let pravico do dividende ff SLA VIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine : 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše držare z vseskozi slovansko-narodno upraro. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah ^kode cenfu'e takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. J^ jAk jk Prodajalnica obuval G. Mayer Grego. TRST. — Riborgo štv. 19. — TRST. Velikanski dohod za birmo. Qbuvala za pospode Qbuvala za gospe. anfclt&ka J„, q|cl. 3.20 tU e( a. Črni i ll nit«-iin *i \j , ii ( «> gld 3.50 » (mi gld. 3.50. d zk. A» vij! )rkir»ui * b. l< i" gld. 1.90 Specijaliteta obuval za deoke. >~aroebe po meri. Izbor oblek za moške in dečke. Manifakturna trgovina v ulici Nuova, nasproti palače Salem x x p ri p ro c bisalke od bombaža „ „ platna . . »» oo q Prodaj aliiica obuval Julij a Romanelli C O R S O 8. Velikanski dohod za spomladni čas. o o Obuvala za gospode £r'itf angleška p<» gld 3-20, > umeoa, > p' gld 3.50 Specijaliteta uhuval za dečke. Obuvala za gospe. črni ali rumenu, angleška po gld. 3.50 n zai čevlji li kiraui e i p • gld. 1.90 Naroebe po meri. Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 -O OO— O- Najstarejša slovenska tovarna 1» zaloga pohištva Andrej Jug TRST — uiica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST •.:*.}>• rooa sojina cenjen m rojakoiu kvoj« ul> ljše in trp« ž no (mn^rvu, b«»;jioi e^cilo d.i t»ij nacrtu ali {»oprave, krt«,ie -z, vrči v DajfcTijjgeUi e« «u m \ o /.au|.*«u t rip« roča svoji-u ro tK >u< ili L-t/ei. v liliJd u ^eeli : MoJi k 5 loj i Hi : - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ........kolodvor ali brod v Trstu...... Gulielmo Brod & C.° poznana tvrdka s 0 H I Š T V 0 IVI naj elegantne j še vrste Z \JAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani itv. 14 T R S T vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IN GRATIS ALLA BELLA VEDUTA ulica Romagna št. 20 nasproti vojašnici, b Zbirališče slovenskih delavcev u Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakupuje želodčne bolezni h prelilajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživanjem pomankljivi h, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje priporoča ne dol.ro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza vee let preskušeno. To zdravilo je znano * prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. 0 To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zeliič in dobrim vinom, A OJači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeližčno vino od-X stranjnje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- V Q čajo bolezni in delnje vspeftno novo napravo zdrave krvi. ^ > pravočasno pora! o zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj {■ozabiti. »ihti predno-t porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi ; '.javi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih zastarelih 1». »lečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina 7aniranip pIhuPĆUp nntroho in nJe neprijetne posledice kakor: stiskanje, iČipanje, C-apil O.IIJC UIUVC3IVC p U II CUC bitje arcaT nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in -istemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se s?-zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice slal*- prebave, pomankljivega naraščaja krvi in holehnega stanja jeter. Pri popolnem poman kanj w volje do jedi. pod nervoznem zbeg&njem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim l>olnikom hiranje. Zeliirno vino daje oslal>eli telesni moči svežo vspodbujo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pinma. .-. ...i/ Wm i ~ •is- Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo. Izvrstna Milija. — Vse jo najnižji! česali. Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče »Na zdar!« vsem slov. bratom Gorazd IvaMeie gostilničar. -JG" Svoji k svojim TOUflRNfl POflIŠTUfl IGNACIJ KRON dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H cn h ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — — — — — — brezplačno. — — — — — — Naznanje! ~ odpisani javljam slav. občinstvu ' da sem po dolgotrajni bolezni zopet prevzel vodstvo svoje čevljarske delavnice v Barkovljah, Priporoča se u dani Mihael Vičič. I ~ i Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. udi razpo-iljajo : lekarne v Trstn Piazza grande ftt. 3 Via Huova št. 27 in Via del Feace po 3 ah več steklenic zeli-čnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto. Svari se pred ponarejal jem Zahteva naj se izrečno _Hubert Ullrich-ovo_Zel i seno vino,_ Zeliščno vino di nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega Špirita 100.0 gheenna l