KRANJ, petek, 16. 12. 1983 CENA 14 din a Savni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek fc 35-letnici izhajanja odlikovan z Recfom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 96 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 0 vodo cisternami »m se nekatera vodna ijetja posušila, bo treba banjski občini Mj varčevati tudi z vodo MIBJimiMHIMIIR (noj — Dolgo sušno obdobje, zali katerega se je povsod znižal ni- 1 podtalnice, v centralnem vodo-**m sistemu Kranja še ne poveći prevelikega pomanjkanja vo-k Dosti slabše je na območjih, ki 1i vodo oskrbuje vodovodni site iz Tržiča, medtem ko Naklo, ki twex v pretežni meri vezano na tr-*i vodovod, dodatno dobiva podane količine iz kranjskega vodo-■ida. Območje Trstenika in Tenetiš lj« zaenkrat oskrbljeno s pitno vo-fezdodatno in začasno povezavo na ito vir, dobljen z raziskovalno vr- K Brez vode so v decembru ostali ttivalci nekaterih manjših naseliti so se doslej oskrbovali iz samo-tph vodovodnih sistemov, s kap-*»i ali vodnjaki. Tako na primer tajski gasilci te dni redno s cisterna vozijo vodo na Šenturško goro, *jefe konec novembra z začasno Mdjučitvijo na provizorično zajetje %idarle imela vodo. Vodnjaki so *wsuhi na Možjanci, kjer so tudi ^prosili kranjski izvršni svet za delno pomoč pri plačilu dovoza vo-^ Če bi zapadel visok sneg, bi bil izvode s cisternami povsem one-Hooen. Problem oskrbe z vodo se i» Možjanci vleče že vrsto let. Drugo %boverjetno že drugače, saj so se 'fcćli za temeljito obnovo pre-^Mega, starega vaškega vodo- V zadnjem času so se povsem osu-^tndi kapnice v naseljih pod Jote, tako da gasilci vozijo vodo na ♦ornik in Jošt, pa tudi na Jeprco. Zaradi takšnega stanja se je sestal *i občinski štab za eivilno zaščito ^pozval vse porabnike vode k varanju. Značilno je, da se poraba J* najbolj poveča v prostih dneh. J k temu prištejemo še številne tere na vodovodnih ceveh, ki se ^*kjo ie od zgodnje jeseni, potem Weoskrbe z vodo v kranjski obči-***nebi smeli biti brezskrbni. L. M. Varujmo zemljo in povečujmo pridelavo Podatka, ki zaskrbljujeta: Slovenija ima na prebivalca le še 1200 kvadratnih metrov obdelovalnih zemljišč; k temu je »pripomogla« tudi kranjska občina, ki je v obdobju naglega razvoja letno pozidala povprečno 50 hektarov najboljših njiv in travnikov. Kranj — Domala desetletje je minilo, preden so se odgovorni zavedeli, da je rodovitna zemlja temelj življenja. Pred letom sprejeti interventni zakon o varovanju kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti je korenito posegel v odnos do kmetijske zemlje in med drugim povzročil tudi spremembe v družbenem planu kranjske občine. Občina je namreč že tako dovolj siromašna z najboljšimi zemljišči, saj je v obdobju hitrega industrijskega razvoja in gradnje infrastrukturnih objektov letno pozidala povprečno 50 hektarov naplodnejše kmetijske zemlje. Kmetijska zemljiška skupnost občine Kranj je bila ustanovljena pred osmimi leti, da bi varovala kmetijska zemljišča pred pozidavo, zagotovila izvajanje kmetijske zemljiške politike in ustvarjala razmere za povečevanje organizirane kmetijske pridelave. Dobro se je zavedala, da je vsak pozidan hektar za vedno odtujen kmetijstvu, zato je v vseh teh letih veliko vlagala v izboljševanje kmetijskih zemljišč. Za kmetijsko rabo je usposobila 250 hektarov predvsem v hribovskih predelih. S tem je omogočila uvedbo kmetijske mehanizacije na hribovskih kmetijah, posredno pa pripomogla k temu; da so tudi višje ležeče vasi in zaselki ostali obljudeni. Vsako leto je opravila agromelioracijska dela (izravnavanje zemljišč, kultiviranje gozdnih površin, pobiranje kamenja na njivah, ureditev dovoznih poti) na povprečno 40 hektarih. S kultiviranjem je za kmetijsko rabo usposobila 184 hektarov posekanih gozdov, od tega 169 hektarov na območju letališča Brnik in 15 hektarov pod daljnovodi na Okroglem. Predlani je končala z deli pri zložbi in ponovni razdelitvi 313 hektarov zemlje v Predosljah, na Suhi in Ilovki, zdaj enaka dela potekajo na 360 hektarov obsežnem območju na Visokem in v okolici. Osušila je 15 hektarov zamočvirjenih zemljišč na Jezerskem in izdelala načrte za izsušitev 350 hektarov na območju Tenetiš in 240 hektarov v krajih pod Krvavcem. Naročila in plačala je načrte ter zagotovila del denarja pašnim skupnostim za ureditev planin Rakeževo, Zagradišče, Zavrata, Robci, Mala in Velika Pola-na, Javornik, Jezerca in Kriška planina. Kmetijska zemljiška skupnost se je vključila tudi v republiško akcijo pregledovanja obdelanosti zemljišč. Ugotovila je, da je v občini le 32 hektarov neobdelanih ali slabo obdelanih zemljišč, pa še za to so tehtni razlogi, saj so lastniki teh parcel ostareli in za delo nezmožni kmetje. Zemljiška skupnost pa je že sprejela ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bodo tudi ta zemljišča dobro obdelana. V kranjski občini so z odlokom zaščitili 1306 kmetij. V kmetijski zemljiški skupnosti ugotavljajo, da odlok varuje kmetije le v primeru dedovanja, medtem ko sicer pušča lastnikom proste roke. V zadnjem času je porastel promet s kmetijskimi zemljišči; še vedno pa nekmetje zelo počasi prilagajajo obseg zemljišč dovoljenemu maksimumu (dva hektara) čeprav bi morali to storiti že do predlanskega februarja. Zakon tudi določa, da morajo občani, ki niso kmetje, do 12. februarja prihodnjega leta zamenjati zemljišča iz prvega območja z zemljišči iz drugega. Pri postopku m treba plačati taks in davka od prometa nepremičnin. Namen zamenjave je zagotoviti smotrnejšo rabo kmetijske zemlje. M. Bernard Umetni sneg na skakalnici v Planici — Tokrat prvič je 90-metrska skakalnica v Planici pokrita z umetnim snegom. Skakalnico so pripravili za mednarodno tekmovanje za pokal OPA, tekmovanje v nordijskih disciplinah mladincev alpskih dežel, a bo do 29. decembra, ko bo tekma, odlično pripravljena za treninge naših skakalcev. Snežni top so posodili kranjskogorski žičničarji. — Foto: F. Perdan Dražji mestni promet Zakaj ne bi tudi v Kranju uvedli žetonov? Kranj — Skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj je na zadnji seji v četrtek, 8. decembra, razpravljala o predlogu delovne organizacije Al-petour — Tozd Potniški promet o spremembah cen v mestnem potniškem prometu v Kranju. Alpe-tour je predlagal, da se zaradi povečanja cen goriva zviša cena vozovnic s 14 na 16 dinarjev. Skupščina je predlagano ceno potrdila, pri čemer pa je bilo slišati tudi pripombo, naj bi v prihodnje skušali tovrstne spremembe reševati drugače oziroma zaokroževati cene navzgor. Slej ko prej bo namreč spet potrebna podražitev vozovnic zaradi vse dražjega goriva. Zato bi bilo veliko lažje, če bi ceno že zdaj zaokrožili morda na 20 dinarjev in potem med letom ne bi bile potrebne tako pogoste spremembe. Zaokrožene cene bi pogosto olajšale potnikom tudi neprijetno iskanje drobiža. Sprejeto novo ceno vozovnic mora potrditi še občinska skupnost za cene. V zvezi z vozovnicami je bilo postavljeno tudi vprašanje, zakaj se tudi v Alpetouru ne odločijo za uvedbo žetonov. Le-ti bi najbrž lahko v marsičem poenostavili organizacijo tega dela, ustregli pa bi tudi potnikom. Skupščina je delovno organizacijo zadolžila, da to vprašanje preučijo. A. Ž. Prvi sneg — prve drsalnice Od danes naprej velja za vzdrževalce magistralnih in regionalnih cest na Gorenjskem stalna pripravljenost. To pa pomeni, da bodo 24 ur na dan pripravljeni takoj z vso mehanizacijo in delovnimi ekipami plužiti sneg, posjpati^ceste in sploh opravljati vsa nujna dela, ki so v zimskem času potrebna za štiriindvajseturno prevoznost omenjenih cest — seveda po določeni prioriteti. Se pred nekaj dnevi, ko je tudi v nižjih predelih Gorenjske zapadel prvi sneg, vzdrževalci niso bili povsem pripravljeni. Predvsem je zatajila mehanizacija, za katero sicer res primanjkuje rezervnih delov, pa tudi dotrajana je. Vendar pa je že tako, kadar je na cesti sneg in se razen tega, kot je bilo to minulo nedeljo, zaradi mraza vozišče spremene v drsalnice, uporabniki cest ne razmišljajo o težavah vzdrževalcev, pač pa zahtevajo prevozne ceste. V okolici Kranja so bile menda ceste minulo nedeljo najslabše vzdrževane, medtem ko je bil zgornji konec Gorenjske vzdrževan tako kot se za takšne razmere zahteva. Ob skromnem številu delavcev in ob mehanizaciji, ki se je, da bi bila smola še večja, nekajkrat pokvarila, so s cest drseli avtomobili, kot je bilo to na cesti proti Brniku, pravočasno ni bila posipana cesta proti Jezerskemu, granitne kocke Jelenovega klanca pa so se opoldne spremenile v neprevozni klanec, ki ga je bilo treba skoraj za celo uro zapreti za ves promet, tudi za zimsko obuta vozila. Ne gre sicer zanikati, da so se z nedeljsko zimsko generalko na cestah pustili presenetiti tudi vozniki sami, saj je prišla sprememba od daljšega suhega obdobja na cestah na sila spolzko vozišče čez noč, kar je marsikaterega voznika našlo nepripravljenega. Vendar pa bi od vzdrževalcev cest pričakovali, da imajo v dneh, ko dobesedno diši po zimi, vsaj mehanizacijo kolikor toliko pripravljeno, če že ne morejo startati ob takšnih primerih s celotno ekipno pripravljenostjo. Skoda bi bilo, če bi bila nedeljska pripravljenost na vzdrževanju tudi posledica še nedogovorjenih prioritet o vzdrževanju cest z občinskimi skupnostmi za ceste, še posebej, ker se z novim letom v pristojnost Cestnega podjetja priključi k sedanjim magistralnim in regionalnim cestam še 530 kilometrov lokalnih cest. L M Praznično pred dnevom armade Tako kot drugod po naši domovini tudi na Gorenjskem v teh dneh potekajo številne prireditve v počastitev bližnjega praznika oboroženih sil. V kranjski občini že od 8. decembra naprej pripadniki armade obiskujejo delovne kolektive, šolska mladina pa je obiskala kranjsko vojašnico predvčerajšnjim in včeraj. Med 10. in 17. decembrom se vrste razna športna tekmovanja med vojaki in mladinci, 16. decembra zvečer bosta v kranjskem domu JLA finale občinskega kviza in kulturno-zabavna prireditev, 20. decembra zvečer pa bo tod srečanje mladine in vojakov, na katerem bodo podelili priznanja najboljšim s športnih tekmovanj. Pred-praznični dan bo minil med obiski najmlajših v vojašnici, ob sprejemu pionirjev pri poveljniku kranjske garnizije in tovariškem večeru v kranjskem domu JLA. 20. 12. obl8.30 bo vk/anjski skupščini svečanaprosla va., Osrednja prireditev ob prazniku oboroženih sil bo 22. decembra ob-10. uri v kranjski vojašnici. Podobne aktivnosti so pripravili v škofjeloški vojašnici, kamor si prihaja mladina ogledat orožje in filme ter se pogovarja s pripadniki armade. Le-ti pripravljajo tudi predavanja po krajevnih skupnostih, obiskujejo delovne organizacije ter organizirajo športna tekmovanja in druga srečanja s prebivalstvom. Skupna občinska proslava bo 22. decembra ob 15. uri v Loškem gledališču, v knjižnici Ivana Tavčarja pa bodo pripravili kulturni nastop ustvarjalcev iz vrst vojakov in mladine. V tržiški občini bodo pripadniki obmejnih enot danes obiskali tovarni Peko in BPT, popoldan bo strelsko tekmovanje, zvečer pa tekmovanje v odbojki. V ponedeljek, 19. decembra, bodo predstavniki JLA, TO, ZRVS in ZZB NOV obiskali tržiške šole, delegacije osnovnih šol pa bodo naslednji dan vrnile obisk po karav-lah. V sredo, 21. decembra, ob 17. uri bo svečani zbor teritorialne obrambe v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah, kjer bo uro pozneje svečana akademija. Na praznični dan bodo enote armade obiskali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in delovnih organizacij. V mlekarni narašča izguba Kraniska mlekarna, ki z mlekom oskrbuje tudi ostale gorenjske občini^ bo konec lete dočakala s 75 milijoni din izgube ODCine, DO Konet zvez. strokovna kadrovska okrepitev Kranj - Kranjska Mlekarna pri litru konzumnega mleka »pridela« 2,73 din izgube. Vendar ta razlika med odkupno in prodajno ceno mleka ni edini vzrok za neprestano naraščanje izgub, ki so v tretjem etu obratovanja dosegle skoraj 75 milijonov novih din. Da bo Mlekarna v prvih letih obratovala z izgubo, jedilo sicer jasno že takrat, ko so se v Kranju odločali za takšno investicijo. Drugače niti ni moglo biti, saj je večji del investicije slonel na najetih (med njimi tudi deviznih) kreditih. Tečajne razlike in visoke obresti za kredite ne dopuščajo nikakršne akumulacije v tem letu in prav taksno stanje je bilo tudi lani. Zaradi tega mora Mlekarna, tozd KZK Gorenjske, najemati nove kredite. S sanacijskim programom za to leto je bilo predvideno, da bo mlekarna imela letos le 46 milijonov din izgube, očitno pa so bila pričakovanja preveč optimistična. Med vzroki za izgubo seveda ni na zadnjem mestu tudi manjši odkup mleka, kot je bil predviden v tem srednjeročnem obdobju. V drugem polletju letos se je odkup mleka zaradi ugodnih cen sicer začel dvigovati, vendar je mlekarna kljub temu odkupila skoraj za polovico manj mleka. Zato tudi kapacitete mlekarne niso izkoriščene, izbor izdelkov ni tak, kot bi od sodobne mlekarne lahko pričakovali. Prav izbira donosnejših programov za mlečne izdelke ter s tem v je ena od poti za doseganje boljšega gospodarskega učinka. Vendar niti to v sedanji situaciji ne bi mogli rešiti tako naraščajočih izgub. V KŽK sicer pričakujejo, da bo Mlekarni pomagal kredit sozda KIT v višini 27 milijonov novih din, vendar bi v tej zamotani sanaciji bolj pomagal odlog plačila anuitet zavarovalnici in banki. Pretežni del letošnje izgube naj bi pokrili oziroma premostili s krediti ob sodelovanju vseh gorenjskih občin z izjemo škofjeloške. Ko je o problemu kranjske mlekarne, ki pošilja mleko tudi v druge gorenjske občine, razpravljal kranjski izvršni svet, je ugotovil, da tolikšna izguba presega možnosti kranjske družbenopolitične skupnosti. Zato predlagajo, naj bi del izgube, ki nastaja zaradi razlik v cenah, pokrili tudi s sredstvi intervencijskih- skladov za pospeševanje kmetijstva. Tako bi iz kranjskega sklada poravnali razliko v višini 8 milijonov din, za približno enako količino mleka 3,5 milijona litrov pa bi tri občine Tržič, Radovljica in Jesenice iz skladov prispevale okoli 10 milijonov din. Preostala sredstva v višini 34,6 milijona din pa bi tri gorenjske občine združile kot kredit združenim sredstvom rezervnega sklada kranjske občine. Če bodo nakazane rešitve pomagale mlekarni, ki zdaj tone v predragih kreditih, na zeleno vejo, je seveda vprašanje. Rešitve že iščejo tudi v drugačni organiziranosti mlekarstva v sozd KIT- L. M. 29. novoletni sejem (•/ poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj kranj, 9.-19.12/83 V ČASU SEJMA POKRITO DRSALIŠČE OBRATUJE — ugodni nakupi blaga široke potrošnje, bele tehnike in kmetijske mehanizacije — nova in rabljena smučarska oprema — velika izbira novoletnih daril in darilnih zavitkov GLAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA — SAMOUPRAVLJANJ PETEK, 16. DECEMBRA 19|3 PO JUGOSLAVIJI ISKRINA CENTRAIA ZA MOSKVO V poslovnem centru Iskre so v sredo podpisali pogodbo, po kateri bo Iskrina delovna organizacija Telematika iz Kranja izdelala in dobavila telefonsko centralo Metaconta 10 CN za lokalni telefonski promet v Moskvi. Vrednost naročila je okoli 12 milijonov dolarjev. Iskra je izdelala centralo Metaconta za olimpiado v Moskvi leta 1980 in od tedaj je že podpisala pogodbe za izdelavo več medkrajevnih telefonskih central v Sovjetski zvezi v vrednosti 120 milijonov dolarjev. UVOZ 205 TISOČ TON NAFTE Zvezni izvršni svet je odobril uvoz 205.000 ton surove nafte. Hkrati je odobril tudi potrebne devize na nakup naftnih derivatov, mazuta in premoga za koksiranje. PRIPRAVE NA PRIHODNJO SEJO CK ZKJ V Beogradu je bila seja predsedstva CK ZKJ, ki jo je vodil Dragosav Markovič. V okviru priprav na prihodnjo sejo CK ZKJ, ki bo 20. decembra, so proučili, kako uresničujejo naloge iz političnih izhodišč za akcijo ZKJ pri krepitvi socialističnega samoupravljanja, bratstva in enotnosti ter sožitja na Kosovu. Predsedstvo je sprejelo osnutek sklepov o nalogah ZK pri nadaljnjem poteku usklajevanja mnenj republiških in pokrajinskih skupščin v Skupščini SFRJ o gospodarski in razvojni politiki ter razmerah za gospodarjenje v letu 1984. MARINC JE OBISKAL KOREJO Član predsedstva CK ZKJ in predsednik CK ZKS Andrej Marine je dopotoval na štiridnevni obisk na Korejo. Pogovarjal se bo o sodelovanju med partijama. Stabilizacijski program ni zbir receptov Komite občinske konference ZK Kranj je razpravljal o občinskem stabilizacijskem programu in dal vrsto pripomb gih, prav tako slabih pogojih gospodarjenja. Še posebej so na seji komiteja obravnavali tisti del osnutka načrta gospodarske stabilizaci; . i e nanaša na družbene dejavnos.i. * inan-ciranje izobraževanja, zdravstva, otroškega varstva je namreč v kranjski občini prav tako zaostreno vprašanje kot drugje, še posebej zato, ker bi glede na delež, ki ga lahko go-. spodarstvo od ustvarjenega družbenega produkta namenja za te potrebe, v Kranju brez težav financirali ta področja. Zato so člani komiteja občinske konference ZK Kranj menili, da stabilizacija ne more pomeniti le zmanjševanja porabe, predvsem skupne. Nikakor ne bi smeli dovoliti tako drastičnega krčenja sredstev za izobraževanje, ker bi to pomenilo siromašenje izobraževalnih programov že v osnovnošolskem izobraževanju. Prav zato bi kazalo v tem načrtu, kot so menili člani komiteja, opredeliti politiko do vseh vrst porabe. L. M. Kranj — Stabilizacijski program — kot skrajšano imenujemo načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije — ne more v kranjski občini postaviti na glavo večino planov srednjeročnega razvoja. Tako so ugotavljali na minuli seji komiteja občinske konference ZK Kranj, vendar so na ta programski dokument, ki je zdaj v razpravi in pomeni usmeritev v kar najbolj racionalno organizacijo gospodarjenja v naslednjih letih, imeli kar precej pripomb. Večina se jih je nanašala na nadaljnji razvoj industrije, kmetijstva in drobnega gospodarstva, posebej pa so opozorili na problem vseh vrst porabe. Stabilizacijski program nalaga vsem organizacijam združenega dela, da ocenijo svoje proizvodne programe ter izberejo gospodarsko najbolj uspešne dejavnosti. Da to ne bo lahka naloga, je bilo očitno že iz dosedanjih prizadevanj v gospodarstvu kranjske občine, saj je bila ta tema že nekajkrat na dnevnih redih, vendar so prizadevanja največkrat trčila ob prehude težave glede prestrukturiranja gospodarstva. Jasno je, da si bo tudi kranjsko gospodarstvo moralo v bodoče izbirati takšne programe, ki bodo povečevali ustvarjen dohodek, morali bodo biti izvozno naravnani in to ne le v vseh večjih delovnih organizacijah, ki že zdaj nosijo pretežno breme izvoza, pač pa tudi v številnih manjših. Kateri so ti programi, kako doseči večji dohodek, povečati produktivnost, kako več izvažati, pa so seveda naloge, naslovljene direktno na organizacije združenega dela. Recepta, kako vse to doseči, se prav gotovo za celotno združeno delo ne da zapisati v občinski stabilizacijski program, .ki mu preostaja le naloga konkretnega usmerjanja. Vsekakor te rešitve ne bodo lahke, saj že sedanje, sicer dokaj ugodne rezultate, kranjsko gospodarstvo dosega ob več kot 70-od-stotni izrabljenosti opreme, izredno nizkem odstotku investicij v družbenem proizvodu in še nekaterih dru- Kranj — V sredo se je v prostorih Zavoda za medicino in higieno čel dvodneimi seminar o zdravstvenih vidikih družbene prehrane, h aa je organiziralo Društvo živilskih in prehranskih strokovnih ieiax-cev Slovenije. Okoli sto udeležencev seminarja je bilo z republiške* in regijskih zavodov za socialno medicino in higieno ter zavofa k preventivno medicinsko zaščito, biotehnične fakultete ter drugih y^ stitucij Udeleženci seminarja so osvetlili nekatera vprašanja sodobnt prehrane od zdravstvene kvalitete hitrih prigrizkov, mlečnih izdelkov o prehrani mladine, delavcev, starostnikov itd. Včeraj je maribonk] Zlatorog na seminarju predstavil tudi zanimiv film o čiščenju j ^ dobnimi čistili, kar bo Zlatorog praktično preskusil na objektih zin\. ske olimpiade v Sarajevu. - L. M. - Fota F. Perdan Ljudje so pripravljeni delati, vendar zahtevajo več reda Najprej pred svojim pragom vmikToh^nf f„!?Sej ™kl,osJnovnih organizacij sindikata v radovedni« trX,' *°.pou.darJali, da je v prizadevanjih za večjo proiz-JS Postoriti v svoji sredini, šele nato lahko ^pak^ dragih 88 " družbenopolitičnih poteh kritizirajo Radovljica — Zaradi splošne družbene klime in zaostrenih gospodarskih razmer ter številnih omejitev imajo danes predsedniki in izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata težko delo. Naložena jim je vrsta nalog, često tudi strokovno zapletenih, ki jih sami brez pomoči strokovnih delavcev v delovnih organizacijah težko izpeljejo. Sindikalni predsedniki so običajno nepoklicni, zato jim vrh vsega nenehno zmanjkuje tudi časa. Kjer sindikalne organizacije dobro sodelujejo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in strokovnimi delavci v delovnih organizacijah, je delo učinkovitejše. Marsikje, kjer ni dobre tovrstne organizacijske povezave, ugotavljajo nemoč in premajhno pripravljenost, da bi razmere izboljšali. Občinski sindikalni svet je nedavno opravil razgovore s sindikalnimi predsedniki, obiskali pa so 40 osnovnih organizacij. Razgovori in obiski so bili seveda priprava na sindikalne volitve, pri čemer so poudarili, da morajo ob poročilih o delu v preteklem razdobju delavci povedati, kako so zadovoljni z delom sindikalne organizacije. Spregovorili so tudi o nemoči, ki se poraja v sindikalnih organizacijah. Poudarili so, da se prizadevanja za večjo proizvodnjo začnejo pri sestavljanju proizvodnih načrtov, čemur mora slediti ocenjevanje rezultatov gospodarjenja, predvsem pa pometanje pred lastnim pragom. Najprej je treba vse po- f> I >a Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja ****** Loka in Triic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni uradnik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldlna Bogataj. Danica Dolenc, Dušan Hu-mer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volcjak, Cveto Zaplotnlk, Andrej Žalar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain In Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 19r3 kot poltednlk, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednlk ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravica Ljubljnna. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kran|u stev;,ka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860 odgovorni uradnik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 —-PoMetn* naročnina 450.— din. V sredo je obiskal Skof jo Loko član CK ZKJ Ivica Kukoc - Clani občinskega komiteja ZKS, občinske skupščine in drugih družbenopolitičnih organizacij so ga seznanili z razmerami v občin-ski organizaciji ZKS, občini in vprašanji, ki ljudi motijo in jih je- zijo Skofja Loka - V sredo je bil gost občinskega komiteja ZKS Škofja Loka Ivica Kukoč, član CK ZK Jugosla- ciljev dolgoročnega programa stabilizacije dobra. Ljudje zaupajo v samoupravni sistem, zato zavračajo centralizacijo. Moti jih tudi, da se nihče ne drži dogovorjenega in ne-spoštovanje dogovorov enačijo s politiko ZK. Nadalje jih moti nebrzdana rast cen. Pripravljen je bil zakon o cenah, na katerega je imelo združeno delo veliko pripomb, ki jih ni nihče upošteval. Zakon je bil* sprejet in dosegli smo visoko inflacijo, predlagateljev zakona pa ni nihče poklical na odgovornost. Preveč je linearnih ukrepov, premalo se spoštuje si- stem in preveč je administriraj^ * delovnih organizacijah vseh pndpr sov niti prebrati ne morejo ajc*-kaj sele, da bi jih uresničevali, pr sledica je zoženje odločanja in $tgp upravljanja. Razen tega se vse odloča za zaprtimi vrati in strotojT upno. Javne razprave so orgaamrr ne za manj pomembne dokumen* življenjsko pomembni zakoniseps*" jemajo pod strogo zaupno. Predstavniki sindikata, SZDL '■' člani komiteja so Ivico Kukoea * znanili z delom sindikata in pn poudarili, da komunisti se pr«rr>; delajo v drugih družbenopohti^--organizacijah. Povedali pa so n>£ da se ZK v občini suvereno vključi* v dogajanje na vseh področjih V.<' njaindela. L ^ storiti v svoji sredini, šele potem lahko kritiziramo napake drugih. Boljša organizacija dela, nagrajevanja po delu, večja delovna disciplina so področja, na katerih lahko sindikalne organizacije v svoji delovni sredini še marsikaj narede. Le tako si pridobe pravico, da kritizirajo napake in nesposobnost drugih, s čimer vplivajo na razreševanje problemov drugod. Pri tem sta na voljo politična in samoupravna pot, opozorila, pripombe in predloge lahko pošiljajo preko družbenopolitičnih organizacij ali preko delegatov na občinsko raven in od tam naprej. S tem bodo le še bolj uveljavljali utečene poti političnega in samoupravnega delovanja. Vse bolj aktualna postaja problematika na področju socialne politike, pomembnega področja sindikalnega dela. Pri radovljiškem sindikalnem svetu imajo poseben svet za življenjske in delovne razmere, ki pripravlja navodila, po kakšnih merilih naj osnovne organizacije ugotavljajo socialno ogroženost in kako zagotoviti sredstva za socialne pomoči. Upoštevali bodo osebni dohodek na družinskega člana ter vse oblike pomoči in ugodnosti, ki so jih posamezniki že deležni. Le tako se bodo izognili napakam pri presojanju upravičenosti do pomoči. Sredstva zanje bi morali zagotavljati v skladih skupne porabe. Center za socialno delo pa bo moral za vso občino čimprej narediti enotno evidenco. M. Volčjak vije. Najprej se je udeležil razširjene seje občinskega komiteja, potem je obiskal Dražgoše in si ogledal dom Cankarjevega bataljona, popoldne se je udeležil sestanka osnovne organizacije ZKS v Rudniku urana Zi-rovski' vrh, zvečer pa je obiskal občinsko politično šolo ZK v Žireh. Najprej je gosta sekretar občinskega komiteja ZKS Fedja Vraničar seznanil z delom občinske organizacije ZK, ki ima 1370 članov, povezanih v 94 osnovnih organizacijah. V osnovnih organizacijah ZK v krajevnih skupnostih dela 321 komunistov, drugi so organizirani v združenem delu. Povedal je, da je v zadnjem času več izstopov oziroma črtanj iz ZK. Vzrok so zaostrene gospodarske razmere in ponekod tudi občutek, da je ZK premalo prodorna. Tako je bilo letos izključenih ali črtanih iz ZK in tistih, ki so sami vrnili knjižice nekaj nad dvajset, hkrati pa so na novo sprejeli 72 članov. Ugotavljajo tudi, da so osnovne organizacije v združenem delu pogosto preveč zaprte in komunisti preslabo delajo v sindikatu in mladini kot tudi v samoupravnih organih. Občinska organizacija je tudi premalo naredila za večje vključevanje dijakov v ZK. Marksistična vzgoja se pogosto skrči le na pouk predmeta samoupravljanje z marksizmom, ki pa ga predavajo tudi nekomunisti ali celo učitelji z idealističnim svetovnim nazorom. Na vprašanje Ivana Kukoča, kako se ZK vključuje v prizadevanja za uresničevanje gospodarske stabili-. zacije in kako ukrepe v zvezi z gospodarsko politiko v prihodnjem letu občutijo v občinah pa je predsednik občinskega izvršnega sveta Miro Pinterič posebej naglasil problem uvoza opreme. Škofjeloško gospodarstvo dosega 30 odstotkov družbenega proizvoda z izvozom s tem, da ima 90 odstotkov opreme odpisane. Ce hoče doseči cilj dolgoročnega programa stabilizacije — to je polovico družbenega proizvoda z izvozom — bo moral nadomestiti uvoženo opremo. Zato je nujno, da novi devizni zakon predvidi vsaj nekaj odstotkov deviz, ki ostanejo delovnim organizacijam, v ta namen. Predsednik občinske skupščine Matjaž Cepin je dejal, da je pripravljenost ljudi za delo in uresničitev Planiranje ni kvalitetno Pri občinskem sindikalnem svetu se zavzemajo, da bi v defovi in temeljnih organizacijah združenega dela načrtovali svoj r**' voj v okviru realnih možnosti — Več naložb, kjer so upravi voj in potrebne Jesenice — Pri občinskem svetu Zveze sindikatov na Jesenicah so temeljito obravnavali uresničevanje družbenega plana občine Jesenice za prihodnje leto in posredovali vrsto pripomb. Predvsem so se člani zavzeli za povečanje fizičnega obsega proizvodnje v občini in kvaliteto proizvodnje ter storitev ter za dosledno uresničevanje sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Ugotavljajo, da planiranje v organizacijah združenega dela še vedno ni dovolj kvalitetno in da temeljne organizacije še ne upoštevajo v celoti realnih možnosti za izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in tržnih razmer za prodajo svojih izdelkov. V organizacijah združenega dela morajo zaostriti odgovornost do nosilcev planiranja. V občini naj bi tudi napravili analizo o možnostih preskrbe s surovinami, energijo in reprodukcijskim materialom ter ocenili realne možnosti za povečanje proizvodnje več kot 2,2 odstotka. Z uresničevanjem programov varčevanja v temeljnih organizacijah naj bi dosegli, da bo rast družbenega proizvoda višja od rasti fizične proizvodnje. Do izdelave predloga resolucije naj bi tudi uskladili zunanjetrgovinsko menjavo, dopolnili plan naložb ter opredelili roke zaključevanja naložb. Sindikati se zavzemajo za to, da bi zaustavili padec realnih osebnih dohodkov. V jeseniški občini v minulem obdobju niso imeli večjih investicij, zato naj bi večjo proizvodnjo dosegli v. večizmenskim delom, boljšim izkoriščanjem znanja, razširitvijo inventivne dejavnosti, povezovanjem in združevanjem dela in sredstev ter z večjo delovno in tehnološko disciplino. V ciljih za povečanje izvoza naj bi opredelili neposredni in posredni izvoz ter povečan izvoz za uvoz investicijske opreme. Ponovno naj bi v občini opredelili možnosti za investicijsko rast na vseh področjih. Želijo si, da bi v plan investicij za prihodnje leto vključili .gradnjo hitre ceste, širitev proizvodnih zmogljivosti predvsem zaradi večjega zaposlovanja žensk, gradnjo novih trgovin za osnovno preskrbo v novih stanovanjskih soseskah ter adaptacijo sedanjih trgovskih olj* tov, zaključevanje sosesk v njo in v povezavi s samoupravno^ munalno skupnostjo ter nabavi* trebnih novih ziujjgfapjP transportnih sredstev za prevci & lavcev in občanov ter rešitev prč? matike prevozov. Ne nazadnj««^ redno pereče tudi investicije v £f stvu, saj jih v minulem letu da ni bilo, s tem pa je že občutiti f cejšen padec zdravstvenega va^P1 občanov. Dogovor za pohod rezervnih starešin Radovljica —Na začetku bra se je sestalo razširjeno prvo?^* stvo občinske konference ct** f zervnih vojaških starešin v R*u4 ci, ki je sejo posvetilo pohodu 1\> heroja Kebeta. Te manifestni športne prireditve, ki jo razp^rf5* republiški konferenci Zfty^' v ZSMS v okviru pohodu Po ^ partizanske Jelovice, se udelajjdP člani obeh organizacij, da bi li svojo usposobljenost na poj-v* SLO in družbene samozaščit Na pohodu, ki bo v nedeljo, V? nuarja 1984, bodo nastopile naw>^ progi kot lani ekipe s po tremi ZRVS in ZSMS. in sicer brei ar Startale bodo ob 9. uri pred sirvjji^ nim domom v Kropi, njihov cfir* bo v bližini šole v Draigošah. ObJ' ske konference morajo prijavu fiC je ekipe OK ZRVS v Radovh;> 27. decembra letos. Na seji so med drugim potrd:./ stavo komisij, ki spremljajo pr pohoda. Dogovorili so se tudi, fo^ do po 10. januarju prihodnja ^ izvedli orientacijsko-taktičnj seJr za vse člane ZRVS v radovljšh ni, ki se niso udeležili letošnjih j[ senskih pohodov. Razen teg* ^ JF ločili nagrade za najboljs* ^ učencev osnovnih šol v občim, Ki )l? bodo podelili na proslavi ob yr njem 22. decembru, pa pregleda^ ročilo o finančnem poslovanj ference v devetih mesecih letos*/ ga leta. Ciril Rolo** Septembra izpolnili proizvodni plan Vlermopolu na Sovodnju so že septembra izpolnili proizvodni plan — Do konca leta ga bodo presegli za tretjino — Izboljšali so organizacijo dela in izkoriščanje zmogljivosti, posodobili tehnologijo ter razširili mrežo kooperantov in delo na domu — Poslo-imje je zelo uspešno Kolikšen prispevek za meso in mleko Kmetijski sklad v »«dovljiški občini, ki ga letos polnijo z 0,6-od-Mtnim prispevkom iz osebnih dohodkov, že daje rezultate, ki so opazni predvsem v boljši preskrbljenosti z mesom — Prvi izračuni kažejo, naj bi prihodnje leto prispevek znašal 0,8 odstotkov Radovljica — Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in pora-ahrane so letos v radovljiški občini začeli polniti s sredstvi 0,6-odstotne-# prispevka iz osebnih dohodkov. Sredstva iz občinskega proračuna so 'ž.T.reć za kmetijski sklad morala asahniti. Prvi rezultati večje skrbi za preskrbo z mesom in mlekom in za pospeševanje kmetijstva v občini K že opazni. Predvsem je boljša vskrbljenost z mesom, kar je bil poprej največji problem. Ker je sklad ?ač imel denar, je lahko utrl nemote-2* preskrbovalne poti in pokrival razlike v cenah. Dolgoročnejše narave je seveda pospeševanje domačega kmetijstva, posebej hribovskega, in rezultatov ni moč pričakovati čez m. Kmetijski sklad je sedaj naredil program dela za prihodnje leto, po bterem bodo morali zbrati 36 milijonov dinarjev. Od tega nekaj več M 20 milijonov za program inter- vencij v kmetijstvu in porabi hrane, ki velja v vsej republiki, in slabih 16 milijonov dinarjev za občinski program pospeševanja kmetijstva. Izračunali so, da bi za tolikšna sredstva morali prispevek iz osebnih dohodkov povečati na 0,8 odstotka. Le tako bodo lahko pokrili vse upeljane naloge in akcije: Predlog programa sklada je obravnaval občinski izvršni svet in sklenil, da bi ponovno ocenili, kolikšen bi bil priliv sredstev z 0,8-odstotnim prispevkom iz osebnih dohodkov. Skupščina sklada pa se bo morala opredeliti še do dveh vprašanj. Proučili bodo možnost sovlaganja skupaj z blejsko Špecerijo v PIK Požarevec za večjo prirejo in zagotovitev večjih količin govejega in svinjskega mesa. Drugo vprašanje pa se nanaša na zahtevo KZK Kranj glede pokrivanja izgub v kranjski mlekarni. M. Volčjak i Sovodenj — Letos so v Termopolu dosegli za 62 odstotkov večji dohodek kot lani, za 55 odstotkov večji dohodek na delavca, akumulacija je za 180 odstotkov večja, akumulacija na zaposlenega za 172 odstotkov, gospodarnost se je izboljšala za 12 odstotkov in rentabilnost za 60 odstotkov. Izvoz na konvertibilno področje so povečali od lanskih 450.000 dinarjev na letošnjih 8 milijonov dinarjev. Proizvodni plan so dosegli že septembra in do konca leta ga bodo presegli za dobro tretjino. Osebni dohodki se bodo do konca leta približali povprečju 17.000 dinarjev. To je kratka izkaznica letošnjega gospodarjenja 110-članskega kolektiva sovodenj skega Termopola. Uspeh ni naključen, temveč plod premišljene poslovne politike in vlaganj v večjo produktivnost dela, kvaliteto in izvoz. Tako so lani s pomočjo IFC kreditov izboljšali tehnologijo dela, razna drobna dela so oddali na domove, saj 30 delavcev še popoldne dela za tovarno, razširili so krog kooperantov, ki delajo razne polizdelke, izboljšali so organizacijo proizvodnje in zmanjšali stroške poslovanja za 2 odstotka. Ker so storitvena delovna organizacija, delajo samo za znane kupce. Ne.delajo na zalogo, vendar morajo zaradi izredno močne konkurence delovnih organizacij iz drugih republik zelo paziti na kvaliteto in ceno. Glavni materiali so letos enkrat dražji kot lani. Zato izredno pazijo, da uporabijo vsak košček. Odpadke celo izvažajo. Odpadno folijo so do lani vozili na smetišče, sedaj pa jo izvažajo v Italijo. Proizvodnjo so povečali tudi zaradi boljše izkoriščenosti strojev in večje produktivnostji. Več let zaradi nizkih osebnih dohodkov niso mogli dobiti novih delavcev. Lani in letos pa so se osebni dohodki približali občinskemu in panožnemu povprečju zato so lahko zaposlili 10 novih delavcev in s tem odpravili ozka grla v proizvodnji. Za prihodnje leto načrtujejo rekonstrukcijo proizvodne hale, da bodo pridobili približno 500 kvadratnih metrov novih proizvodnih površin ki jih bodo potrebovali za boljšo organizacijo dela in razširitev proizvodnje. Z Jelovico, ki ima na Sovodnju lesni obrat, pa se dogovarjajo za izgradnjo skupne kotlovnice, v kateri bodo kurili lesne odpadke in žaganje. Grela bo obe tovarni, zadružni dom in stanovanja v okolici. L. Bogataj NA DEL O VNEM MESTU Ni vedno kriv projektant Peter Gradišar, gradbeni inženir v Projektivnem podjetju Kranj: »Posegi v prostor so vedno bolj občutljiva zadeva. Mislim pa, da so danes projekti veliko boljši kot včasih. — Najbolj me jezijo kratki roki za izdelavo projektov. Investitor včasih več let razmišlja o neki investiciji; ko pa dobi denar, želi projekte kar čez noč. V takšnih primerih je treba med delom marsikaj usklajevati in spreminjati, zato je investicija dražja in rešitev ne vedno najboljša.« Kranj — Kadar spremljamo gradnjo nekega objekta, smo pogosto izredno kritični. Pozorni smo na to, kako se dela, razmišljamo o denarju in morebitnih prihrankih, da bi se lahko delalo drugače in hitreje .. . Največkrat ne pomislimo, da projektant praviloma nikdar ni edini odločilen pri celotnem izvedbenem programu. Med letošnjo rekonstrukcijo ceste v Besnici je bilo na primer večkrat slišati: cestarji in delavci Vodnogospodarskega podjetja dobro delajo. In ko so bila dela za letos končana, je prevladalo mnenje, da so dobro opravili. Marsikdo pa ob tem ni pomislil, da je bilo delo že v samem začetku največ odvisno od projektanta. To je Peter Gradišar, gradbeni inženir v Projektivnem podjetju Kranj. »Na projektante se največkrat spomnimo takrat, kadar kakšna stvar ni v redu. 24 let sem že v tej delovni organizaciji in se ukvar- jam s projektiranjem tako imenovanih nizkih gradenj. Če ne bi bil vztrajen in ne bi imel rad tega dela, prav gotovo ne bi zdržal. Tako pa lahko rečem, da bi se ponovno odločil za ta poklic« Ali je danes težje ali lažje projektirati kot včasih? »Projektiranje je danes vsekakor neprimerno težje kot včasih. Vse bolj se namreč zavedamo, kaj pomeni poseg v prostor. To so občutljive zadeve. Preden pride do projekta, je treba uskladiti mnenja, upoštevati javne razprave, določila, normative. Včasih marsikaj tega ni bilo potrebno. Vendar pa so prav zato projekti skoraj praviloma danes veliko boljši.« Kolikšno vlogo pa ima projektant pri objektu? »Vsekakor zelo pomembno, vendar ni vedno kriv projektant, če nekaj ni v redu. Treba je namreč upoštevati želje in finančne možnosti investitorja, zmogljivosti in normative, ki veljajo za izvajalca. In potem je tu še nadzorni, ki mora prav tako opraviti svojo nalogo. Uskladitev vseh teh interesov in nalog je potem rezultat, ki se mu reče: dober ali slab objekt.« Kako ocenjujete zdaj projekt rekonstrukcije ceste v Besnici? »Najprej moram povedati, da me najbolj jezijo kratki roki za izdelavo projektov. Investitor včasih več let razmišlja o neki in- vesticiji oziroma objektu; ko pa dobi denar, želi kar čez noč projekte. V takšnih primerih je treba med gradnjo marsikaj usklajevati in spreminjati. Rezultat tega je da dražja investicija in rešitev največkrat ni najboljša. Besnico sem projektiral s sodelavci (kajti to je timsko delo) tri mesece. Projekt je bil zelo zahteven; v spodnjem delu zaradi terena, kjer sta potok in cesta zelo blizu, v zgornjem delu pa zaradi naselja. Veliko zahtevnejše je bilo projektiranje v zgornjem delu, ker smo pač posegali v prostor lastnikov ob cesti. Seveda ni bilo moč vsega idealno rešiti, vendar sem zdaj, ko so dela tako rekoč opravljena, zadovoljen.« Pri katerih projektih ste bili doslej udeleženi? »Precej jih je. Med pomembnejšimi so: rekonstrukcija ceste na Pokljuko, rekonstrukcije v Zgornjesavski dolini, projektirana cesta, kjer pa ni prišlo do investicije, na Krvavec, sodelovanje pri tržiški vpadnici, realizacija 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja v Kranju. Eno najtežjih del pa je bilo projektiranje na Planini I in II in na Klancu. Trenutno delam na projektih revitalizacije starega dela Kranja. Planina je bila zahtevna predvsem zaradi zgoščenega naselja in poselitve, pa tudi zaradi usklajevanj, razprav in zahtevnih posegov v prostor. Tako so ta dela trajala kar tri leta.« In kaj delate, kadar niste strogo v projektivi? »Če imaš to delo rad, greš težko iz svoje kože in vedno moraš biti zazrt s pogledom v jutri; čeprav je to včasih težko in velika loterija. Projekt, ki ga danes načrtuješ, bo namreč služil svojemu namenu čez desetletja. To je nekaj, kar je težko v celoti predvideti. Občutek odgovornosti me vedno spremlja; med delom in v prostem času. Kar zadeva slednjega, mi je v veliko zadovoljstvo delo pri TVD Partizan Duplje, kjer se že skrbno pripravljamo na tek Po poteh Kokrškega odreda, ki je na programu 22. januarja prihodnje le- to-* A. Zalar Uvozne omejitve siromašijo proizvodnjo Tržiško združeno delo sicer zadnje leto namenja znatno večji delež družbenega proizvoda za naložbe, še vedno pa gre preveč denarja za gradnjo zidov, namesto za nakup sodobnejše opreme — Uvozne omejitve škodujejo konkurenčni sposobnosti tržiških izvoznikov na svetovnem trgu — Tesnejše povezovanje gospodarstva tudi za uresničitev dobrih naložbenih programov Tržič — Dolga leta je tržiška občina z deležem investicijskih sredstev v družbenem proizvodu krepko zaostajala za gorenjskim povprečjem. Tako so na Gorenjskem 1981. leta namenili za naložbe 11,6 odstotka družbenega proizvoda, 1982. leta 11,9 odstotka in v prvem letošnjem polletju 11 odstotkov. V tržiški občini predlani le 6,8 odstotka, lani 8,3 in od januarja do junija letos kar 17,9 odstotka. Na tako velik skok v letošnjem prvem polletju vplivata predvsem naložbena programa Lepenke in Zlita, oba izvozno usmerjena, ob njiju pa je treba kot pomembnejša vlaganja omeniti še gradnjo mejnega objekta na Ljubelju, gradnjo skladišča za-blagovne rezerve v Bistrici ter nakup in montažo pnevmatskih statev v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič. '"• Slabo pa je to, da gre velik del naložbenega denarja v zidove. Med investicijami, ki so jih začeli uresničevati od lanskega oktobra do konca letošnjega rparca, je šlo po predračunski vrednosti kar dobrih 75 odstotkov denarja za gradbena dela in le 5,7 odstotka za domačo opremo. Ob tem tržiško združeno delo opozarja na škodljive posledice omejitev uvoza opreme. Če bodo veljale še naprej, bo konkurenčna sposobnost tržiškega gospodarstva, ki je izredno izvozno usmerjeno, na svetovnem trgu krepko padla. V nakup sodobnejše proizvodne opreme je izdatneje investirala le Bombažna predilnica in tkalnica. V vseh drugih delovnih organizacijah ne investirajo niti enostavne reprodukcije. Sklade sicer polnijo, vendar velik del investicijskega denarja uporabljajo za prekrivanje likvidnostnih težav. Razen tega je denar tudi preveč razdrobljen. Če bi ga združili v neke vrste skupnem skladu, bi se z njim lahko lotevali znatno zahtevnejših naložb. To bi bilo zelo koristno tudi zato, ker se delež bančnih posojil v investicijah vztrajno znižuje. Se lani je znašal • 24 8 odstotka, letos samo še dobrih 13 odstotkov. Za prihodnje leto je tržiško združeno delo v banki prijavilo za krepkih 771 3 milijona dinarjev naložb. Skoraj polovico vsote bo predvidoma porabila Bombažna predilnica in tkalnica za posodobitev ople-menitilnice S svojima programoma, izgradnjo novih proizvodnih prostorov v industrijski coni, se znova pojavljata Tokos in Tiko, ki pa hkrati brez izdatnejših bančnih posojil ne vidita možnosti uresničitve. Kot kaže nekatere tržiške delovne organizacije še vedno ne zmorejo kvalitetnih investicijskih programov, preveč se oklepajo tradicionalne proizvodnje, oziroma načrtujejo naložbe brez oprijemljivih finančnih osnov. Iz istega razloga zastaja tudi program izdelave steklenih vlaken v BPT katerega uresničitev je odvisna od kreditnih možnosti v prihodnjem letu. Prav zato morda resne bi bilo narobe, če bi se tržiške organizacije tesneje povezovale tudi pri združevanju denarja za dobre naložbene programe. H. Jelovcan Zapuško Sukno vse več izvaža Zaouška tekstilna tovarna Sukno proda na tuje že petino svojih izdeVkov in letos jim je prvič uspelo uvoz pokriti z izvozom -Tolikšen izvoz še vedno ne omogoča normalne proizvodnje, saj morajo devize prispevati tudi za domače surovine - Zaradi zapore uvoza opreme ne morejo posodabljati proizvodnje Zapuže - V zapuški tekstilni to- Ocenjujejo, da bodo izvozni načrt varni Sukno glede na zaostrene gospodarske razmere letos dokaj dobro gospodarijo. Ugotavljajo, da so devetih mesecih letošnjega leta " 81 se v in izvoženo blago prišle devetih porabljena sredstva povečala za odstotkov, kar je posledica velike od visnosti od uvoza surovin in vse dražjega dolarja. Celotni prihodek je porasel za 53 odstotkov, dohodek pa le za 19. Pravijo, da bi bil porast dohodka 33-odstoten, če bi devize " stimulacije za pravočasno. Proizvodni rezultati so v mesecih boljši kot ob polletju. Tako so letos izdelali 130 tisoč kilogramov mikane preje, kar je 18,7 odstotkov več kot v devetih mesecih lanskega leta. To so dosegli predvsem zaradi večje uporabe domačih surovin. Česane preje so izdelali 180 tisoč kilogramov, kar je dobre 4 odstotke več. V tkalnicah in oplemenitilnicah pa je zaradi manjšega uvoza ustreznih surovin -proizvodnja upadla za več kot 10 odstotkov. Kvaliteta izdelkov kljub pestrejši in zahtevnejši proizvodnji še naprej raste in letos se je izboljšala za dodatnih 0,58 odstotkov. Tako letos znaša delež nekvalitetnih izdelkov 3,88 odstotka, kar je dobrih 16 tisoč metrov tkanin. Kvaliteto izdelkov bodo z boljšim načrtovanjem proizvodnje in dosledno medfazno in končno kontrolo še izboljšali. V letošnjih devetih mesecih so uvozili za nekaj več kot 66 milijonov dinarjev, za kar so potrebovali nekaj več kot 1 milijon dolarjev. Le deloma so jih zagotovili s tekočim deviznim prilivom, znatno so si morali pomagati s krediti ter z zbiranjem deviz pri kupcih. Uspelo pa jim je odplačati tuje posojilo v višini 1 milijona nemških mark, ki so ga lani najeli za nakup surovin. Uvozni plan so v devetih mesecih uresničili 70-odstot-no. Prvič jim je uspelo doseči pokrivanje uvoza z izvozom in sicer 109-od-stotno. Ob tem moramo takoj poudariti, da tudi tolikšen izvoz ne zagotavlja normalne proizvodnje in doseganja proizvodnih načrtov. Tudi nakupi surovin na domačem trgu, razen pri domači volni, zahtevajo skorajda vsi po vrsti devizno participacijo. v višini 1,44 milijonov dolarjev do konca leta v celoti uresničili, s čimer bodo letos prvič več izvozili "kot uvozili. Na tuje bodo prodali petino izdelkov. Ker lahko razpolagajo le s 47,3 odstotki deviz, je seveda razumljivo, da je tolikšen izvoz še vedno premajhen za normalno proizvodnjo. Na tuje prodajajo odeje, tkanine in prejo. Pravijo, da je med izvoženimi izdelki še vedno premalo tkanin. Še večji problem pa predstavlja do-kajšen izvoz na tržišča Bližnjega vzhoda, predvsem v Irak, Iran in v Alžirijo, ki so slabi plačniki. Letos jim je zaradi tega krepko upadel dohodek, neobračunane so izvozne stimulacije in pomagati si morajo s krediti. Slednji najbolj kvarijo celotne rezultate gospodarjenja. Podatek, da so prodali na tuje za 1,2 milijona dolarjev izdelkov, dejanski devizni priliv pa je znašal le 268 tisoč dolarjev, pove vse. Zaradi zapore uvoza opreme kakor tudi zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli uresničiti začrtane modernizacije proizvodnje. Vse leto so imeli zastoje tudi zaradi pomanjkanja rezervnih delov, tako iz uvoza kot z domačega trga. M VolčjaR Alplesova novost Železniki —V Alplesu so pred 16 leti zgradili novo žago. To je bila prva večja investicija kasneje izredno hitro se razvijajočega lesnega podjetja. Tedaj so kupili tudi prvi sodobni polnojarmenik, s katerim so vsako leto razžagali okoli 25.000 kubičnih metrov hlodovine, pretežno iglavcev. Ob letošnjem remontu se je pokazalo, da je stroj tako dotrajan, da bi popravilo veljalo vsaj polovico vrednosti novega. Tako so se odločili za investicijo in pred kratkim so z novim polnojarmenikom že razžagali prve kubike lesa. Veljal je 23 milijonov dinarjev, kupili so ga pri firmi Wurter Dietz v Tubingenu. Novi stroj je pomemben tudi zaradi večjih zmogljivosti, saj ima večji premik in daljši kot in produktivnost se je zvečala za petino. Investicija je bila nujna zaradi lastne proizvodnje, saj v Alplesu ves les, ki ga potrebujejo pri izdelavi pohištva, razžagajo doma. l g O LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 16. DECEMBRA!^ Omejevanje porabe elektrike Poslej dve skupini Z današnjim dnem tudi na Gorenjskem velja reduciranje električne energije po dveh skupinah, ki jih bodo izmenoma odklapljali. Danes zvečer bo najprej na vrsti prva skupina, v ponedeljek druga in tako naprej. Iz načrta redukcij, ki je sestavljen do konca decembra in iz seznama krajev po dveh skupinah boste lahko razbrali, kdaj boste zvečer v temi. Izklapljali bodo od 20. do 23. ure. Ker imajo elektrodi-spečerji z izklapljanjem veliko dela in zaradi velikih obremenitev težave pri ponovnih vklapljanjih, bodo morda pri vas žarnice ugasnile nekaj minut čez osmo in ponovno zasvetile pet, deset minut po enajsti uri. Seveda še naprej velja, da izklapljanj ne bo, če bo poraba čez dan na dovoljeni ravni. Gorenjski elektrodispe-čerji imajo naprave, s katero lahko vsak trenutek ugotavljajo, kako se giblje poraba elektrike, zato lahko ustrezno reagirajo. Običajno je ponedeljek dan, ko je poraba manjša in zvozimo brez redukcij. S težavo in z zamudo Skupščina občinske skupnosti za ceste Škofja Loka spremi predlog o razvrstitvi cest v lokalne — Za vzdrževanje 132 kilom trov regionalnih in 192 kilometrov lokalnih cest v škofjeloški oh čini se še ne ve, koliko bo denarja načrt redukcij, izklopi od 20. do 23. ure PO TO SR ČE PE 16. 12. I 19.12. II 20. 12. I 21. 12. II 22. 12. I 23. 12. II 26. 12. I 27. 12. II 28. 12. I 29. 12. II 30. 12. I skupina i območje kranja — Cesta JLA, Gregorčičeva ulica, del ceste Staneta Žagarja, del Old-hamske ulice, Stritarjeva, Trg revolucije, Hotel Creina, Majstrov trg, Prešernova ulica, Jenkova ulica, Tomšičeva ulica — naselja na levem bregu Save od Hrastja do Smlednika, vključno Voklo, Voglje — naselja na desnem bregu Save od Besnice do Češnjice in Podnarta — Ulica Staneta Rozmana, Kidričeva, Stara cesta — Ulica Jaka Platiša, Papeževa, Hrovatova, Gabrovškova, Likozarje-va — del Jezerske ceste, Ulica Milene Korbarjeve, naselja za tovarno IBI — Labore, Stražišče — Veliki hrib, Kuratovo naselje, Rupa, Mlaka, Tenetiše — Zgornji del Gorenja — področje Čirč — naselja od Luž do vključno Cer-kelj in Brnika s širšo okolico — Šenčur, Srednja vas območje Škofje loke — Poljanska dolina do Visokega — Stari del mesta, Puštal — naselje Tampelj, del Frankove-ga naselja — Partizanska ulica, stolpnice za hotelom, Novi svet, Na podnu, Hotel Transturist, Suha in Suška cesta območje medvod — Verje, Pirniče, Vikerče — Preska, Seničica, Žlebe — Vaše, Goričane, Sora, Senica, Gosteče, Zbilje, Podreča, Mavčiče območje železnikov — Zgornji del Selške doline od Železnikov dalje — Selška dolina od Praprotnega do Češnjice s širšo okolico Ml PA NISMO SE UKLONILI OBMOČJE TRŽIČA — del naselja Bistrica (Deteljica), Ročevnica — Cankarjeva ulica, Virnje — naselja od Križ do Golnika in Goric ter Letence — naselje Pristava — Zvirče, Kovor, Brezje, Leše, Sp. del Bistrice, Loka OBMOČJE JESENICE Murova, del Bokalove, Planina, Črni vrh, Plavški rovt, del Komunalne cone, Hrušica, Mojstrana in Belca OBMOČJE KRANJSKA GORA Podkuže, Gozd, Kranjska gora, Vršič, Podkoren in Rateče OBMOČJE RADOVLJICA Dobro polje, Praproše, Brezje, Črnivec, Mošnje, Globoko, Otok, Vrb-nje, Dvorska vas, Zapuže, Zgoša, Begunje, Mlaka, Slatna, Poljče, Rodine, Ravnica, Kamna gorica, Kropa, Stočje, Brezovica, Mišače, Dobrava in Vodiška planina OBMOČJE BLEDA Bodešče, Koritno, Ribno, Bled, Selo, Bohinjska Bela, Kupljenik, Obrne, Pristava, Rečica, Zaka OBMOČJE BOHINJA Gorjuše, Nomenj, Pokljuka, Jere-ka, Češnjica, Srednja vas, Stara Fužina, Rudno polje, Ukane, Sveti Duh, Ribčev laz, Kamnje, Polje, Bohinjska Bistrica, Ravne, Nemški rovt, Bitnje in Lepence SKUPINA II OBMOČJE KRANJA — Naselja od Zdravstvenega doma do Mrakove ulice in poti na Rupo, okolica Vodovodnega stolpa do Gorenjskih oblačil. — Staro naselje Planina, cesta 1. maja, Huje, Zupančičeva ul., Titov trg, Trubarjev trg, Cankarjeva ul., Tavčarjeva ul. — Dežmanova ul., Puharjeva ul., Ulica Nikola Tesla. — Koroška cesta, staro Zlato polje, Struževo, Kidričeva in Krožna ul. — Komunalna cona, Tlake, Klane, del Jezerske ceste, del ceste Staneta Žagarja. — Vrečkova ulica, Gubčeva ulica. — Naselja na desnem bregu Save od Orehka do Praš — Naselja od vključno Britof, Visoko, Preddvor, Trstenik, Bela, dolina Kokre, Jezersko. — Bitnje, Šutna, Dorfarje — Polica, Pivka, Naklo, Strahinj, Žeje, Podbrezje, Ljubno, Podnart, Otoče. območje škofje loke — Frankovo naselje, Stari dvor, Virmaše, Žabnica — Groharjevo naselje, Stara Loka, Podlubnik, Pevno, Črngrob — Hafnarjevo naselje območje medvod — Center Medvod, blokovno naselje Pod Svetjem, Svetje, Na klancu. območje železnikov — naselje Železniki območje tržiča Trg svobode, grad do Raven, del Partizanske ul., Golnik bloki, Breg pri Tržiču, Senično. območje jesenice Koroška Bela, Javornik, Javorni-ški rovt, Straža, Tomšičeva, Sava in okolica družbene prehrane, center Jesenic od gledališča do Plavža, Pod-mežaklja in Kurja vas območje RADOVLJICA Lipnica, Lancovo, Radovljica, Lesce in od Hlebe, Breznice od Žirovnice območje bleda Breg, Gmajna, Zasip, Gorje, Praprotnica do Zatrnika. V Mojstrani praznujejo Mojstrana — V krajevni skupnosti Dovje Mojstrana vsako leto 16. decembra praznujejo krajevni praznik v spomin na vstajo leta 1941 na Dovjem. Tudi letos bodo pripravili več prireditev. Osrednja proslava bo v soboto, 17. decembra ob 19. uri v dvorani kulturnega doma na Dovjem. V nedeljo, 18. decembra bo popoldne v osnovni šoli srečanje z delegacijo iz pobratene krajevne skupnosti Stave v občini Valjevo. Naslednji teden, v petek, 23. decembra pa bodo člani domačega kulturnega društva v dvorani na Dovjem pripravili Večer pesmi in glasbe. Škofja Loka — V precej nemogočem in neprijetnem položaju so bili v torek, 13. decembra, popoldne delegati obeh zborov na zasedanju občinske skupnosti za ceste. Po sprejetju predloga o razvrstitvi cest v lokalne in sklepanju o normativih in standardih za vzdrževanje so namreč razpravljali o osnutkih samoupravnih sporazumov o vzdrževanju in varstvu regionalnih in lokalnih cest v letu-1984 in 1985 in o povračilu stroškov za izvajanje dejavnosti in vzdrževanje in varstvo cest v letu 1984 v občini. Ugotovili so, da je stanje na področju cestnega gospodarstva v vseh 64 občinah v Sloveniji še vedno precej nejasno. Razrešeno namreč še ni eno od osnovnih vprašanj v zvezi s prenosom pravic in obveznosti glede vzdrževanja lokalnih in regionalnih cest na.občinske skupnosti za ceste. To je financiranje. Skupščina skupnosti za ceste Slovenije bo namreč šele zadnje dni decembra razpravljala o finančnih vprašanjih in skušala razrešiti težak položaj. Gre namreč za to, da zaradi tečajnih razlik pred leti najetih posojil zdaj ob vra-čaniu le-teh manjka okrog 3,3 mili- Tržiški čebelarji bodo zborovali Tržič — Tržiško čebelarsko društvo ima 58 članov in zavidljivo čebe-larijo z 900 panji. Upravni odbor prizadevno rešuje probleme gojenja in zaščite čebel. Pridelek kakovostnega gozdnega in cvetličnega medu je njihova glavna naloga. Pridelek 7 kilogramov medu na panj še ni zadovoljiv, zato ga želijo povečati, saj s prodajo kvalitetnega medu ni težav. Letošnja letina je bila slaba, vendar za vsako slabo letino pride tudi dobra. Zanimanje za vključitev v društvo narašča. Pojasnila glede članstva in čebelarjenja dobite lahko na telefonu 50-727 ali posmeno na naslov Čebelarsko društvo Tržič. Varoza je glavna nevarnost za čebele. Na tržiškem območju je okužba za zdaj še majhna. Da se ne bi širila, bodo čebelarji poostrili nadzor. Nakup ali prevoz čebel na njihovo območje je nemogoče brez zdravstvenega spričevala. Člani društva bodo nadzor poostrili in ob družbeni pomoči zaščitili čebele, zato vabijo v društvo tudi tiste čebelarje, ki se še niso včlanili. Le organizirani bodo lahko kos nalogi. o teh in drugih problemih se bodo tržiški čebelarji pogovarjali na občnem zboru, ki bo v nedeljo, 18. decembra ob 10. uri v gostilni Košir oziroma Damulnek v Tržiču. Zato vsi čebelarji vabljeni na občni zbor! jarde dinarjev. Cestno gospodarstvo ki je ta posojila dobilo, je ceste gj-jl dilo z dinarji, devize pa so porabljaj-drugi. Zdaj, ko jih je treba vračat pa seveda cestarji nimajo deviz. Trenutno stanje je zato zelo neugodno in denarja primanjkuje rj vseh koncih. Tako bi na primer po najboljši varianti občinska skupnost za ceste Škofja Loka dobila za vzdr zevanje 132 kilometrov regionalnih in 192 kilometrov lokalnih cest v prihodnje 56 milijonov dinarjev. To pa je, kot so na skupščini povedali pred-stavniki Cestnega podjetja Kranj, komaj za »krpanje«. Ne glede na v* trenutne nejasnosti pa so se delegat obeh zborov na skupščini morah opredeliti in odločiti glede nekaterih osnovnih vprašanj. Tako so brez posebnih pripom0 sprejeli predlog o razvrstitvi cest v lokalne in se s tem obvezali, da j* qq 1. januarja dolžna skrbeti za vzdrževanje teh in regionalnih cest obcir.. ska skupnost za ceste. Precej pj^. pomb je bilo sicer na predlagane normative in standarde za vzdrževa-nje regionalnih in lokalnih cest v Sloveniji, ker so še zlasti neugoda za gorenjske razmere nasploh $^ nili so, da je treba v prihodnje^ srednjeročnem obdobju oziroma letu 1986 sedaj predlagane in spr^ te normative spremeniti. Pri obravnavi osnutkov Samou, pravnih sporazumov o vzdrževan in varstvu regionalnih in lokalnih cest in povračilu stroškov za vzdr*. vanj a in varstvo pa so skle bosta oba dokumenta v javni razprt-vi v delovnih organizacijah in s:j jevnih skupnostih do 15. januarja.$ tem v zvezi so pooblastili k pri občinski skupnosti za ceste k razpravljavce, takoj ko bodo sprejet finančni načrti v skupščini Skup^v sti za ceste Slovenije, seznanijo df s številkami. Sicer pa so poudaril-naj velja izhodišče, da je treba ceste po 1. januarju v občini vzdrževati^, ko kot doslej, čeprav medsebojni od« nosi med uporabniki in izvajalci fe. krat še ne bodo urejeni. S težavo in z zamudo so torej n seji loške občinske skupnosti z$ * ste rešili in uredili tisto, kar so n.-lahko. Enak problem v prihodnji dneh čaka tudi druge občinske nosti za ceste na Gorenjskem, kobr> do na sejah skupščin razpravlja prenosu obveznosti in pravic v z upravljanjem. Še najlažja naloga jih pravzaprav čaka pri pripravi ^ izdelavi dolgoročnih planov obfce. skih skupnosti za ceste. V primeri*, vi z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi bodo namreč iraek v skupnostih za ceste nekaj lajjt start- A. Žalar Pekel v Lovčevem hotelu Nikoli ne bo pozabil, kako lepa je bila noč, ko se je s tovariši vračal s preskrbovalne akcije na Češnjici. Zvečer je še padal dež, potem sneg, ko so pa prišli nad Gorjuše, je sneg ponehal, začelo se je jasniti. Idilična noč, ki je obetala prelepo jutro. Na previsu pod Goreljkom se jim je odprl enkraten pogled na Triglav in Viševnik. Kdo bi si mislil, da bodo ob tej lepoti že čez nekaj ur doživeli toliko smrti.. . Okrog osme ure zjutraj so prišli za borci k Lovčevemu hotelu. Kuharji so že pripravili kotle. Z akcije so prinesli dva prašiča, moke, zabele. Zajtrk in kosilo bosta kar skupaj. Dobro mesto so obljubili kuharji. Vinko Kušar-Iztok Do kosila naj bodo v pripravljenosti, je padlo povelje. Vendar v hotelu je bilo toplo, borci pa od dolgih pohodov utrujeni, prezebli. Oči so kar same lezle skupaj. Tisto dopoldne je bilo Vinku naloženo dežurstvo. Dve straži je zamenjal to dopoldne, budil borce, da so se lotili čiščenja orožja. Okrog pol dvanajstih je bilo kosilo razdeljeno. Takoj po tem kosilu so bili dežurni čet klicani v štab, ki se je naselil v eni od vil nad Šport hotelom, borcem pa je bilo rečeno, da zdaj lahko malce počijejo, kajti, če Nemcev do zdaj ni bilo za njimi, jih verjetno ne bo. Ko je počilo na enem od stražarskih mest, so bili vsi četni komandirji, komisarji in namestniki, cel bataljonski štab in člani partije na sestanku. V Lovčevem hotelu so ostali borci sami. V trenutku, ko je pritekel mimo stražar in vpil, »Nemci! Nemci!« so borci, ki so bili zunaj, še utegnili pobegniti. Od borcev v hotelu nihče ni računal, da bi se jih lotila kakšna močnejša nemška enota. Sprejeli so boj, kajti orožja in streliva so imeli dovolj. In vedeli so, da je njihovo vodstvo blizu, da bo udarilo s svoje strani. A vse se je drugače zasukalo ... Prvi nemški napad so borci odbili. Nemci so prišli že čisto do hotela. Streljali so le z dum-dumkami. Te niso prebijale lesenih zgornjih sten hotela in borci so se lahko branili z vseh oken. Naenkrat pa so udarili z drugačnim ognjem. V vogalni sobi, kjer se je pri oknih izmenično bojevalo okrog dvajset borcev, je bilo v petih minutah deset mrtvih in ranjenih. Med prvimi je tu padel Franc Avguštin, Vinkov sosed iz Reteč. Hitro so morali zapustiti gornje nadstropje. Toda kako? Kdor je stekel po stopnicah, se je zvrnil ranjen ali smrtno zadet. Na okroglo stop-niščno okno je nemški mitraljezec držal zaporni ogenj. Borci so potem skakali s podesta na po-dest. Nemci so bili spet čisto pri hotelu. Jurišali so! Takrat so jih zavrnili z ročnimi bombami. Na poti, ki je vodila k hotelu, je obležalo nekaj Nemcev in dve lahki nemški brzostrelki. Nekdo od borcev je zvezal metlo in palico z žico in ju skušal potegniti k sebi. A ni šlo. Ko so bili Nemci drugič odbiti, so se posamezni borci skušali prebiti proti hribu in gozdu, proti vili, kjer je bil štab. S kletnega okna so Vinko, Svoljšak in Osterman v zaporednem ognju utišali nemškega komandanta, ki je nanje streljal izza dveh nedograjenih hiš v bližini. Dokler nemški obroč še ni bil povsem sklenjen, se je nekaterim še uspelo prebiti. Toda, ko so Nemci postavili mitraljesko trojko tudi h kapelici v bližini »Jelke«, je bil vsak preboj v to smer nemogoč. Borci so še vedno upali, da bodo štabovci vendarle prišli na pomoč, da jim bodo kjerkoli skušali pomagati prebiti obroč. Toda, kot so izvedli kasneje, so iz vile poskakali v drugo stran in se reševali po svoje. Nemci so bili zdaj na vseh robovih, absolutni gospodarji položaja. V hotelu je bilo vsak trenutek huje. Prej, ko so bili še razporejeni po nadstropjih, je še nekako šlo. Zdaj pa je bila v pritličju in v kleti strašna gneča mrtvih, ranjenih, borečih se. Strahota je bilo gledati mlade ljudi, kako se bore za življenje, kako drug za drugim padajo in umirajo. Nekaj jih je še vseeno skočilo skozi okna, da bi se prebili proti Šport hotelu. Tovariši so jih ščitili, a mitraljezci pri kapelici so prestregli vsakega. Nekateri so se potem prebijali nazaj v hotel. Borci v hotelu med seboj niso dosti govorili. Le bodrili so se. da bi vzdržali do noči. Takrat morda vendarle pride štab. Mogoče je bila od vseh osemdeset ali devetdeset borcev, ki so ostali v hotelu, le še polovica živih, ko so Nemci začeli streljati z minometalcem. Ko je zadela prva mina, se jih je vsulo na hotel najmanj deset, petnajst, se spominja Vinko. Hotel je začel goreti in kmalu se je ostrešje sesulo. Po kanonadi so Nemci udarili še močnejši juriš. Bon^i v hotelu so se kljub ognju nad njimi in dimu, ki jih je du-šil, borili še bolj zagrizeno. Nekdo je začel peti. Peli so, metali bombe, streljali. Cevi mitraljezov so bile rleče. Nemci so se morali še enkrat umakniti. Medtem se je zmračilo. Življenje v hotelu je postalo povsem nemogoče. Zgorelo tramovje je padalo v sneg, v kleti se je kadilo. Mrtve borce so nalagali na kup v kota, jim trgali obleko s trupel, da so za silo obvezali ranjene. Skupina borcev se je odločila, da se bo prebila skozi kletna vrata. A ko so ravno hoteli ven, so Nemci zažgali skedenj zraven hotela. Ogenj je razsvetlil vso okolico. Nemci so se do kletnih oken priplazili z dimnimi bombami. Nekaj jih je veleti eksplodiralo. Zdaj so morali ven! Težko so pustili ranjene tovariše. Ti so vedeli, da mora biti tako in prosili so jih le, naj pozdravijo očeta, mater, brate .. . Same srčne zadnje želje. A ti pozdravi so za vedno ostali na Gorel j ku . . . Borci so računali, da je vsaj deset metro\ j stega prostora ob kletnih vratih. A Neme; $q | čakali pri samih vratih. Hoteli so dobit: ax< Kakšnih petnajst borcev je udarilo ven. Naletek so na puškina kopita Nemcev. Le tolkli so « c bili, se spominja Vinko teh strašnih trenutka Vinko se je s puško naprej pognal skozi \7.: Enega je podrl vznak, tako pridobil meter7 dva, potem ga je nekdo udaril čez hrbet. Tuchy ga je podrl. Tretji udarec ga je zadel v tilnik7 padel je na tla. Še vedno je v rokah držal pujiV Ležal je med tremi mrtvimi partizani. Ene*^; malce privzdignil in se potegnil podenj. ^J. za obstanek ga je gnal naprej. Z glavo je snegu. Po njem so hodili, je čutil. Potem je; 1 ko otipal močno vejo. Z njo se je potegnil napr7 Ob Lovčevem hotelu je rasla živa meja iz s^J čic. Sneg je upognil veje do tal, pod njimi p^.. bil prazen prostor. Začutil ga je. se potegnil\iP. in obstal. Za sabo je slišal komando, naj p^, mrtve, ranjene, naj pazijo na ujetnike... Takrat so ujeli devet borcev. Vse so štir.ra v dni kasneje ustrelili v gramozni jami pod Vink^ vo hišo v Medvodah. Med njimi je bil tudi m7 prijatelj Tone Svoljšak s Suhe pri Škofji Počasi se je ob hotelu umirilo. Le prasketu« ognja se je slišalo. Zlezel je iz skrivališča. Zasi šal je svoje ime in prošnjo, naj pomaga. Našely nekaj ranjenih soborcev. jih prenesel na suho i* obvezal. A spet so zaslišali Nemce. Nič dnw«( ni mogel storiti, kot popustiti ranjene in skote nazaj v skrivališče. Slišale kratek pogovor e* sam strel in potem strašno vpitje. Ranjencem Nemci zmetali žive v goreči senik. Njihovo $tn šno vpitje se je slišalo vse do Jereke ... Ponoči je Vinko le ušel s prizorišča smrt taval po gozdu, naslednji dan pa skupaj s ter\7: prišel pokopavat mrtve tovariše. Je bila izdaja? Zagotovo. Prej dve. kotenj ma, je prepričan Vinko. Vendar bi bilo žrtev \^ pol manj, če bi štab ne bil tako daleč, če , priskočili na pomoč, ko je bil še čas. D. Dolen,- Včeraj, 15. decembra, je minilo 40 let od < tragedije 3. bataljona Prešernove brigade n$ ^ Goreljku na Pokljuki. Od okrog devetde^ / borcev, ki so se skupaj z Vinkom Kui*r-f jem-Iztokom do konca borili v gorečem Lovčevem hotelu, se jih je rešilo le kakšnih šest ali sedem. Ugoden sprejem krstne uprizoritve »Tete Mile« Nadaljevanje iz prejšnje št.) Nosilka naslovne vloge Anica Oblak oziroma Teta Mila je s svojim rutinskim nastopom dobro ponazorili lik tete, katere glavna naloga je, ia se vsi ostali dobro počutijo in je takoj pripravljena pogladiti vsa več-anesoglasja. Kljub naslovni vlogi je i gledališkem smislu to vseeno Jtranska vloga v kateri pa se je djub starostnim razlikam dobro vključila v relativno mlad kolektiv malih igralcev. Nekoliko več pa bi aorala posvetiti pozornosti igri z Evinom, ki ga kljub prijateljstvu drži 38 primerni oddaljenosti od ostalih a taboru, ki mu z izjemo Eve zaradi ijegovih spletkarjenj niso naklonje- Standardni član Loškega odra Jase* Debeljak je v svoj niz uspelih li-im iz komedij dodal še turista Evge-m. Zlasti s prefinjeno mimiko in imetelnimi finesami v izražanju je •zvrstno ponazoril direktorja na dopustu, ki se mu zahoče bežna roman-a in vodilna vloga med svojimi go-fitelji.med katerimi se je s pomočjo Tete Mile znašel. Vendar je tokrat aletel na tabornike, ki si ne puste sctiti ustaljenega reda, v katerem ,«glavna beseda njihova, ne pa nečega novinca, pa čeprav je izven jaje tudi direktor. Evgen to na koncu hI hitro ugotovi in pripelje sicer '/kaj moralizirajoči konec v varne vode komedije ter se sprijazni s svojim položajem novinca. Svojo »majh-%st< pa je Janez Debeljak odigral prav nič majhno in je dosledno pred-aavil Evgena, ki se je pač sprijaznil usodo, da svoje nove družbe ne mo-* oviti okrog prsta, da pa se bo na '»k način skušal uveljaviti pač na aborniški način z delom. Improviza-'«ske sposobnosti pa so Debeljaka večkrat rešile pred luknjami v teksti in to dokaj učinkovito. Tatjani Doljak je vloga vodnice ■-ve, ki ji Evgen spretno nastavlja pasti in jo vrtoglavo zavrti v svojih mrežah.šele drugi nastop v gledališču. V glavnem se je dobro vživela v najstniško dušo, kjer je Evgen s svojim romantičnim žlobudranjem pravi heroj v primerjavi z njenim navadnim in nespretnim fantom Žvir-co. Na sladkobne limanice se je pustila ljubko ujeti, medtem ko je njena reakcija na koncu, ko je Evgena spregledala, prehitra in še ne do potankosti dodelana. Ta pripomba gre tudi na račun režiserja, ki se ni dovolj posvetil njenemu »odpiranju oči«, ko je bila prisiljena naenkrat doživeti padec njenih gradov v oblakih in Evgenove prebrisane gostobesedne zanke, ki ji kar ne more verjeti. Njen čisti mezzosopran je precej pripomogel pri efektnem podajanju songov, ki se jih zvrsti kar štirinajst, žal pa je dokaj šibak za gluho loško gledališče. Nov šarm pa sta dodala debitanta v sicer pomembnih vlogah tabornika Kvarglja — Janez Ferlan in tabornika Žvirca — Jure Franko. Kot tandem sta bila učinkovita in dobro sin-hronizirana in sta s svojimi domislicami sproti anulirala vse Evgenove nastavljene pasti. Žal sta bila pevsko prešibka, saj se občinstvu nista predstavila prvič samo kot igralca, temveč tudi kot pevca. Za dobro stre-niranje njunih glasov pa bi bilo potrebno vsaj leto dni. Oba sta se v vlogi zelo dobro vživela, posebno Jure Franko pa se je zelo potrudil in je vestno izpolnjeval režiserjeva navodila. Malce svoje robatosti bi lahko še omilil, vendar potem ne bi bil več tako efekten. Obema še manjkajo finese pri izgovorjavi in boljše postavljanje ter orientiranje na odru. Glede na želje in zavzetost si lahko od obeh obetamo še dobre vloge v gledališču. (nadaljevanje prihodnjič) Jara meščanka na Brezjah Brezje — Kulturno umetniško 'ritvo Brezje bo v soboto, 17. de-'•*flbra ob 19. uri in v nedeljo, 18. de--fl&bra ob 16. uri v domu uprizorilo ttmedijo v treh dejanjih Jovana 5*rija Popoviča »Jara meščanka«, tedstavo s pomočjo Alenke Bole-Vnbec režira Slavko Primožič. Na bodo nastopili: Marica Koc Janši. Berta Toman, Darja Branilovič, |i*nka Zor, Franc Serojnik, Brane »rtek, Dušan Kocjančič st. in Du-w» Kocjančič. Upajo, da jih bodo (Waki sprejeli tako kot v preteklih •«, Anera, črka, TT.brca, ar, Artamonovi, Šefran, Ake, EA, Ana, sal. Prejeli smo 128 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Štefa« bVfisp B^LsT,Zg\ Besnica, 2. nagrado (120 din) prejme Zdenka Šuštersrr. Prešernova 4Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Jože Rugale, Kranj, Župančičeva 2. Nagrade bomo poslali po pošti. ( -Rešitev pošljite do 21. decembra do 9. ure na naslov: CP Glas Kranj Moša Pijade-ja 1, 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 12, din in 3. nagrada 100 din. Vonj telesa: domača »ro-•a režiser Živojin r xvlo-igrajo Dušan Ja liiije-M, Rade Serbedžija, Met-kj Franko, Ljiljana Medje-H Ivo Ban in drugi. Bora p ttrojevodja, dober, vedeti delavec, priljubljen pri manših. V Ljubljani si jt untvaril dom, poročil je Vovenko, z njo ima dva Imta. Starejši se že oaamo-..'iyi, skrenil je na stran-poia, mlajši je še v deških ■"lih. Starša sta zelo zapo-itfa m precej zdoma. Po ivajsetih letih zakona tudi Mimnoati med njima ni "ti. Bora preživlja dripve v wmtonem opravljanju itla, životari brez prave otiočnoMi. Žena Majda po-tfcuia z novim moškim do življati tisto, kar morda pri Bori nikoli ni. Bora želi spremembe. Svojega kolego Panča prosi, da mu najde službo v Beogradu ... ^ BEŽI, ANGELO je oster, surov in stvaren akcijski film. Angelo s rnfun dekletom beži v Los Angelcs, kjer v neki banki skriva denar, ki pje utajil pred svojo bando. Četverica članov bande ju sledi. Spekta-hJirni lov na motorjih je brez milosti. • Tudi kanadski film MOČ RAZDEJANJA je akcijski. Prikazuje mia, ki nasledi ubitega agenta. Možak ima nenavadno sposobnost, & bere tuje misli. Francoski erotični film Zgodba o dekletu O spremlja preobrazbo dekleta, zaljubljenega v fanta, ki pa ima precej nenavadno mišljenje o ibezni Vpelje jo med ljudi, ki jo z dokaj čudnimi metodami navajajo M popolno predajanje moškim. Sprva se brani, nato pa v poskusih ce-j diva Film je poln golote, sadističnih in mazohističnih prizorov, neznatnih odnosov med moškim in žensko, »lutko«. Ne bi mogli reči, k je lahko v ponos ustvarjalcem. KINO KRANJ CENTER 16. decembra angl. bani glasb film PINK FLOVD - ZID ob 16., 18.'in20 uH 17. decembra anql. barv. alasb film PINK PLOYD - ZID ob 16.. 18. in 20 uri premiera jugosl. barv. filma VONJ TE l E-SA ob 22. uri 18. decembra amer. barv. risanka TOM IX JERRV - DOBRA PRIJATELJA ob 10. uri, angl. barv. glasb, film HNK FLOVD - ZID ob 15., 17. in 19. uri premiera angl. barv. akcij, filma BEŽI ANGELO! ob 21. uri 19. in 20. decembra jugosl. barv film VONJ TELESA ob 16., 18. in 20. uri 21. in 22. decembra franc. barv. erot film ZGODBA O DEKLETU »O« ob 16 18 in 20. uri KRANJ STOKZlC 16. decembra amer. bari' akcij fjim DVA SUPER POLICAJA ob 16., 18 in 20. uri 17. decembra hongk. barv. film ZADNJE SPOROČILO BRUCE LEEJA ob 16. in 18. uri, amer. barv. vojni film APOKALIPSA ZDAJ ob 20. uri 18. decembra franc. barv. komedija GA-DJE NA POČITNICAH ob 14. in 18. uri amer. barv. srhljivka V1DŽILANTE ob 16. uri. premiera franc. barv. erot. filma ZGODBA O DEKLETU »O« ob 20. uri 19. decembra franc. bani komedija GA-DJE NA POČITNICAH ob 16.. 18. in 20. uri 20. in 21. decembra premiera amer. barv akcij, film MOČ RAZDEJANJA ob 16.. 18. in 20. uri 22. decembra amer. barv. akcij, film 4 MINUTE ZA 4 MILIJARDE ob 16.. 18. in 20. uri TR2IC 17. decembra itul. ban'. west. film PRELUKNJANI DOLAR ob 16 uri, amer. barv. akci]. film PRIHAJA NIN.IA ob 18. (n 20. uri, premiera franc, barv. erot. filma ZGODBA O DEKLETU *0« ob 22. uri 18. decembra amer. barv. risanka TOM IN JERRY - DOBRA PRIJATELJA ob 15. uri, amer. bari', akcij, film PRIHAJA NINJA ob 17. in 19. uri. amer. baiv. akcij, film JUŽNJASKA UTEHA ob 21. uri 19. decembra angl. barv. glasb, film PINK FLOVD - ZID ob 17. in 19. uri 20. decembra angl. barv. glasb, film PINK FLOVD - ZID ob 17. in 19. uri 21. decembra franc. barv. komedija VELIKA AVANTURA ob 17. in 19. uri 22. decembra amer. bum akcij, film BEŽI, ANGELO! ob 17. in 19. un KAMNIK DOM 17. decembru amer. barv risanka TOM IN JERRV - DOBRA PRIJATEIJA ob 16. uri. amer. barv. rkcij. krim. film UMOR ^PROSTITUTKE ob 18. in 20. uri, amer. barv. akcij, drama JUŽNJASKA UTEHA ob 22. uri 18. decembra i tal. barv. film PRELUKNJANI DOLAR ob 15. uri. amer. barv. akcij, krim. film UMOR PROSTITUTKE ob 17. in 19. uri, premiera jugosl. barv. filma VONJ TELESA ob 21. uri 19. decembra amer. bani vojni film APOKALIPSA DANES ob 17.30 in 20. uri 20. in 21. decembra amer. bani akcij, film BEŽI, ANGELO! ob 18. in 20. uri 22. decembra jugosl. barv. film VONJ TELESA ob 18. in 20. uri JESENICE RADIO 16. decembra franc. barv. film GADJE NA POČITNICAH ob 17. in 19. un, premiera amer. bani filma MOČ RAZDEJANJA ob 21. uri 17. decembra slov. barv. mlad. film ™7, STIRCI ob 15. uri, amer. barv. film MOL RAZDEJANJA ob 17. in 19. uri ^ 18. decembra hongk. barv. film ZADhJt. SPOROČILO BRUCE LEEJA ob 17. in 19. uri 19. decembra i tal. barv. film PRELU' KNJAN1 DOLAR ob 17. in 19. un 20. decembra amer. barv. akcij, film 4 MINUTE ZA 4 MILIJARDE ob 17. in 19. un 21. decembra amer. barv. vojni film APOKALIPSA DANES ob 17 tn 19.30 JESENICE PLAVŽ /6. decembra amer. barv. pust. film DIR KA KONONBAL ob 18. in 20 uri 17. decembra amer. bum film DVA SUPER POLICAJA ob 16. uri, franc. barv. komedija GADJE MATUIURAJO ob 18. in 20. uri / 18. decembra slov. bani film PASTIRCI ob 10. uri. amer. barv. ukcij. film DVA SUPER POLICAJA ob 16. uri. amer. ban: akcij, film MOČ RAZDEJANJA ob 18. in 20. uri 19. decembra amer. bani film MOČ RAZDEJANJA ob 18. \n'20. uri 20. decembra hongk. barv. film ZADNJE SPOROČILO BRUCE LEEJA ob 18. in 20. uri 22. decembra amer. bani film XANADU ob 18 in 20. uri KRANJSKA GORA 16. decembra amer. bani film TOM IN JERRV - DOBRA PRIJATEIJA ob 17. uri 17. decembra amer. ban: pust. film DIRKA CANON BAL ob 19. uri 20. decembra franc. barv. film GADJE NA POČITNICAH ob 19. uri 22. decembra angl. bani film PINK FLOVD - ZID ob 19. un DOVJE 18. decembra slov. barv. film PASTIRCI ob 17. uri. franc. barv komedija VELIKA AVANTURA ob 19. uri 22. decembra amer. bani film JUŽNJASKA UTEHA ob 19. uri RADOVIJICA 16. decembra amer. bani film MORA ob 20. un 17. decembra slov. barv. film DIH ob \ 18. un, amer. bani film KAKO SE ZNEBI- \ TI SVOJEGA ŠEFA ob 20. uri 18. decembra amer. bani film MORA ob 16. un, amer. bani film KAKO SE ZNEBITI SVOJEGA ŠEFA ob 18. uri, ital. barv. film KRČMA ZABLODELIH ob 20. uri 10. decembra amer. bani film MORA ob 20. uri 11. decembra amer. bani film KAKO SE ZNEBITI SVOJEGA ŠEFA ob 20 uri 21. decembru ital bani film KRČMA ZABLODELIH ob 20. uri 22. decembra amer. ban: film DANtKO SO SE VSI SMEJALI ob 20. uri BLED 16. decembra slov. ban: film DIH ob 20. un 17. decembra angl. ban: film XAJ\EČJl ROP BANKE ob 18. un. hongk. ban: krim. film HUDIČ MORILEC ob 20. uri 18. decembra amer. barv. film PIKI I X SK1 PREGON ob 16. uri. amer. bari', krim. film POLICAJ 17. DRONNA ob 18. uri. ungi: bani film NAJVEČJI ROP BANKE ob 20. uri 19. decembra slov. burv film 4)111 ob 20. uri 20. decembra amer. bani film MORA ob 20. uri 21. decembra amer. bani film KAKO SE ZNEBITI SVOJEGA ŠEFA ob 20. uri 22. decembra ital. barv. film KRČMA ZABL)DELIH ob 20 uri BOHINJ 17. decembra slov. burv. film DESETI BRAT ob 20. uri 18. decembra slov. burv. film DIH ob 20. uri 22. decembra amer. barv film KAKO SE ZNEBITI SVOJEGA ŠEFA ob 20 u rt SKOEJA LOKA SOHA 16. decembra amei: ro/i. ftlm /IATI SA-lAMANDFR ob 18. in 20. uri 17. in 18. decembra ital. spektakl 7GLA- Di i ron.il t ob I & "/ so. uri 20. in 21. decembra amer. melodrama SONČNI SIJAJ ob 18. in 20. uri 22.'decembru nem. bani erot. film KJE SO homo urim i ob 20. uri POLJANE /0'. decembra franc. komedija OBRA-l'l v 1'1U BLAGOVNICI ob 19. uri 17. decembra amer. akcij, film TELO IN DUŠA ob 19. uri 21). decembra nem. erot. film KJE SE BOMO 1JUBILI ob 19. uri ŽELEZNIKI 16. decembra ital. spektakl 7 GLADIATORJEV ob 20. uri 17. decembru franc. komedija OBRAČUN PRI BLAGOVNICI ob 20. uri 18. decembra amer. voh. film ZLATI SA-IAMANDER ob 18. in 20. uri 21. decembra amer. akcij, film TELjO IN DUŠA ob 20. uri GLAS 8. STRAN petek, i6. decembra 1983 ZGODOVINA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER — CHAMONIX 1924 Teden zimskih športov prerasel v olimpiado Pobudnik modernih olimpijskih iger francoski baron Pier-re de Coubertin ni nikdar nasprotoval uvedbi zimskih olimpijskih iger, pa četudi ni bil posebno navdušen nad zimskimi športi. Do prve olimpijske prireditve na snegu in ledu pa je kljub temu prišlo razmeroma pozno — šele 30 let po znamenitem sestanku v Parizu, na katerem se je baron zavzel za ponovno uvedbo olimpijskih iger. Sestanek je bil pomemben tudi za uveljavitev zimskih športov. Že na letnih igrah leta 1908 v Londonu je bila prvič na sporedu tudi zimska panoga — drsanje. Trinajst let kasneje so na kongresu mednarodnega olimpijskega komiteja v Lausannu sklenili, da bodo 1924. leta priredili v francoskem Chamonixu »teden zimskih športov« pod pokroviteljstvom komiteja. Francoski baron de Coubertin je bil nad njegovo izvedbo tako navdušen, da je leto kasneje na olimpijskem kongresu v, Pragi »uzakonil« tudi zimske olimpijske igre, »teden zimskih športov« pa naknadno preimenoval v prvo zimsko olimpiado. Čast prvega prireditelja je pripadla Chamonixu, kraju pod Mt. Blancom. Francozi so imeli za pripravo tekmovališč le malo časa, vsega pol leta. V tem času so zgradili naravno . drsališče z več kot 20 tisoč ' kvadratnimi metri površine (za hokej, umetnostno in hitrostno drsanje), postavili so novo skakalnico in uredili zelo drago stezo za bob. Prireditelji so se izkazali in do decembra pripravili potrebne objekte. Na lednem štadionu so že napravili led, ko je Chamonix zajela prava naravna ujma — v eni noči je zapadlo domala dva metra snega. Več kot petsto ljudi je naslednje dni odstranjevalo sneg, a še preden so tekmovališča očistili, je nastopila nenadna odjuga. Velike ledne površine so se spremenile v jezera, plazovi, ki so pridrveli z gora, so ohromili železniški promet. Ko so Francozi že razmišljali o odpovedi »tedna zimskih športov«, je pričelo močno zmrzovati. Prirediteljem je v zadnjem trenutku še uspelo pripraviti objekte za tekmovanja. Na napovedani dan, 24. januarja 1924, je francoski minister Gaston Vidal odprl »teden«. V povorki, ki se je vila proti lednemu štadionu, je bilo 280 tekmovalcev in 13 tekmovalk iz 16 držav. Med njimi je bila tudi četverica jugoslovanskih tekačev na smučeh: Dušan Zinaja iz Zagreba, dr. Pandakovič (oba sta bila nogometaša, ki sta pozimi ob nedeljah in praznikih tudi malo smučala), Zdenko Švigelj, član ljubljanskega športnega kluba, in Vladimir Kajzelj, član TK Skala iz Ljubljane. O njihovem nastopu v teku na 50 kilometrov je 6. februarja 1924 poročalo tudi Jutro: »Švigelj je v dobri formi prevozil kakih 18 kilometrov in prehitel pri tem šest tekmovalcev, ki so startali pred njim. Prišel je do višine 1600 metrov, pa so 'mu pričele zmrzovati roke in noge. Zato je odstopil, kakor malo pred njim dva Švicarja, od katerih je eden obležal v nezavesti. Tudi Pandakovič je odstopil, tako da je zdržal do konca le Zinaja, ki pa je vozil skoraj devet ur in se ni mogel plasirati (prišel je na cilj, ko ni bilo več sodnikov — op. p.)«. V teku na 18 kilometrov so se naši uvrstili med 32. in 36. mesto, spet pa je odstopil dr. Pandakovič, ki je zlomil smuči. Najuspešnejši tekmovalec v Chamonixu je bil Norvežan Thorleif Haug. Osvojil je zlate medalje v teku na 18 in 50 kilometrov ter v kombinaciji in bronasto medaljo v skokih. Petdeset let kasneje so ugotovili, da so se sodniki zmotili pri seštevanju. Leta 1974 je Haugova hčerka izročila bronasto medaljo pravemu dobitniku, tedaj že 86-letnemu An- dersu Haugnu iz Amerike. V hokejskem tekmovanju so igralci Kanade upravičili vlogo prvega favorita — v petih tekmah so zabili nasprotnikom sto golov, prejeli pa le tri. Gledalci ob novi skakalnici so bili razočarani, saj so si obetali daljše skoke; te pa je stroga žirija dovolila šele po končanem tekmovanju. Prihodnjič; St. Moritz 1928 DEJAVNOS] Ples FRANC MORE S SOVODNJA Podkovski kovač za štiri občine Ko se je konj zbosil, ga je bilo treba gnati h kovaču, da ga je podkoval. Za otroke je bilo piodkovanje konja vedno dogodek. Kovač, črn kot vrag, in velik kot gora, je razbijal po razžarjeni podkvi, jo vtikal v žerjavico in gonil meh pa spet tolkel po njej in jo hladil v vodi, da je cvrčalo in se je dvigala para. Možakarji so držali konja za nogo, kovač je meril podkev, in drug drugega so svarili, naj se varuje, dajo ne bi skupil s kopitom. Vmes so moževali o letini in davkih. Dandanašnji kovač hodi konje podkovat na dom. Podkovski kovači so namreč že tako redki, da bi si konj prej poškodoval kopito in zašepal kot prišel do kovača. Tako Franc More, podkovski kovač s Sovodnja, kot sam pravi, pokriva zelo širok teren. Kličejo ga iz okolice Ljubljane, Idrijskega, Tolminskega in iz škofjeloške občine. Pove kdaj bo prišel v določeno vas in potem kmetje pripeljejo konje skupaj, da jih podkuje. »Vendar glavno moje delo ni več podko-vanje. Še največ se ukvarjam z rezanjem parkljev pri goveji živini. Kratek privez, betonska tla in napajalniki so narejeni zato, da se žival čimmanj giblje in čimhitreje redi. Zato ne obrabi parkljev, ki tako zrastejo, da se vnamejo. Žival resno zboli in obleži. Pomoč mora biti hitra. Povem, da se mi veli-korat živali smilijo, tako trpijo.« Kovačijo je podedoval od očeta#pri katerem se je tudi izučil. Ta pa od svojega očeta, ki je sam na Sovodenj prišel iz Dobračeve pri Žireh. Leta 1888 je postavil kovačijo in še danes ima Franc More delavnico na istem mestu. Po vojni sta z očetom nekaj let imela kovačijo, potem pa so tako pritisnili z davki, da ni šlo več. Kovače so združili v kombinat, ki pa je v glavnem delal izgubo in so ga pred dobrimi petnajst leti razpustili. Ponovno so ponudili obrt nekdanjim kovačem in tako je Franc More od leta 1968 spet samostojen. »Doma v kovačiji popravljam razna kmečka orodja, motike, rovnice, krampe, črtala za pluge in podobno. Novih ne izdelujem. Seveda pa sam izdelujem podkve. Kupim primerno debele palice betonskega železa in jim potem oblikujem. Najbolj zahtevna je izdelava podkev za kasače, ki morajo biti izdelane zelo natančno in lahke. Podkve za zadnje noge smejo tehtati točno 18 dkg in podkve za sprednje noge 24 dkg. Za kmečke konje seveda niso tako natančni predpisi. Z materialom ni problemov, težje pa je dobiti razna orodja. Tako se že nekaj časa doma ne dobi kopitnih pil in moram ponje v Avstrijo. Prav tako v trgovinah nimajo kopitnih žebljev in je treba ponje v Karlovac, kjer jih izdelujejo.« Čeprav kmetje vse več delajo s traktorji in vse manj s konji in voli, se število konj po vaseh ponovno povečuje. Zlasti na Tolminskem je vse več kmetov, ki imajo tudi konja v hlevu. Živinozdravnik iz Tolmina je pred leti dal pobudo za uvoz konj iz Avstrije, ki naj bi jih redili kmetje. Pobudo so uresničili ob pomoči tamkajšnje zadruge ih od tedaj naprej se število konj vsako leto povečuje.« »Reja, .haflingerjev' se kmetom kar izplača. Kobilo dobijo v rejo in ko oddajo šest žrebetje njihova. Stroški reje pa se jim povrnejo tudi z izkupičkom za žrebeta. V Poljanski dolini in v okolici Škofje Loke pa se rejci bolj zanimajo za kasače.« Prav zato je škoda, meni, da se danes ni več mogoče izučiti za podkovskega kovača. On je šolo dokončal leta 1959, čez dve leti pa je bila ukinjena. Ker primanjkuje kovačev, se posamezni kmetjo lotijo podkovanja konja sami. Ker niso vešči dela, se kaj pogosto zgodi, da zadenejo z žeblji v živo in konja za vedno poškodujejo. »Prav rad bi izučil nekoga, ki bi prevzel za mano. Sin sicer zna vse delati, vendar je zaposlen v ETI v Cerknem kot orodjar. Tudi nima posebnega veselja za delo z živino. Sicer pa moraš že za kovačijo imeti posebno veselje. Delo namreč ni prav nič prijetno. Paziti moraš, da te žival ne brcne, smrad in umazanijo je treba prenašati. Pa še zaslužek ni kaj posebnega. Ves dan je treba delati, da se nekaj zasluži, razen tega pa je težko za eno podkev ne vem koliko zaračunati.« Sicer pa pravi, da ima že vse skozi kar srečo pri delu. Res mora vedno sam paziti, da se mu pri delu kaj ne zgodi. Prav sedaj pravi, da ga skrbi podkovati kobilo v Lab-nah nad Cerknim. Ima namreč slabe izkušnje z njo. Ker jo je strah, tako brca, da jo komaj obujejo. »Čeprav sem podkoval že veliko konj in porezal veliko parkljev, se lahko pohvalim, da se mi še ni naredila nesreča da bi žival poškodoval. Zelo pa me je maja 1976 prizadelo na Vrsniku, ko je konja, ki sem ga koval, zadela kap. Najmanj 15.000 dinarjev je bil vreden, kmet pa je potem dobil 300 dinarjev za meso.« L. Bogataj V Planici jasno, a minus 33 stopinj Najbolj hladno in mrzlo je pozimi v Planici in v Ratečah — Letos najvišja poletna temperatura 36 stopinj Celzija, najnižja nasploh pa je bila v Planici minus 33 stopinj Rateče — V Sloveniji ima- Čeprav je v Ratečah in Pla-mo enajst nižinskih meteoro- niči praviloma najbolj mrzlo v loških postaj, od tega so na Gorenjskem na Jezerskem, Brniku in v Ratečah, medtem ko je visokogorska postaja Kredarica. Vsako jutro, ko nam v prvih radijskih poročilih povedo, kakšna je zunaj temperatura, že kar pričakujemo, da je najnižja v Planici, če seveda ne govorimo o visokogorski Kredarici.* Kadar slišimo o nizkih pla-niških stopinjah Celzija, si predstavljamo, da je postaja nekje pod planiškimi skakalnicami, kjer nas je vedno do kosti zeblo. A meteorološka postaja je sredi vasi, v Ratečah, kjer pa ni prav nič topleje kot pod Poncami. Za podatke na postaji že desetletja skrbijo Makšetovi, zadnja tri leta je uslužbenka Hidrometeorološkega zavoda v Ljubljani na rateški postaji Dora Makse. »Vsak dan sporočam v Ljubljano podatke o pritisku, temperaturi, vidnosti, oblačnosti, jakosti vetra, vsake tri ure od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer opazujejo merilne naprave. Oddajamo v zbirni center, obenem seveda s še dodatnimi meritvami, zmrzal tal, sneg, opravljajo se vsa fenolo-ška opazovanja,« pravi Dora »Res je, da je v Planici vedno najbolj mraz. Neko leto smo namerili kar minus JJ stopinj Celzija. Obenem pa smo letos poleti zabeležili za Planico izjemno visoko, v zadnjih desetletjih najvišjo temperaturo: kar 36 stopinj nad ničlo. Prejšnji poletni rekord je bil plus 33 stopinj. Sloveniji, pa ima kraj izjemno mnogo jasnih in sončnih dni. Srečo imamo, da je vetra malo in tako je občutek mraza manjši. Da bi tisti, ki delamo v meteoroloških postajah, lahko po lastnih izkušnjah zanesljivo napovedovali vreme, je nemogoče. Za to so pristojne edino-le strokovne službe, vremena nihče na svetu ne more zanesljivo napovedati. Napovedovanje vremena po minulih izkušnjah in napovedi amaterskih vremenoslovcev so le zanimiv hobi, ki pa ima z zanesljivostjo malo zveze. Ljudje tudi pozabljajo, da smo takšne zime, kakršne so zdaj, že imeli in da velikokrat do konca decembra sploh ni bilo snega. Imeli smo tudi že sedem suhih in sedem debelih zim. Leta 1952 je zapadlo domala dva metra in pol snega, leta 1978 smo imeli dva metra snega. Najbrž bo res; da je od dviga pritiska odvisna sprememba vremena, to ljudje prav dobro vedo. V Ratečah napovedujejo slabo vreme, če se nad bližnjim Trbižem kopičijo oblaki. V alpskem svetu je vreme hitro spremenljivo in napovedi so težje kot v ravninah.« Dora Makse, ki nam sleherno jutro posredno preko radijskih valov sporoča, kakšna je temperatura v Planici in Ratečah, svoje delo vestno in zanesljivo opravlja. Vsake tri ure se poda k meteorološko najbolj hladni in mrzli postaji v Sloveniji, da bi zvedeli, kako zebe prebivalce pod Poncami. D. Sedej KRANJ - Prip^ made, starešine in vojaki,! sti čas najpogosteje jejo s športnimi in I aktivnostmi. Tako je kranjski garniziji, kjer^j našajo z dobrimi ruuk/ obeh področij. Dopolali! nim dejavnostim po cm delovanje več sekcij pri 1 skem domu JLA, v Vključuje poleg pr armade mladina in irm\ bivalstvo. Ena najalajtf najbolj dejavnih sekaj je klorna skupina, kum predstavljamo tokrat Začelo se je spomlad: leta, ko je pomočnik ] ka za politično delo v L vojaški enoti predlagal,' osnovali folklorno skupit, nalogo je zaupal starešaj kletu Kočoskemu, ki je« zanimanja za folkloro »j šenj s tega področja u i sti rad prevzel vlogo kai_ fa. Okrog sebe je zbral« ne, njihove otroke «\T oseb v armadni sluftj, | no in druge člane dc Kranju. S skupnim njem so v dobrem i sestavili spored j pripravili za prvi _ ležili so se pregleda zabavnih dejavnosti kov ljubljanskega Če imajo železarji j material, delajo tudi ponoči V jeseniški Železarni jim je vse leto primanjkovalo ferolegur domačih proii — 2e tretje leto težave z dobavo koksa — Izjemno varčevanje z električno i Jesenice — Številni kupci jeseniškega jekla, predvsem kvalitetne dinamo pločevine, ki je zelo cenjena na tujem tržišču, so v letošnjem letu ostali brez predvidenih količin, saj jeseniška Železarna zaradi številnih težav ni zmogla poslati domačim kupcem dogovorjenih količin. Železarna se je tega problema prav dobro zavedala in ga tudi boleče občutila, saj kupci niso dolžni poravnati obveznosti, če dobe manj kot 70 odstotkov dogovorjenih količin. »V jeseniški Železarni je bil letošnji proizvodni načrt 400.000 ton izdelkov za domači in tuji trg,« pravi predsednik poslovodnega odbora inženir Boris Bregant, »vzrokov, zaradi katerih so domači kupci ostali brez materiala, pa je več. . Jeseniška Železarna mora poravnati izvozne obveznosti, drugače sploh ne more poslovati. Polproizvode dobimo na domačem tržišču, največ pa z metalurško menjavo z vzhodnoevropskimi državami, od koder pa nismo dobili dogovorjenih količin. Potrošniki jekla so sami iskali polproizvode in zapolnili železarske zrno-* gljivosti, tako da smo letos namesti predvidenih 10.000 ton uslužnostne predelave zabeležili kar 50.000 ton. Kupec, ki si je sam priskrbel polproizvod, pa je razumljivo terjal količino, kvaliteto in rok, kar je dnevno rušilo naš proizvodni program. A kljub tefrlu je bila lastna proizvodnja jekla nad planirano. Vse leto imamo neznosne težave z dobavo ferolegur od domačih proizvajalcev, ki jih tare pomanjkanje električne energije. Že poleti smo železarji začeli z akcijo, da bi pro- izvajalcem ferolegur zagotovili dovolj elektrike iz rezervnih agregatov Slovenije. Razliko v dražji ceni »rezervne« energije smo krili sami, saj nujno potrebujemo ferosilicij in fero-krom. Tudi danes poleg 10-od-stotne omejitve pri porabi električne energije vztrajamo, da moramo v obratih dodatno privarčevati še pet odstotkov, ki so namenjeni prav proizvajalcem ferolegur. Treba je povedati, da so jeseniški železarji pripravljeni delati tudi ponoči, če je le dovolj materiala. Vse leto smo bili tudi v nemogoči devizni situaciji, predvsem zaradi tečajnih razlik. Naša devizna bilanca je danes za 8 milijonov dolarjev še nepokrita. Za normalno letno poslovanje potrebujemo 60 milijonov dinarjev, ki jih je seveda treba ustvariti. Leta 1976 smo za dolar izvoza dobili 3,64 dolarjev uvoznih pravic, danes en izvožen dolar predstavlja 0,5 uvoznega dolarja. Pri tem nikakor ne mislimo, da ne bi izvažali, nasprotno: moramo se pojavljati na tujem tržišču, saj tudi zaradi tega dosegamo tako zelo priznan* kvaliteto dinamo pločevine. A vendar naj bi v skupni proizvodnji izvoz predstavljal okoli 10 odstotkov, devize pa naj bi zagotavljali s skupnim izvozom. Skupni izvoz pa je spet problem, saj na plačilo ne moremo čakati leto dni. Železarji smo mnenja, da bi se v Sloveniji sredstva za črno metalurgijo morala združevati, a potem ne deliti administrativno. Nadaljnji problem je dobava koksa, saj smo količinsko v energetski bilanci Slovenije izpadli že tretje leto. Problem smo reševali z dodatnimi nakupi in popolnoma izkoristili rezerve. Ustaviti se je moral plavž, s tem pa je manj! proizvodnje grodlja m Skupna akcija je zdaj < sadove, ob koncu tegaktoJ črtujemo ponoven iagc*| Za naslednje leto ne i jemo večjega obsega proizvodnje, zmanjšal; a' mo obseg uslužnostne k* ve. Izvoz ostaja na enahi in tu prihajamo v republiškimi načrti, da bij večali izvoz za 20 odsto konvertibilno tržišče, je za nas le metalurška i, va. Vendar — če hočen*i niti vse obveznosti kvalitetno dvigniti pt«; njo, morajo biti naši m alni. Še kako pa se krutega dejstva, da tako zastareli tehnolofiL šokih proizvodnih strošk*] prihodnje leto beleiih i vni predznak pred njem v jeklarni. strošek našega jekla vi nami je do 40 odstotka' kot v elektropečeh m ; nova naložba v el< no tehnično in upravičena. Za elektrojeklarnakil ljala 18 milijard dinarji končana v drugi polov« I 1986, smo namenih lastnih sredstev, tretjim! stev so združena podpisnikov sporazuma. 3 stotkov vrednosti rjMg so sredstva domačih kn in 15 odstotkov znašat jega kredita. Zaradi w stroškov naložbe jekk) cenejše, a bo kvaliteti* ko se bodo zagonski < naložbe zmanjšali, se bol niško jeklo enakovredna! ko prodajalo na zahtevi hodnem tržišču. Za do žišče pa bo že takoj v obratovanja dovolj kv ga jekla.« REPORTAŽA PETEK. 16. DECEMBRA 1983 g. STRAN O LAS SKUPINE PRI KRANJSKEM DOMU JLA i prijateljstvo 124. maja 1979. leta v kjer so kljub ne-in sposojeni opre-ter zmagali, shavalo biti srce ga voditelja naše-i in armade tovariša rlo tudi delo fol-Njeni člani so .vendar je v nekate-želja po nadalje-rezultatov. Za-ipobuda poveljstva jaške enote za oži-skupine in pripra-i pomoč pri njenem letos«, pripovedu-rne skupine So-»smo se ponovno starih članov se nekaj novih in w dela. Po prvih va-krepko bolele noge, tmo se utrjevali in ftlkarak je postajal vse ikijNMen. V dobrih dveh 10 uspeli sestaviti in si z malim dekani ti 25 kompletov dos za plese iz vseh in pokrajin naše do-Ai (.Noše smo si pri skrbe-m Hodnem mojstru Du-ifc les v Beogradu, obutev ifclgstfili obrtnikih, nekaj a slovenske plese pa gi^Njuno v folklorni sku-Save.« * »več nastopov lil Nn sporedom se je fol-w ikupina prvič predsta-id#iik*m aprila letos v domu JLA, kjer so premijah tudi predli poveljstva lj ubij anal vnadnega območja in sekretariata za ljud- l sko obrambo iz Beograda. Njihova pohvala ji je vlila nov delovni zagon. Že maja sta sledili dve prireditvi v domu JLA, prva za krajevno skupnost Vodovodni stolp, druga za člane Rdečega križa. Julija je skupina nastopila tudi na proslavi ob 40-letnici Prešernove brigade v kranjski vojašnici. »Po vsakem nastopu,« nadaljuje sogovornik, »so se večale naše izkušnje in težili smo k stalnemu dvigu kvalitete. To je seveda šlo počasi; treba je bilo najti ustrezno koreografijo za nastope pred gledalci iz vrst armade in od drugod — torej, naučiti se plese iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije; ob tem je bilo nujno prilagajanje zmožnostim vojaškega ansambla 12. julij, ki zaradi pogostih menjav v njem zelo nihajo; hkrati smo morali delo skupine uokviriti s pravilnikom, ki zagotavlja tudi njen nadaljnji razvoj.« Danes deluje v skupini 24 članov, lahko pa bi vanjo sprejeli še 6 parov. Možnost za to imajo vsi mladi, ki jih ples veseli in imajo smisel za ritmiko. Doslej so se plesalci naučili 3 splete plesov, ki sestavljajo okrog 40-minutni spored; v prvem spletu so pretežno skrb-ski plesi, v drugem makedonski, v tretjem pa plesi vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. S tem sporedom se je skupina predstavila na nastopih ob letošnjem dnevu republike za kranjske dijake, delovni kolektiv Ikos in krajane Vodovodnega stolpa. Več nastopov bo imela tudi ob dnevu armade v vojaških enotah. »Za naprej imamo v načrtu,« končuje pogovor koreo- graf Kočoski, »učenje spleta slovenskih plesov in spleta partizanskih plesov. Kvaliteto skupine bomo dvignili tako, da bo vsak član znal nastopiti v kateremkoli plesu oziroma spletu. Ansambel plesalcev bi radi razširili s pevci, prav tako pa bi radi v bodočnosti osnovali svoj stalni amaterski orkester. Tako bi lahko uresničili tudi načrte o nastopih v vojaških enotah in krajih drugod po Sloveniji.« Volja in vztrajnost Ples je ljubiteljska dejavnost, ki lahko pomeni obliko razvedrila, rekreacijo ali še kaj več. V folklorni skupini kranjskega doma JLA, ki deluje zelo enotno in disciplinirano, ples širi prijateljstvo med člani iz različnih delovnih in življenjskih okolij ter poglablja stike armade s prebivalstvom. Kaj pomeni plesalcem, pa so povedali nekateri člani skupine. Tatjana Stojanovič, učiteljica iz Kranja: »Od nekdaj me ples veseli. Ko me je oče, ki je starešina, seznanil z ustanavljanjem folklorne skupine pri domu JLA, sem se prijavila za sodelovanje. Na začetku si ni nihče predstavljal, kako bo potekalo delo v njej, a smo se kmalu znašli s pomočjo koreografa. Kljub drobnim težavam smo na dosedanjih nastopih doživeli veliko lepega. Ploskanje publike je spodbuda za nadaljevanje dela, ki zahteva veliko volje in vztrajnosti. Za prizadevanje in žrtvovanje prostega časa pa smo bogoto nagrajeni; ob plesu se razgibamo in spletamo tovarniško razumevanje.« Nenad Kljajić, vulkanizer v kranjski Savi: »S folkloro sem se že prej ukvarjal približno dve leti v Banja Luki, kjer sem doma. V Sloveniji delam 4 leta. Sodelavka, ki je od začetka v skupini, me je februarja letos povabila vanjo. Ni mi žal da sem se odločil za sodelovanje. Namesto da bi kje posedal, grem dvakrat na teden na vaje, kjer sem se naučil marsikaj novega. V skupini bom delal še naprej, vanjo pa vabim tudi druge, ki imajo radi glasbo in ples.« S. Saje Foto: F. Perdan )MA SAMOUPRAVLJANJA ZA KRAJEVNO I0ST B UKOVICA-B UKOVŠČICA peh je v enotnosti na skupnost Bukovica-Bukovščica iz leta v leto napreduje več težav imajo s cestami — Gradijo telefonsko omrežje — ibra so prejeli priznanje Zvezne konference SZDL Diplomo ipravljanja za pomembne rezultate pri razvoju ipravljanja, humanizacije življenja in dela v krajevni in za pospeševanje razvoja družbenega standarda - Bukovščica nad Škofjo Loko W0 prebivalcev živi v vaseh in zasel-skupnosti Bukovica — Bukov-krajanov je zaposlenih, nekaj manj je čistih kmetov, skoraj polovica go-pa je polkmečkih. Krajevna skup-»tttežno hribovska, čeprav leži sedež skupnosti ob glavni cesti skozi Sel-pa tudi drugi večji kraj Bukovšči-•tžini, vendar od glavne ceste uma-"l bolj »bogu za hrbtom« kot nekate-aji više. bra praznujejo krajani Bukovice krajevni praznik v spomin na 1941, ko je 8 domačinov odšlo v Vsako leto ga proslavijo z novimi fm zmagami. Letos so se ob prazniku M »hvalili še s posebnim priznanjem iS 'tfnference SZDL Jugoslavije, »Diplo-\t *«pravljanja«, ki so jo prejeli za po-j| K rezultate pri razvoju samoupravlja *a fcanizacije življenja in dela v krajevni ^ Ht* m za pospeševanje razvoja družbe-^ fcrdarda. , »nakratko preletimo uresničevanje )Wnega programa dela, lahko zapiše-e^ i«imajo s čim pohvaliti, čeprav so raz-$-j «dnjem času vse prej kot primerne v i ^ložbe in premike. Krajani ne le da v 7, »t.re+ji krajevni samoprispevek, še «9 izbirajo denar za dela in naložbe v po-uftfK krajih, prispevajo material in veli-prostovoljno. Zato jih boli, da so jim r/sti premalo pomagale delovne orga-* katerih so krajani zaposleni. Dobili so le pomoč občinskih samoupravnih skupnosti, vendar ne toliko, kot je bilo planirano in potrebno, da bi vse načrtovane investicije uresničili. Odnosi z združenim delom v Selški dolini so se letos izboljšali in že se dogovarjajo o financiranju programov v prihodnjih letih. Menijo, da bi morale njihov zgled podpirati organizacije združenega dela v Škofji Loki. V zadnjih nekaj letih so dokončali ali pa začeli precej pomembnih naložb. Na Bukovici so zgradili nov gasilski dom. v katerem so tu- SLAVKO VIDIC, INOVATOR LETA I: V računalništvu je prihodnost »V zadnjem času se je posebno izkazal pri snovanju novih izdelkov s področja nalog registracije električne energije za elektrogospodarstvo in velekonzumente«, piše v obrazložitvi njegove letošnje nagrade. »To področje dela je prevzel popolnoma samostojno ter s svojo kreativnostjo razvil niz naprav, pri katerih je pokazal veliko domiselnosti in sposobnosti pri razvoju zelo zahtevnih izdelkov ter jih prilagodil sposobnostim Iskre. Tako je zasnoval »Podatkovni registrator« za 8 in 48 merilnih mest ter izdelal vso potrebno računalniško programsko opremo za te izdelke. Poleg teh naprav je zasnoval še či-talec kaset ter primarni tiskalnik, s katerim je omogočeno lokalno odčitavanje oziroma registriranje merjenih vrednosti posameznih merilnih mest. Konstrukcije oziroma izvedbe so popolnoma originalne ter po svoji kvaliteti popolnoma ustrezajo tujim zahtevam in tako nadomeščajo uvoz te opreme. Z osvojitvijo te proizvodnje je Iskra Kibernetika osvojila še zadnje področje meritev električne energije in zaokrožila kompletni asortiman proizvodov za male in velekonzumente.« Pred devetimi leti je Slavko Vidic diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in se zaposlil v Iskrinem razvoju števcev. ^Stipendist Iskre je bil. Že od nekdaj ga priteguje elektronika in posvetil se ji je z vso mladostno zagnanostjo. Dobil je tudi že skupinsko nagrado Sklada Borisa Kidriča za svoje delo pri »Etalon-, skem merilniku pogreška«. Cisto svoje inovacije nima, pravi, kajti njegovo delo in delo sodelavcev naj bi bilo že po funkciji inovativno. Od vsakega razvijalca zahtevajo inovativnost, posebno še v tovarni števce". Delovni so. V razvoju dela okrog petdeset delavcev. Vsako leto pride samo iz razvoja števcev okrog dvajset, trideset izboljšav. Trenutno imajo prijavljenih okrog deset patentov. Slavko Vidic vodi skupino za elektronske števce v tehničnem razvoju števcev. Pravkar si prizadevajo okrog elektronskega števca za široko potrošnjo, za merjenje porabe električne energije v gospodinjstvih in pri drugih porabnikih. Problem je v tem, da morajo doseči zanesljivost. Najmanj deset let mora tak števec delati brezhibno. Elektronske ure za tarifne preklope pa so že skoraj povsem osvojene in bodo po vsej verjetnosti že prihodnje leto na trgu. Načrtujejo pa tudi elektronsko napravo za centralno odčitavanje stanja na števcih. Elektro Kranj bo na primer imelo računalnik, v njem pa podatke o vsakem mestu odjema. Nič več ne bodo inka-santi tekali od hiše do hiše in si zapisovali stanje. Vse bodo v centrali prečitali z ekrana računalnika. Prihodnost je v računalništvu. Morda se tega pri nas še premalo zavedamo. Iskra je s svojimi dosežki v Jugoslaviji daleč naprej. Pa vendar se ne smemo zavajati s primerjavami v jugoslovanskem merilu, pravi tovariš Vidic. Daleč za razvitim svetom smo. Nismo sposobni hitro reagirati na inovacijo. Ce ne reagiraš hitro, ne potegneš ekonomske koristi iz nje. Posebno pomembno je to pri elektroniki, kjer je ta razvoj izredno hiter. Vsako čakanje je lahko usodno. Uvozne restrikcije prav v razvoju še posebno čutijo: ne dobe materialov, ne literature. Vsako leto zaostanemo za tri leta za tujino. To so dolgoročne investicije. Knjig od zunaj skoraj ne dobe več, revij le še nekaj. Pa vendar je obveščenost osnovno pri njihovi dejavnosti. Idejo dobiš, uporabiš jo po svoje. Ce informacijo znaš prav u porabi- Na Bukovici gradijo prostore za telefonsko centralo. di prostori za delo organov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. Najbolj so se pri delu izkazali gasilci, ki so lani' dobili tudi priznanje škofjeloške občinske skupščine. Dom so gradili sami, občinska gasilska zveza je prispevala 1,1 milijona dinarjev, drugo pa krajani v materialu in denarju ter s prostovoljnim delom. Na Bukovici so s samoprispevkom krajanov zgradili javno razsvetljavo. Pri šoli so zgradili asfaltno ploščo za športno igrišče. Dela so veljala 50.000 dinarjev, ki sta jih prispevali TTKS in osnovna šola Peter Kavčič. Največji problem v krajevni skupnosti, ki je redko naseljena in hribovita, so ceste. Njihovo vzdrževanje veliko stane. Z namenskimi sredstvi občinske komunalne skupnosti pokrijejo komaj polovico stroškov, zato je potrebnega veliko udarniškega dela. 20 kilometrov cest imajo kategoriziranih, vsaj toliko pa še drugih cest, ki jih prav tako morajo vzdrževati poleti in pozimi. Največja investicija na tem področju je rekonstrukcija 4 kilometre dolge ceste skozi Se-vlje. Del ceste je nove, celotna pa je razširjena, utrjena, zgrajeni so novi mostovi, škarpe, propusti in močan nasip. Niso pa še mogli zbrati denarja za asfalt, čeprav je bilo asfaltiranje predvideno že v preteklem srednjeročnem obdobju. Ker se dela škoda na cestišču, so se krajani dogovorili, da bodo prihodnje leto ves denar, ki ga bodo dobili od občinske komunalne skupnosti, namenili za asfalt ceste skozi Ševlje in računajo, da bodo dela zaključena spomladi. V preteklih treh letih so vaščani Stirpnika obnovili ceste iz Bukovice do svoje vasi. To je bila velika naložba za majhno vas, saj je cesta dolga 4,5 kilometra. Sedaj s samoprispevkom zbirajo denar za utrditev vozišča. V Praprot-nem zbirajo denar za ureditev kanalizacije in v Tomaževem za obnovo ceste. Druga pomembna naložba je izgradnja telefonije, ki so se je lotili skupaj s krajevnima skupnostma Lenart-Luša in Selca. Celotna naložba naj bi po letošnjih cenah veljala 23 mjlijonov dinarjev, cena priključka na naročnika pa je 77.000 dinarjev. Krajani bodo kar največ naredili sami in računajo, da bodo s tem denarne dajatve zmanjšali vsaj za tretjino. Računajo tudi na pomoč delovnih organizacij. Na Bukovici so že zgradili poslopje za ti, je lahko tu že inovacija. Veliko je že narejenega, če recimo, izboljšaš nek program za računalnik, ki je slabo napisan. To je v bistvu inovacija, vsaj izboljšava, pa ti je ne bo nihče priznal. Se moralno ne. »Soft ware« — mehka stvar, ki se je ne da prijeti, pravijo temu Američani. Nič oprijemljivega torej tudi za nagrajevanje ... V svetu na sploh drugače gledajo na računalništvo. Ves razvoj gre prav v to smer. Neverjetne razsežnosti računalništva je pokazal letošnji pariški sejem elektronike. Na razvitem zahodu ima računalnik že vsak otrok. Za igro in obenem za izobraževanje. Francozi so sklenili dati v francoske osnovne šole 20.000 računalnikov, 10.000 učiteljev pa naučiti ravnati z njimi. Otrok je entuziast in bo silil naprej — tako se ustvarja baza znanstvenikov. Pri nas pa uvoz računalnika za okrog 500 nemških mark še vedno smatramo za luksuzno blago ... Delavci v razvoju Iskre niso posebej nagrajevani za dosežke. Morda dobe ob kakšni posebni priliki 20 odstotkov od osebnega dohodka. Ne zdi se mu prav, kajti to ni prava stimulacija za takšno ustvarjanje. Je pa resnično težko na nivoju same delovne organizacije prepričati ljudi, da je neka zamisel res samo tvoja, tvoj izum. Morda bi na vse skupaj drugače gledali, če bi šlo za velike serije, razmišlja Slavko. Pri malih serijah je tudi donos manjši. Elektronske naprave so vse po vrsti še maloserijske. Zadnje leto, morda dve, se stanje malce izboljšuje. Vsaj moralne podpore je več v kolektivu. Nagrade prihajajo tudi od zunaj. Delavci v razvoju Kibernetike so dobili že štiri nagrade Sklada Borisa Kidriča za inovacije in izboljšave. Tudi te nagrade je vesel, vendar jo smatra kot teamsko nagrado, ne le njegovo. Ogromno dela je še pred njimi in ogromno možnosti. Le hiteti jih morajo odkrivati in uresničevati v praksi. Kajti še vedno smo na začetku ... d. Dolenc telefonsko centralo. PTT pa je prav sedaj začelo polagati medkrajevni kabel za Selško dolino in krajevnega za področje krajevne skupnosti. Telefon so naročile skoraj vse družine, do sedaj pa so imeli v krajevni skupnosti le en telefon z dvojčkom. Letos so imeli v načrtu tudi asfaltiranje dvorišča pred zadružnim domom, za kar so se dogovorili s KZ Škofja Loka GG TOK Škofja Loka. Ker pa se je neka krajanka nasilno vselila v zadružni dom, je kmetijska zadruga odstopila od pogodbe. Krajane to jezi, ker menijo, da nasilna vselitev nima nič skupnega z asfaltiranjem in da bi se zadeva morala rešiti po drugi poti. Z občinskim samoprispevkom se zbira denar za ureditev šole na Bukovici in Bukovšči-ci. Šola na Bukovščici bo obnovljena še v tem srednjeročnem obdobju, medtem ko so obnovo šole na Bukovici prestavili v leta po 1985. Lani in letos so v krajevni skupnosti obnovili tudi družbene prostore v zadružnem domu in so v ta namen porabili več 10 milijonov dinarjev ter vsa dela opravili prostovoljno. Uredili so tudi cerkev na Bukovici in tako zaščitili kulturni spomenik pred propadanjem. Uspeh, pravijo, je v enotnosti, enotnem delovanju organov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. Vse akcije se začnejo v okviru SZDL, ki resnično deluje frontno in združuje najrazličnejše interese in dejavnosti. Skupno pripravljajo vse prireditve, načrtujejo vse delovne akcije in investicije ter program dela celotne krajevne skupnosti. Dobro delajo tudi delegacije in delegati krajevne skupnosti; ne manjkajo na nobeni seji občinske skupščine ali skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Ljudje se zanimajo za delo, ker vedo, da je predvsem od njih samih odvisno, kaj si bodo izboljšali. Tako je bilo tudi na zadnji seji skupščine krajevne skupnosti prisotnih več kot dve tretjini delegatov in tudi svet krajevne skupnosti nima nikdar problemov s sklepčnostjo. L. Bogataj Ob letošnjem krajevnem prazniku so podelili priznanja krajevne skupnosti.. Prejeli so jih pionirski odred Bratov Golob iz osnovne šole Bukovica, Jelka Anžič in Valentin Šolar. GLASIO. STRAN_ Svetovni alpski pokal Naši uspešni Kranj — Kar trikrat v tem tednu so nas razveseljevali naši alpski smučarji, ki so v moških disciplinah imeli svoje tekme v Val d'Iseru, kjer je bil na sporedu super veleslalom, v Diablere-su, ki je gostil najboljše smučarje na svetu v klasičnem veleslalomu in v Co-urmaveru, kjer je bil drugi slalom letošnje sezone v svetovnem moškem pokalu. V teh treh mestih so se na stopnicah za zmagovalce vedno znašla tudi Jugoslovana. Junaka sta Jure Franko in Bojan Križaj. Že na uvodnem super veleslalomu v Val d'Iseru je Jure Franko odlično smučal, saj si je zagotovil odlično tretje mesto za izrednima Avstrijcem En-nom in Švicarjem Zurbriggnom. Jugoslovansko slavje v tem znamenitem francoskem zimskem središču, ki je hkrati skoraj vedno prireditelj uvodnih tekmovanj v svetovni alpski pokal, je z enajstim mestom dopolnil še Bojan Križaj. Drugič zapored je bil enaindvajsetletni Jure Franko, študent fakultete za telesno kulturo v Ljubljani junak klasičnega veleslaloma v Diable-retu, saj je bil ponovno tretji za Švicarjema Julnom in Zurbriggnom. No.tu je naše slavje z dvanajstim mestom dopolnil Suvl in s štirinajstim še Bojan Križaj. Tako smo ponovno med prvo petnajstorico imeli kar tri naše velesla-lomiste. Enako slavje smo nato dosegli na drugi tekmi slaloma za svetovni pokal ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 16. DECEMBRA v Courmaveurju, saj je bil Bojan Križaj drugi za Švedom Ingemarjem Sten-markom. K temu res izredno drugemu mestu so svoje dodali še z osmim mestom Kuralta in trinajstim mestom Franka. Torej smo prvič v zgodovini svetovnega pokala imeli Jugoslovani med najboljšimi kar tri svoje slalomi-ste. Prijetne vesti prihajajo tudi od naših deklet. V Sestrieru je bil drugi letošnji slalom sezone. Tu sta imeniten uspeh dosegli Tometova, ki je bila osma, Anja Zavadlav je bila deveta, medtem ko je mlada Koprolova zasedla devetindvajseto mesto. Torej se je skoraj ponovila Kranjska gora, kjer so bila kar tri naša dekleta med petnajstimi. Z uspehi poročajo tudi iz ZDA in Kanade. Tam mlada Svetova in Cerkovnik dosegata imenitna mesta in si kar lepo nabirata FIS točke. Tudi iz skakalnega športa poročajo, da naši dosegajo lepe mednarodne uspehe v tem svetovnem ' skakalnem pokalu. Na drugi skakalni tekmi v Thunder Bay se je s četrtim mestom odrezal Primož Ulaga. Torej vsi ti res izvrstni rezultati in mesta, ki jih sedaj dosegajo naši fantje in dekleta v teh dveh zimskih športih so jasen dokaz, da so za dolgo olimpijsko sezono res odlično pripravljeni. Do klasičnih disciplin strpno KRANJ — »Do klasičnih disciplin moramo kljub olimpijski sezoni biti še dovolj strpni in ne preveč pričakovati od naših tekmovalcev v skokih, tekih, klasični kombinaciji in biatloncih,« je dejal direktor klasičnih disciplin Lojze Gorjanc. »To je ena najpomembnejših sezon in motivacije za štirinajste olimpijske igre v Sarajevu so bile pri vseh tekmovalcih, trenerjih in ostalih izredno velike,« je nadaljeval Lojze Gorjanc. »Priprave so bile take kot še nikoli doslej in realno se lahko v tej sezoni v mednarodni in domači smučini pričakuje boljših uspehov kot v preteklih sezonah.« Do oktobra so naši tekmovalci in tekmovalke opravili svoje priprave tako kot so jih trenerji načrtovali. Poznaje je bilo v novembru krizno obdobje, saj je bila cela Evropa brez snega in še blagajna smučarskega sklada klasikov SPOROČILI STE NAM Elanov pokal šahistom Verige — Šahovska sekcija tovarne Elan iz Begunj je minulo nedeljo priredila v restavraciji Center v Lescah ekipno delavsko prvenstvo Gorenjske v šahu. Med sedmimi ekipami je zmagala Veriga iz Lesc z 19 točkami pred Železarno Jesenice 15, Savo Kranj 14 in Elanom iz Begunj z 12 točkami. Prve tri ekipe so prejele pokale. — T. Benedičič Množično strelsko tekmovanje v Škofji Loki — Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin in Občinska strelska zveza Škofja Loka sta v počastitev praznika občine in naših oboroženih sil pripravili na strelišču v Vincarjih tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Udeležilo se ga jo 44 ekip (18 mladinskih in 26 članskih) s 135 tekmovalci iz srednjih šol, delovnih in družbenopolitičnih organizacij, društev, enot JLA, teritorialne obrambe in Zveze rezervnih vojaških starešin. Razveseljivo je, da so udeležencio tudi v neugodnih vremenskih razmerah dosegli dobre rezultate. Med mladinskimi ekipami so bili najuspešnejši dijaki srednje kovinarske in cestno-prometne šole, ki so zasedli prvo, drugo in četrto mesto, tretja je bila ekipa srednje lesarske šole in peta strelska družina Kopačevina s Trate. Med mladinci so najboljše rezultate dosegli Darjan Karun, Aleš Bavdaž, Franc Fujs, Martin Pivk in Borut Bobnar, med mladinkami pa Ida Leben, Marinka Slabe in Breda Šolar. V članskem tekmovanju sta bili najuspešnejši ekipi strelske družine Kopačevina s Trate, ki sta osvojili prvo in tretje mesto, drugi pa so bili strelci ZRVS Kamnitni-ka iz Škofje Loke. Pri članih so imeli najbolj mirno roko Henrik Peternelj, Iztok Fojkar, Alojz Stržinar, Vojko Kužnik in Tone Ramovš. Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli pokale, diplome, kolajne, topografske priročnike in jubilejne značke 40-letnice Avno-ja. — F. Galičič Uvrstitev Rada Pintarja na državno prvenstvo — Na 15. mojstrskem go tur nirju za republiško prvenstvo — bil je ob koncu novembra v hotelu Golf na Bledu — je med 12 mojstri iz štirih slovenskih klubov zrjriagal Igor Bizjak (4. dan) iz Maribora. Odlično peto mesto je zasedel Rado Pintar (1. dan), član Go kluba Kranj, ki se je skupaj s še šestimi igralci uvrstil na državno prvenstvo. Milan Zakotnik (2. dan) je z Ekartom iz Ljubljane delil osmo do deveto mesto, Matjaž Chvatal (1. dan) pa je bil 11., predzadnji. Na hitropotez-nem turnirju, ki so ga tekmovalci odigrali med prvenstvom, je bil Chvatal Sesti, Zakotnik deveti in,Pintar deseti. - M. C. je bila prazna in ni bilo vrhnjega treninga. Res so si tekači in biatlonci pomagali pri treningu visokogorski Dachstein, da je bilo za vse te to res koristen trenig tako, da je forma pred prvimi mednarodnimi nastopi še kar zadovoljiva. A tiste ta prave še ni. To so pokazale že prve tekme skakalcev v Ameriki in Kanadi in tekačev ter tekačic na svetovnih pokalih v Reit am Winklu. Zaostaniki naši tekačev in tekačic so bili le nekoliko večji kot lani na tej tekmi. Toda sedaj je tu sneg in še dokaj časa je še, da se ujame prava forma za preostale mednarodne nastope v obeh teh disciplinah. Biatlonci in skakalci, razen Tepeža in Ulage, že trenirajo na olimpijskih prizoriščih, tekači so imeli že prve tekme v svetovnem pokalu, tako da treningi in vadba spet potekajo kot je bila načrtovano. Trener naših smučarskih skakalcev Danilo Pudgar je dejal, da bo pri tekmah januarskega svetovnega pokala tudi nekaj taktiziranja, saj se bo videlo v kakšni formi so naši skakalci. »Več pozornosti bomo posvetilli tekmovalcem za treninge pred startom v olimpijskem Sarajevu,« je ob koncu dejal Danilo Pudgar. -dh Tečaj za nogometne sodnike Kranj — Društvo nogometnih sodnikov Kranj želi okrepiti svoje "vrste, zato bo v januarju prihodnjega leta pripravilo tečaj za nogometne sodnike. Udeležijo se ga 'ahko nekdanji in sedanji igralci nogometa in vsi, ki jih veseli sojenje nogometnih tekem. Prijave pošljite do konca letošnjega leta na naslov: Društvo' nogometnih sodnikov Kranj, Staneta Žagarja 27, 64000 Kranj. Obvestilo ZVUTS KRANJ — Zbor vaditeljev, učiteljev ter trenerjev smučanja Kranj obvešča člane, da so dežurstva vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih Planinskega društva Kranj, (-dh) ŠPORT OB KONCU TEDNA Lesce: delavsko prvenstvo Gorenjske v šahu — Šahovska sekcija tovarne Elan iz Begunj prireja v soboto, 17. decembra, v restavraciji Center v Lescah delavsko prvenstvo Gorenjske v šahu za posameznike. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri. Prijave z vplačilom 200 dinarjev sprejema organizator še pol ure pred pričetkom tekmovanja. Udeleženci morajo prinesti na prvenstvo šahovnice s kompletom figur. Igralni čas za eno partijo je deset minut. Najboljši trije bodo prejeli praktične nagrade v vrednosti 15 tisoč dinarjev. — T. Benedičič črni vrh nad Idrijo: pohod na Javor ni k — Planinsko društvo Idrija in domicilni odbor Gradnikove brigade Nova Gorica prirejata v spomin, na padle borce Gradnikove brigade in v počastitev dneva JLA v nedeljo, 18. decembra, peti zimski pohod na Javornik nad Črnim vrhom pri Idriji, kjer bo ob 11. uri pri Pirnatovi koči tudi krajša slovesnost. — S. Kovač • Pokljuka: biatlon in tek na smucah — V počastitev 40-letnice zmage in mrtvih bataljona Prešernove brigade bosta na Pokljuki dve smučarski prireditvi. Jutri, v soboto, bo tekmovanje v biatlonu in v tekih na smučeh za vse kategorije, razen za cicibane. Start bo ob 9. uri pri gostišču Pri Milčetu na Goreljku. V nedeljo, 18. decembra, bo še množična prireditev v tekih na smučeh. Start bo ob 10. uri na Goreljku. Moški bodo tekli na osem, ženske in borci pa na pet kilometrov. Če ob koncu tedna na Pokljuki ne bo dovolj snega, bo prireditelj, TVD Partizan Gorje, tekmovanji preložil na kasnejši datum. Radovljica: srečanje starejših ša-histov in šahovskih delavcev Glo-renjske — Šahovska zveza Gorenjske prireja danes, 16. decembra, v gostilni Lectar v Radovljici srečanje starejših šahistov in šahovskih delavcev Gorenjske. Po otvoritvi (ob 15. uri) se bo ob 15.30 pričel šahovski turnir; po razglasitvi rezultatov ob 17.30 pa bo na sporedu še zabavni del srečanja. — V. Perovič Kranj: hokej Triglav : Slavija — V tekmi osmega kola slovensko-hr-vaške medrepubliške lige se bodo hokejisti kranjskega Triglava v soboto, 17. decembra, ob 17.30 pomerili na drsališču Gorenjskega sejma z zadnjeuvrščeno Slavijo. Prvo srečanje teh tekmecev se je končalo neodločeno — 5:5. Lesce: občinsko prvenstvo v šahu — V sredo se je v družbenem centru v Lescah pričelo odprto člansko prvenstvo radovljiške občine v šahu. Na tekmovanju nastopajo poleg članov šahovskih društev in klubov tudi drugi občani. Drugo kolo bo na sporedu danes, 16. decembra, od 17. do 21. ure, vsa naslednja pa prav tako ob petkih ob istem času. V sredah bodo igrali prekinjene in preložene partije. Najbolje uvrščeni dru-gokategorniki se bodo uvrstili na člansko prvenstvo Gorenjske za prihodnje leto. — V. Perovič Žiri: podelitev Bloudkovih priznanj — Smučarsko-skakalni klub Žiri in telesnokulturna skupnost škofjeloške občine prirejata jutri, 17. decembra, ob 18. uri v kinodvo-rani Svoboda Žiri podelitev Bloudkovih priznanj za letošnje leto. V kulturnem programu bodo nastopili pihalni orkester, mešani pevski zbor, učenci glasbene šole, vojaški ansambel in predstavniki žirovske-ga radia. Po prireditvi bo v domu TVD Partizan Žiri smučarski ples. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD OBRATNA AMBULANTA ŽELEZARNE JESENICE, b. o. M. Tita 78 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. LABORATORIJSKEGA TEHNIKA za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev 1 delavec Pogoji: — dokončana šola za laboratorijske tehnike Osebni dohodek: 17.000 din (brez minulega dela) Stanovanja ni na razpolago. Nastop dela takoj. 2. SREDNJE MEDICINSKE SESTRE za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: — končana srednja zdravstvena šola Nastop dela takoj. 3. TAJNICE tozda za nedoločen čas Pogoji: — 4-letna srednja šola administrativne smeri ali ekonomske smeri ter znanje strojepisja, 1 leto delovnih izkušenj Stanovanja ni na razpolago. Nastop dela 20. januarja 1984 ali po dogovoru. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljejo na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD Obratna ambulanta Železarne Jesenice, delavski svet, Jesenice, C. Zelezarjev 30, v 10 dneh po objavi. Snežni top je delal podnei in ponoči Prvič so planiško skakalnico prekrili z umetnini snegom -zadevno delo delavcev in težave priprave dnevov v mrzli, premrzli Med najbolj zagnanimi in je bil tudi Karel Paulus z »Umetni sneg na presneto dobro služil nujni trening, pozneje pa kalnici tudi mednarodna. dejal Karel Paulus, »prav mo, če ne bo snežilo, i snegom pripravili tudi tel ge ob skakalnici. Delo ni bilo niti najmanj m, dežurali smo noč in dan. Tokratni! prvič, da je planiška skakalnica ff 1} krita z umetnim snegom rWf> smo morali paziti, da nam oni a/1 zamrznile, podnevi pa je bila t bT L ku takšna vlaga, da z umetni«*'L gom ni bilo nič. Vodo smo sadja!? C vodnega hladilnika, večkrat je 'w0 E 6 stopinj, treba jo je bik) oakt#E Bolj ko je bila voda mrda, kalj^E sneg je dobila 90-metrska sank/ niča. V Planici ni cevovoda, delo je k# * več ali manj improvizirano, zato / ,t služijo posebno pohvalo prav novo sezono. Načrtujejo tudi o predf vanjih o smučanji, ki bi bila obogati/1 še s filmi o vseh disciplinah alpske/ smučanja, kakor tudi tekaškega 4 skokih. Kot pravi Borut Miklav&i, tf| je predsednik organizacijskega Si ra, bi ob času sejma, ki bo vsako leto* sredini novembra, pripravili še sat carske prireditve, ki jih bodo popestri s predavanji, prikazanju nlmon smučarskimi plesi. Vodstvo Kamne gorice in Lipnice Radovljica — V začetku decemtn* je končal jeseniški del tekmovanj« medobčinski' odbojkarski ligi. v kwn nastopajo ekipe iz vseh gorenjskih čin razen iz Tržiča. Moške ekipe s: s kakovosti razdeljene v dve skup,-.; boljši je po prvem delu v vodstvu Ksr na gorica in v slabši veterani Bieii V enotni ženski ligi, v kateri nastop sedem ekip, zunaj konkurence pa *m so naslov jesenskega prvaka .< odbojkarice Lipnice. Prvenstvo se to nadaljevalo marca. Prvaka hge s: y sta na kvalifikacijah potegovala ;i vstop v drugo slovensko odbojkarske ligo. Vrstni red po končanem jeser.^-delu — moški — A skupina: l Kitm gorica 10 točk, 2. Bohinj 8, 3. Jesen« 6, 4. Triglav II 4, 5. Plamen II 2.6 b nik 0; B skupina: 1. Bled-veterani 10 Adergas 8, 3. Begunje II 6. 4. Be^ 4, 5. Žirovnica 2, 6. Sobec 0; žensk*:. Lipnica 14, 2. Bohinj 12. 3. Jesenice ti 4. Lubnik 6, 5. Šobec 6. 6. Triglav |M Begunje 0; zunaj konkurence: BWftJ Gorje II 4. (cz) Športna srečanja ob dnevu JLA Kranj — Med predstavniki Ju#<*» vanske ljudske armade in mladu* i osnovnih organizacijah ZSMS bodo * di letos v kranjski občini poteua špoctna tekmovanja — srečanja,«* svečena dnevu JLA. Letos bodotebv vanja v košarki, namiznem tema streljanju in kegljanju. Tekmovaajev košarki in namiznem tenisu (tr^Ut ske ekipe) bodo v soboto, 17. decerafct' 1983, ob 8. uri na Srednji tekstilni • obutveni šoli, v streljanju (štiričlanski ekipe) v ponedeljek, 19. decembra, ca. 18. uri na strelišči na Hujahinvke gljanju v petek, 16. decembra 1963. ,^ 17. uri na kegljišču KK Triglav Krani (Zlata riba). Prijave sprejema Obha ska konferenca ZSMS Kranj, Trg rt* lucije 1, tel. 26-388. Sistem tekmovaap. bo glede na število prijavljenih ei» določen naknadno. Zaključna pnre4 tev s podelitvijo priznanj bo v srnla. 21. decembra 1983. ob 19. un v ki«n*J skem domu JLA. - D. Papke- r \1 eseniška blagovnica FUŽINAR kaznuje 15-letnico epo je prodajati, Se je dovolj robe •t/ mf t) 9 & r---* , Kovinotehna Celje ima danes pet tozdov: veleprodajo, tehnično trgo-*j, skladišče in transport, ingeneering in AOP ter delovno skupnost topnih služb. V tej veliki delovni organizaciji združuje delo 1480 delavcu. Tozd Tehnične trgovine ima 24 prodajnih enot, 4 od teh so na Gorenj-dve na Jesenicah in dve v Mengšu. Delovna organizacija Kovinoteh-• ocenjuje, da bo letos dosegla okrog 27 milijard dinarjev celotnega ftodka, za prihodnje leto pa načrtuje še za okrog 40 odstotkov večjo ipj »dajo. a* * ■T si? nJ> s# ak/ 6« kolektiva blagovnice Fužinar z *mc smo te dni ujeli sredi prodaj-Ha vrveža na novoletnem sejmu v litju. Pravkar so dobili iz Gorenja •kamiona pralnih strojev. Za dinar-IRazvedelo se je na vse konce in B sprašujejo po njih celo iz Ljublja-* Domžal. Ce pridejo še danes ponj, Hlodo zagotovo dobili, jim odgovar-imarju, za jutri je pa že Kup zabojev s pralnimi *jvztrajno kopni. Veliko je tudi za- \ *m|e za peči za centralno ogreva-"a * Najbolj za etažne. Z malim kup-•nbuschem, ki jih izdelujejo v Ribni-tthko ogrevamo majhno stanova-| r še kuhamo lahko na njem. Na * goriva je, seveda. Mro prodajajo na sejmu, je videti, ^ »šecolje bi zagotovo, če bi imeli več * tehnike, ki je tako iskana: zamr-skrinje, hladilnike z zamrzo- i*om zgoraj in podobno. A je tež-»fcnes za tovrstno blago. Proizva-. le ga bolj delijo kot prodajajo ... Z * "»enjem kar dobro sodelujejo, pove \ "jotetni vodja Fužinarja Jože Re- * Kusajo pa najti skupen jezik tudi toikimi tovarnami hladilnikov, saj ne spozabiti, da bi na Gorenjskem lah-r- fce delovni organizaciji prodajali Maj izdelke fatjtt let je že, odkar je celjska "rctehna na Jesenicah odprla svo-^agovnico Fužinar. Osnovni pro-%»program blagovnice je Gorenjca te dobro poznan: bela tehnika, ski aparati, akustika, steklo, ■Utan, vodovodni in elektroinstala- cijski material, vse za centralno ogrevanje, v zadnjem času pa se vse bolj uveljavljajo tudi pri oskrbi proizvodnih podjetij z repromateriali. S sovlaga-njem v program Slovenskih železarn, za njihov nadaljnji razvoj, je Kovinotehna in z njo seveda tudi Fužinar med tistimi trgovskimi organizacijami, ki dobe v prodajo njihove izdelke. Fužinar dobiva blago največ iz jeseniške Železarne. Vsa leta so dobro poslovali, saj so se z bogatim izborom blaga hitro uveljavili ne le na Jesenicah, temveč po vsej Gorenjski. Tudi letošnje leto bodo dobro zaključili. Glede na lansko bodo letos celotni prihodek presegli za 72 odstotkov in to pri enakem številu zaposlenih. Že dolga leta ima namreč FUŽINAR 11 delavcev v trgovini in upravi, vendar v konicah priskočijo na pomoč v trgovini tudi uslužbenci iz uprave. Imajo deljen delovni čas, kar je za delavce sicer zelo neugodno, toda poslovni učinek je prav zaradi tega poleg ostalih prizadevanj dober. Po doseženih rezultatih so v tozdu Tehnična trgovina med štiriindvajsetimi prodajnimi enotami na tretjem mestu. Lepo je prodajati, pravijo pri Fuži-narju, če je dovolj robe. A časi so slabi. Vendar bodo kljub vsemu poskušali, da bodo tudi v bodoče imeli kar najbolje založeno trgovino. Razširili bodo asortiman prodaje in sicer največ z repromateriali, s katerimi bodo oskrbovali industrijo. Pa tudi na sejem bodo še prišli. Avgusta jih ni bilo in vse kaže tako, da so jih kupci pogrešali. Niso HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED fjrt*, da se odločite in si rezervirate prostor za SILVESTROVANJE '"lah hotelih. S pestro izbiro hrane in pijače vam je zagotovljeno dobro #utje. Zabavali pa vas bodo priznani ansambli in sicer: GRAND HOTEL TOPLICE, tel : 77-222 v restavraciji ansambel ŠOK v Bistroju ansambel BISTRO v restavraciji Golf Club, tel.: 78-180, trio ANTONA JUSTINA HOTEL JELOVICA, tel : 77-316 v restavraciji KRVAVŠKI KVINTET v Kavarni trio AKORD HOTEL KRIM, tel.: 77-418 v vseh prostorih hotela BLEJSKI KVINTET HOTEL LOVEC, tel.: 77-692 v restavraciji ansambel KARAVANKE Vsem našim gostom želimo prijetno silvestrovanje ter srečno '84. Restavracija »SEJEM« Marija Koprivec, Savski log, Kranj, telefon 21-890 SI 11LIVIEISITIRIOIVIAINIJ1E • bogat silvestrski meni • pristna domača kapljica • živa glasba Informacije in rezervacije v restavraciji! SREČNO '84 govska morala je bila na višini. Vesel sem, da je še danes tako. Lepo me postrežejo vsakič, kadar pridem. Razlika je le v tem, da smo včasih imeli večjo izbiro. Res pa je, da dostikrat pri Fužinarju dobiš stvari, ki jih nikjer drugje ni dobiti« si prizadevajo, vljudni so, radi postrežejo, toda kaj več ne morejo storiti. Časi so taki. Rada prideva k Fužinarju, ker se potrudijo, kolikor se le morejo v današnjih časih. Malo počakati je treba za kakšno stvar, toda, če jo obljubijo, jo zagotovo dobiš« Jože Rezek vodi blagovnico Fužinar od vsega začetka, že petnajst let. sicer v desnem kotu pri vhodu, kjer so imeli toliko let svoje stalno mesto, pač pa ravno nasproti, v levem, ob zgornji steni hale A. Ne bo jih težko najti. In kaj pravijo o Fužinarju kupci? Olga in Janko Bošnjak s Ceste revolucije na Jesenicah: »Zamrzovalno skrinjo kupujeva. Težko je danes za prodajalca in za kupca. Čakati moraš na skrinjo. In če zamudi z rokom proizvajalec, zamudi tudi trgovec. Pa samo za devize jo dobiš, plačan si v dinarjih, potem se pa znajdi. Prodajalci kovinotehna Vinko Mesec, optik z Razgledne ceste na Jesenicah: »Vibracijski vrtalni stroj sem si prišel ogledat in povprašat za ceno. Potreboval bi ga. Ja, moram vam povedati, da sem bil nekaj časa tudi jaz zaposlen pri Fužinarju. Dobro smo delali, se držali reda in tr- K4IV?. GOSTILNA LOVEC GORICE tel. 57-033 Do konca leta imamo še nekaj prostih terminov za zaključene družbe in tudi nekaj mest na silvestrovanju! Cenjenim gostom želimo srečno novo leto in se priporočamo za obisk! KOM PAS K0\ JUGOSLAVIJA • Bohinj - zimski oddih ob izpopolnjevanju nemščine in angleščine 7 dni 14/1, 21/1 • Zagreb - 'razstava I. Meštrovića in A. Topić-Mimara, 1 dan, • Ciper - 8 dni, tedenski paketi: januar, februar, marec • Sarajevo, 1 dan, Olimpiada Silvestrovanje: • Hvar - z revijo »JANA«, 5 dni, 29/12 • Dolenjske toplice, 1 dan, 31/12 • Mali Lošinj, 5 dni, 30/12 • Medulin, 30/12, 5 dn ', NA VOLJO JE BOGAT PROGRAM »SMUČANJE« 1983/84. NA HVAR Z MITOM TREFALTOM Kompas in revija Jana vabita na petdnevno potovanje na Hvar, otok z največ sončnimi dnevi in milo klimo. Program vključuje prevoz s spalniki do Splita in nazaj, ogled Splita, prevoz z ladjo do Hvara in nazaj, tridnevno bivanje v hotelu B kat. Adriatic v mestu Hvar, veselo SILVESTROVANJE in še marsikaj. Sodeloval bo tudi Mito Tre-falt. Odhod bo 29. 12. in povratek 3 1., cena pa je 11.950 din. V poslovalnicah vam je na voljo podroben natisnjen program. STE SE ŽE ODLOČILI, KJE BOSTE PREŽIVELI NAJDALJŠO NOČ V LETU? Če se še niste, vas vabimo, da jo preživite v PARK hotelu. Imamo še nekaj prostih mest v RESTAVRACIJI hotela, v plesni dvorani KAZINA in v nočni restavraciji TAVERNA. UGODNE CENE! Za veselo razpoloženje bosta poskrbela ansambla BISERI iz Zagreba in TRGOVCI. Prostor si lahko rezervirate osebno v hotelu ali po telefonu 77-945. Kolektiv Park hotela vam želi prijetno zabavo! SREČANJE UPOKOJENCEV V ISTRI Alpetour je pripravil poseben program oddiha za upokojence v udobnem hotelu Pical — A kat., v Poreču. Vključuje 8 polnih penzionov, vsak dan popoldanski izlet po Istri, kopanje v pokritem bazenu, vse za 8.000 na osebo, tudi prevoz z Gorenjske do Poreča in nazaj. Srečanje bo od 24. do 31. marca 1984, nanj pa Alpetour vabi tudi zbore, ansamble, soliste, recitatorje, igralce itd., da bi popestrili program. Za sodelovanje jih čaka posebna nagrada. Podroben program in vse informacije dobite v vseh poslovalnicah Alpetourja ALPETOUR NOVO LETO, v Izoli, Puli, Medulinu ZIMA 83/84 — 7 dnevni aranžmaji ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE »SARAJEVO 84« - ogled športnih tekmovanj od 7. do 19. februarja 1984 SREČANJE UPOKOJENCEV, marec 1984 POSEBNI PROGRAMI ZA DELOVNE KOLEKTIVE IN 2AKLJUČENE SKUPINE! PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC na domačih in mednarodnih progah. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. OLA8 12. STRAN OBVESTILA OGLASI OBJAVE PETEK, 16. DECEMBRA NA NOVOLETNEM SEJMU OBIŠČITE PRODAJNI PROSTOR MERKUR kranj PRODAJNI PROGRAM: BELA TEHNIKA AKUSTIČNI APARATI GOSPODINJSKI APARATI ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE ŠIVALNI STROJI KOLESA IN MOTORNA KOLESA PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE An VSE V ENI HISI - NOVI MODEL/ - VELIKA IZBIRA - KONFEKCIJA - ŠPORTNA OPREMA VELEBLAGOVNICA KRANJ ALPETOUR DO CREINA KRANJ TOZD Osebnih vozil Obveščamo vse lastnike motornih vozil, da imamo na zalogi hladilno tekočino in motorna olja. Vršimo menjavo in prodajo hladilne tekočine in motornih olj v obratih Labore in Cerklje. Na zalogi imamo tudi rezervne dele za program Zastava in traktorje Fiat, Zetor in IMT. TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA n. sol. o. Veleblagovnica Nama v Škofji Loki vabi cenjene goste, da preživijo 19. decembra prijeten večer v njeni restavraciji. Poleg običajnih gostinskih uslug so delavci Name pripravili: — ogled diapozitivov o ekstremnem smučanju: smučanje v žrelo ognjenika, po slapovih, pod morsko gladino, po peskokopih, kamnolomih in stenah Mont Blanka; — svetovanje o uporabi in hrambi smučarske opreme; — svetovanje o modnem oblačenju za šport in prosti čas; — informiranje o modnih trendih za sezono po-mJad-poletje 1984. Srečanje v Namini restavraciji 19. decembra s pričetkom ob 18. uri bo doživetje, ki koristi in razveseljuje! Trgovska in gostinska DO ŽIVILA TOZD DELIKATESA KRANJ v prodajalnah TOZD DELIKATESA — Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11 — Delikatesa Tržič, Trg svobode 20 — Naklo v Naklem — Na vasi, Šenčur — Dom, Srednja vas — Krvavec, Cerklje — Hrib Preddvor — Kočna Jezersko — Klemenček, Duplje vam nudimo za praznike pestro izbiro delikatesnih izdelkov, darilnih zavitkov, pijač in ostalega blaga. Hkrati obveščamo, da nudimo razne specialiste iz naših kuhinj v Delikatesi Krajin Tržič: pečene piščance, razne pečenke, tatarski biftek, ribji file, razne solate. Pripravljamo tudi jedi po posebnem naročilu. Priporočamo se za nakup KUPCEM IN VSEM OBČANOM ŽELIMO SREČNO 84 Kadrovski sektor DO objavlja prosto delovno nalogo: VODENJE ODDELKA ZA ORGANIZACIJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA IN SAMOUPRAVNEGA DELA Pogoji: — dipl. inženir organizacije dela, dipl. politolog, dipl. sociolog, dipl. upravni delavec ali dipl. pravnik s 4 leti delovnih izkušenj, — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, — uveljavljanje nazorov, ki se skladajo z družbeno političnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Škofjeloška 6, v roku 8 dni od dneva objave. Vse vrste okvirjev za: slike, grafike, akvarele, fotografije, gobeline, ogledala ... — kasiranje — lepljenje slik, paspartuji, sestavljivi, dodatni, slepi, ovalni okvirji. . . — napenjanje še neizdelanih gobelinov, — sprejemanje večjih naročil za podjetja, galerije, razstavne prostore (možnost dogovora za jubilejna priznanja, diplome, reprezentančna darila, v obliki uokvirjenih grafik) . .. Naročite pri: V. BITENC, Kranj, Trubarjev trg 9 (nasproti Glasbene šole), tel: 23-394 Za stranke • ponedeljek in sreda od 15—18. ure • četrtek od 8—11. ure • petek od 14. —15. ure Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, b. o. Stražišče, Pševska 18 Obvestilo graditeljem: Pravočasno si preskrbite ves potreben gradbeni material za zidanje od temelja do strehe. Na enem mestu vam nudimo po konkurenčnih cenah m hitro dobavo celoten izbor gradbenega materiala: — vse vrste opečnih in betonskih izdelkov — vse vrste betonov in gramoza — izolativne materiale — apno in cement — opečni montažni strop »NORMA« — vogalnike, opečne tuljave, dimnike Po telefonskem dogovoru vam pošljemo predračun tudi po p Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kranj, Straž Pševska 18, tel.: 21-140 ali 21-195. Se priporočamo! 16. DECEMBRA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 13. STRAN GLAS ISKRA Industrija za električna orodja Kranj, p. o. Savska loka 4 Zaradi nabave novih obdelovalnih strojev, vpeljave proizvodnje novih izdelkov in količinsko povečanega obsega proizvodnje ponovno vabimo k sodelovanju VEČ KVALIFICIRANIH DELAVCEV (STRUGARJEV, REZKALCEV, BRUSILCEV) in NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za delo v proizvodnji električnih orodij za industrijo, gradbeništvo, obrt in domačo rabo. N kandidatov pričakujemo, da poleg splošnih izpolnjujejo še ■•Vdnje posebne pogoje: * za nekvalificirane delavce končana poklicna šola ustrezne smeri, zaželene delovne izkušnje, -zaželen odslužen vojaški rok. ene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati idjejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Iskra — indu-ja za električna orodja, Splošno kadrovsko področje, Savska ** 4, Kranj. J -4 i SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA Razpisna komisija po sklepu zbora delavcev ponovno razpisuje dela in naloge RAVNATELJA 0* endidat mora poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še miednje pogoje: It :rna visoko izobrazbo ustrezne smeri, BI .rna opravljen strokovni izpit, laima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu, ktH mora aktiven odnos pri utrjevanju in razvijanju socialističnega samoupravljanja in organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjale pedagoškega dela ter uživa ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju. Kandidat mora predložiti tudi načrt dela v prihodnjem mandatnem obdobju. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Piimene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh. 0 izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KRANJ ^ IN: i —4j« po sklepu Sveta za razvoj razpis raziskovalnih nalog, ki h okviru programa spodbujanja in pospeševanja raziskovalnih jljl interesantnih za razvoj občine, sofinancira Občinska feakovalna skupnost raziskovalne naloge naj bi bile vsebinsko usklajene s srednjeročni načrtom občinske raziskovalne skupnosti in naj bi zajele naslednja področja raziskovanja: - razvojna preobrazba gospodarstva, - pospeševanje tehnološkega napredka in inovacijskih procesov, - racionalna uporaba surovin in virov energije, - oblikovanje organizacije, strukture kadra in strukture znanja, I - varstvo, kultura in življenje prebivalstva, ■ razpis se lahko prijavijo OZD in institucije, ki se ukvarjajo i iskovalno dejavnostjo ter registrirani raziskovalci. P Ponudnik raziskovalnega projekta oziroma naloge naj navede v prijavi: - naziv organizacije, - naslov naloge, - ime izvajalcev naloge (nosilci in sodelavci), - opis problema raziskovanja in cilje naloge, vsebino naloge, pričakovane rezultate in uporabnost naloge miroma projekta, - povezanost naloge z drugimi morebitnimi nalogami ali projekti, - metode in način dela, - program dela s terminskimi plani, - finančni predračun s strukturo stroškov, - finančno konstrukcijo naloge: lastna sredstva, sofinancerji, predlog udeležbe, občinske raziskovalne skupnosti, Naloge, ki so jih nekateri izvajalci že poslali, in so usklajene s Mfal razpisom, bodo enakovredno upoštevane Prijave pošljite do vključno 15. januarja 1984 na naslov: Občin-*ka raziskovalna skupnost Kranj, Trg revolucije 1, Kranj. dimno ALMIRA Alpska modna industrija RADOVLJICA Odbor za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb razglaša prosta dela in naloge KORESPONDENTA DAKTILOGRAFA v splošno kadrovskem sektorju Meg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na-Mnje: '/Končana 4 oziroma 2-letna administrativna šola, praksa pri ploino administrativnih delih zaželjena kandidati bodo vabljeni na preizkus znanja iz strojepisja in f/jgrafije. ///no razmerje se sklepa za nedoločen čas, nastop dela je rao-oj. Zainteresirane kandidate vabimo, da oddajo pisne prija-pzdokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Almira, a modna industrija, Radovljica, Jalnova 2, za odbor za delo-azmerja SDS skupnih služb. Razpis velja 8 dni od objave asa. i/,biri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu samouprav-a organa o izboru. RUDNIK URANA ZlROVSKl VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - Todraž Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju nove sodelavce in objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. TEHNOLOGA ANALITIKA (za določen čas 1 leto) — 1 delavec 2. IZMENOVODJE v obratu predelave — 1 delavec 3. OPERATERJA V KONTROLNEM CENTRU - 1 delavec 4. OPERATERJA V PREDELAVI - 12 delavcev 5. GASILCA - 1 delavec 6. DELA V OBRATOVALNEM SKLADIŠČU - 1 delavec 7. NADZOR JAMSKIH DELOVlSC - 3 delavci 8. RAZNA RUDARSKA DELA - 24 delavcev KV rudarji s 3-letno rudarsko šolo 9. KV VOZNIKOV C, D kategorije (za voznike jamskih kamionov in na-kladalcev) — 8 delavcev 10. POMOŽNA RUDARSKA DELA - 10 delavcev z obvezno prekvalifikacijo (3-letne šole kovinarske, lesne, gradbene smeri) Pogoji: pod pod 2. - pod 3. — pod pod 5 4. - pod 6 pod 7. - visoka izobrazba kemijsko tehnološke smeri, do 2 leti delovnih izkušenj srednja izobrazba kemijsko tehnološke ali metalurške smeri, 2 leti delovnih izkušenj srednja izobrazba kemijsko tehnološke ali metalurške smeri, 2 leti delovnih izkušenj KV elektrikar, procesničar, ključavničar, orodjar, do 2 leti delovnih izkušenj poklicna izobrazba — KV gasilec, vozniški izpit C kategorije oziroma B kategorije, 3 mesece delovnih izkušenj poklicna šola ustrezne smeri, do 5 let delovnih izkušenj rudarski tehnik ali nadzornik, — strokovni izpit, — do 5 let delovnih izkušenj — KV rudar (3-letna rudarska šola), — do 5 let delovnih izkušenj — KV voznik C oziroma D kategorije, — do 2 leti delovnih izkušenj — 3-letna šola kovinske, lesne, gradbene smeri, — obvezna prekvalifikacija v rudarski poklic, — do 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za dela pod 1. za določen čas 1 leto, za vsa ostala dela pa za nedoločen čas. Za opravljanje vseh del se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred zaposlitvijo. Za dela od 2. do 4. bo določen datum sklenitve delovnega razmerja glede na pneetek poskusne proizvodnje v obratu predelave. Jamsko delo: na delih pod 7., 8., 9. in 10. Izmensko delo: 3 izmene, v obratu predelave nepretrgan delovni proces: na delih pod 2., 3., 4., 5., 7., 8., 9. in 10. Ostali pogoji po določilih samoupravnih aktov. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (spričevali, potrdili, .. .J, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom pošljejo v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh. Možnost rešitve stanovanjskega vprašanja v Gorenji vasi po dogovoru - predvsem za kadrovske zaposlitve. pod 8 pod 9 pod 10. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustil mož, oče, dedek, brat, stric, svak STANE ŠKRK Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem delovnih organizacij Varnost Kranj, Iskra - RR Telematika in TOZD Elementi Tehnična kontrola, TOZD Terminali, sošolkam 2. c razreda SŠ TSOS Ljubljana za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Iskrena hvala dr. Saši Markovič, osebju Gastro-enterološke interne klinike Ljubljana in dr. Pegamovi za skrb in zdravljenje v času njegove bolezni. Hvala g. župniku Bohorju za pogrebni obred, pevskemu zboru Kokrica za lepo zapete žalostinke. Hvala tudi ZB Vodovodni stolp za podarjeni venec in Borisu Zdešar-ju za tople besede ob slovesu ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Gorice, Šempolaj, Trst, Sečovlje, Praprot, Ljubljana 9. decembra 19R3 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža ter skrbnega očeta ANTONA KOŠNJEKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Omanovi in zdravstvenemu osebju Kirurškega oddelka Bolnišnice Jesenice ter GD Kokrica za vso izkazano čast našemu atu; in tov. Kolarju za poslovilne besede. Hvala .sodelavcem Osnovne šole Franceta Prešerna in Sava Commerce, pevcem ter g. župniku za pogrebni odred. VSI NJEGOVI Kokrica, 8. decembra 1983 DOM UČENCEV ŠKOFJA LOKA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1 a Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge 1 KV KUHARJA za nedoločen čas Pogoji: — KV kuhar, — 2 leti delovnih izkušenj ali — PK kuhar z 10 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja Doma učencev Škofja Loka, Podlubnik 1 a, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o sprejemu obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. Trgovsko podjetje ISTRA-BENZ KOPER objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA na bencinskem servisu Benz Kranj Istra- Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — šola za prodajalce, — znanje enega tujega jezika, — 6 mesecev delovnih izkušenj. Poseben pogoj: — 1 mesec poskusnega dela in pozitivno opravljen psihotest Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 8 dni od dneva objave. Kandidati pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Istra-Benz Koper, Vojkovo nabrežje 10, 66000 Koper. KH GORENJSKA OBLAČILA [Hfi| KRANJ Odbor za medsebojna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja proste naloge in opravila 1 ŠOEERJA 2 SKLADIŠČNIKA V SKLADIŠČU REPROMATERIALA TEKSTILA Pogoji: pod 1. — KV šofer, izpit B, C kategorije, — poskusno delo 3 mesece, pod 2. — ekonomski ali tekstilni tehnik, — 1 leto delovnih praktičnih izkušenj, — 3 mesece poskusno delo Za obe razpisani delovni področji se delo združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je možen takoj. DSSS nima stanovanja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri. DEŽURNI VETERINARJI od 16.-23. 12. 1983 za občini Kranj in Tržič Gašperlin 'Boštjan, dipl. vet. Krunj, Tuga Vidmarja 8, tel. 25-831 LOKAR FRANC, dipl. vet., Kranj, Žanova 12, tel.: 23-916 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. O LAS 14. stran. MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 16. DECEf MALI OGLASI tel.: 27r960 PRODAM Prodam brejo KRAVO — 9 mesecev. Kristan, Selo 26, Vodice Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 87 12859 Prodam manjše in večje PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12903 Prodam javorjeve PLOHU Naslov v oglasnem oddelku. 12945 Prodam KAVČ in dva FOTELJA ter otroško ZIBKO, OMARICO za čevlje in električni prenosni RADIATOR. Edo Okič, Likozarjeva 11, Kranj 12946 Ugodno prodam dva KAVČA in traj-nožarečo PEČ. Gašperšič, Pot na Jošta 34 Kranj 12947 ŠPORTNO MOŠKO KOLO »Rog« sprint in GUME michelin z obroči za BMW, dimenzije 165 x 13, prodam. Telefon 45-017 12948 Prodam 10 kv. m hrastovega lamelnega PARKETA in globok žametni in športni OTROŠKI VOZIČEK. Bi serčič, Juleta Gabrovška 23, Kranj 12949 Prodam stereo radio hsr 48 de lux z zvočniki 2 x 25 W, 8 mm PROJEKTOR meolux 2 ter polakustično KITARO ca-rioca z magnetom. Telefon 27-044 12950 Prodam suha mešana DRVA. Lahov-če 19, Cerklje 12951 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr. Bitnje 10, Žabnica 12952 Ugodno prodam ŽELEZO, premera 6 mm. Janez Prestor, Staneta Žagarja 38, Radovljica 12953 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Jože Osterman, Luže 2, Šenčur 12954 Prodam PRAŠIČA za zakol in pocinkano PLOČEVINO 0,6 mm. Krt, Kurirska pot 7, Kranj, Primskovo 12955 Prodam KHAVO, tretjič brejo. Radovljica, Ljubljanska 31 12956 Prodam TELETA. Golnik 20 12957 Prodam približno 120 kg lindur LEPILA za toplo furniranje. Telefon 26-466 12958 Prodam PRAŠIČA, težkega od 130 do 140 kg. Legat Žirovnica 88 12959 Prodam PRAŠIČA za zakol. Struže-vo 7, Kranj 12960 Prodam 270 kg težkega KONJA ali menjam za težjega. Pivka 3, Naklo Prodam PRAŠIČA za zakol. Trboie 113, tel. 49-024 12962 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Sr. vas 50, Šenčur 12963 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zg. Bitnje 41 12964 Prodam prenosni TV SPREJEMNIK. Telefon 25-919 12965 Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 66, tel.43-181 12966 Prodam PPR KABEL 2x1,5 in 2x2,5. Jama 22, Mavčiče 12967 Prodam PRAŠIČA za zakol. Britof 315, Kranj 12968 Poceni prodam ležiščni KAVČ in dva FOTELJA. Ogled popoldan. Križnar Preddvor 68/C 12969 Ugodno prodam 2 zimski GUMI 155 SR 13 JET D 227 v zelo dobrem stanju Cena 4000 din. Stromajer Lado, Šorli-jeva 4, Kranj, tel. 22-385 Poceni prodam KUHINJSKO OPRAVO. ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) in HLADILNIK »Zoppas«, 3,5 SM. Ogled popoldan. Telefon 28-232 12970 Prodam 250 NUTRIJ (krznaric), poceni. Ljubomir Novak, Ive Lola Ribar 125, 21466 Kucura pri Titovem Vrbasu 12971 Prodam KRAVO s teletom. Šmartno 6, Cerklje 12972 Prodam KRAVO za zakol. Naslov v oglasnem oddelku. 12973 Prodam 5 tednov starega BIKCA si-mentalca. Hajman, Kovor 84 1 12974 Prodam dva PRAŠIČA od 130 do 150 kg težka in 250 kg težko SVINJO. Zg. Brnik 60 12975 Prodam malo rabljen »TEPIH« 3x2, DALJNOGLED in majhno pločevinasto BANJO (prostostoječo). Naslov v oglasnem oddelku. 12976 Prodam dva BIKCA, težka po 200 kg. Voglje 53 12978 Prodam 5 m schiedel DIMNIKA, premera 16 s tuljavami. Janko Ješe, Zaloše 11, Podnart 12979 Prodam lesene VILE, LESTVE in majhen KOZOLČEK. Zabukovje 13 12980 Prodam STROJ z vibratorjem in 80 modeli za izdelovanje strešne opeke špičak. Rado Švab, Zgoša 31/A, Begunje 12981 Poceni prodam električni ŠTEDIL-NIIK. Partizanska 44, Kranj 12982 Prodam mesnate PRAŠIČE za zakol. Suha 24 pri Predosljah 12983 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch, 50 kv. m smrekovega OPAŽA (pobjon). Hafner, Godešič 25, Škofja Loka 12984 Prodam nov trofazni ŠTEVEC in URO. Orehovlje 13, Kranj 12985 Prodam brejo SVINJO in 3 mesece staro TELIČKO. Praprotna polica 13 12986 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 180 kg, šest-okenski KOZOLEC, lesen s cementnimi podstavki. Lahovče 42 12987 Prodam 290-litrski HLADILNIK »Gorenje«, star nekaj mesecev. Informacije po tel. 22-675 popoldan 12988 FOTOAPARAT »Zenit TTL« in TELEOBJEKTIV »Pentacon« 200 MM, prodam. Telefon 25-191 12989 Prodam 18 m pocinkane CEVI 1/2 cole in 12 m 3/4 cole. Vida Leban, Alojza Travna 7, Jesenice, Javornik 12990 Prodam stereo RADIOKASETOFON hitachi. Telefon 44-570 12991 Prodam LAK za parket heliodur. Jože Krivic, Rodine 61, Radovljica 12992 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Ivan Logar, Olševek 24, Preddvor 12993 Prodam 15 kg pol-mat LAKA za parket. Ivan Kalan, Virmaše 10, Škofja Loka 12994 Prodam nov raztegljiv KAVČ. Peter-nelj, Predoslje 85/B, Kranj 12995 Ugodno prodam OMARO in POGRAD. Jakše, Janeza Puharja 4, stanovanje 7, Kranj, Planina 1299fi Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Urška Jan, Višelnica 5, Zg. Gorje 12997 Prodam rabljeno 380-litrsko HLADILNO SKRINJO LTH. Telefon 65-139 12998 Prodam 50-litrski BOJLER. Telefon 69-765 12999 Prodam manjšo HARMONIKO hoh-ner club 2 B. Telefon 67-274 13000 Prodam novo LISIČJO JAKNO, cena 9 SM. Telefon 75-361 13001 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Informacije po tel. 75-490 13002 Prodam italijanski STOLČEK za hranjenje otroka — podstavek in HOJ-CO. Telefon 40-564 13003 Prodam 30 prm DRV in tračno ŽAGO za razrez hlodovine. Naslov v oglasnem oddelku. 13004 Ugodno prodam TROSED in dva FOTELJA. Telefon 28-574 13005 Prodam KRAVO po izbiri. Breg 11, Preddvor 13006 Prodam TRAKTOR deutz, 45 KM, letnik 1982. Pavel Kolman, Zgoša 40, Begunje 13007 Ugodno prodam dve LEŽIŠČI z jogi-jem (pograd). Telefon 061-611-282 13008 Prodam malo rabljene kovinske HARMONIKE »Veltmeister«, 64 in 80 basov ter polaroid SX 70 in automatsko FOTO KAMERO. Telefon 064-60-660 13098 Prodam ŠTEDILNIK na drva. Stje-pie, Mestni trg 30, Škofja loka 13099 Prodam PRAŠIČE za zakol, težke od 100 do 180 kg cena 205 din za kg. Stanonik, Log 9, Skof j a Loka 13100 Prodam HOBI poravnalni kombiniran STROJ za obdelavo lesa, 4 operacije in 8 novih klasičnih RADIATORJEV, končno lakirani, 120 členov. Fre-lih, Blaževa 3/A, Škofja Loka 13101 Prodam dve otroški POSTELJI. Gorenja vas 23 — Reteče, Škofja Loka 13102 Prodam 8 tednov staro TELIČKO. Gorenja vas — Reteče 28, Škofja Loka 13103 Prodam KOKOŠI — enoletne nesni-ce. Bukovec, Moškrin 3, Škofja Loka 13104 Prodam PRAŠIČA, suha mešana DRVA in betonsko ŽELEZO, premera 6 mm. Drolc, Sidraž 1, Cerklje 13105 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zalog 43, Cerklje 13106 Prodam 8 tednov stare PUJ.SKE in suhe borove PLOHE. Sp. Brnik 25, Cerklje 13107 Prodam večjo količino ČEBULČKA. Marija Šmigec, Grad 37, Cerklje 13108 Prodam tri tedne starega BIKCA si-mentalca. Zalog 22, Cerklje 13109 Prodam več moških OBLEK in dve SUKNJI. Šenturška gora 10, Cerklje 13110 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA in 30 m rabljenega gumi KABLA 4x4. Jerovšek, Lahovče 47, Cerklje 13111 Prodam KRAVO, ki bo teletila in smrekove PLOHE. Plevel, Zalog 48, Cerklje 13112 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 99, Cerklje 13113 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol. Lenart 2, Cerklje 13114 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Poženik 20, Cerklje 13115 Prodam mesnate težke PRAŠIČE za zakol. Grad 5, Cerklje 13116 Prodam PRAŠIČA za zakol. Štefanja gora 5, Cerklje 13117 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Zg. Brnik 67, Cerklje 13118 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog 28, Cerklje, tel.42-056 13119 Belo otroško POSTELJO z jogijem, otroški VOZIČEK in otroško KOLO, prodam. Šmid, Kranj, Ul. Mladinskih brigad 12 za vodovodnim stolpom 13120 Prodam večjo količino SENA in novo PEČ za centralno kurjavo ferrotherm, 35.000 kcal. Šifrer, Žabnica 23 13121 Prodam nove SMUČI- »Elan« 603, OKOVJE »Techno« 301, PALICE, očala, čevlje — pancarje št. 43 »Alpina« in prtljažnik za smuči. Golnik 71 13122 Prodam KOTNO BRUSILKO '2000 W, premera 230. Rogelj, Tomaži-čeva 8, Kranj 13123 Ugodno prodam skoraj nov ženski smučarski KOMBINEZON št. 40. Kvas, Ljubljanska 14, Kranj — Labore 13124 Prodam mlade KUŽKE, stare 1 mesec. Zorč, Valjavčeva 4, Kranj 13125 Prodam 2 kub. m smrekovih DESK, 25 mm in 1/2 kub. m maeesnovih PLOHOV 50 mm. Kokra 64, Zg. Jezersko 13126 Prodam KRAVO s teletom. Predoslje 1, Kranj 13127 Prodam novo PEČ za centralno »El-term, 35.000 kcal. Guzelj, Sv. Barbara 7. Škofja Loka (Hrastnica) 13128 Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa 11, Krunj 13129 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Vehovec, Dragočajna 13, Smlednik 13130 Hotel KAZINA Zg. Jezersko prireja SILVESTROVANJE Imamo še prostor v sobah in nekaj sedežev v restavraciji. Igra ansambel TREND od 20. do 04 ure zjutraj. Rezervacije sprejemamo na tel.: 44-007. Srečno in veselo v leto 1984 Vabi kolektiv hotela HI-FI amplifier (ojačevalec) nord-munde PA 1001, HI-FI tuner nordman-de TV 1001 in 2 x 50 W BOKSI, malo rabljen, z deklaracijo, ugodno prodam ali menjam za tuner technics z doplačilom. Krajne, Veljka Vlahoviča 9, Kranj - Planina 13131 LONČEN kotni KAMIN s sedalom, še stoječ, ploščice in ostalo še uporabno, zelo poceni prodam. Telefon 23-394 13132 HARMONIKO, 48-basno, 3-registr-sko, primerno tudi za začetnike, ugodno prodam. Telefon 21-839 13133 Prodam HLADILNIK, za 4.000 din. Perko, Škofjeloška c. 42, Kranj 13134 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 22-895 13135 Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 92, Šenčur 13136 Ugodno prodam skoraj nov temno-rjav žametast globok otroški voziček. Mojca Pavlic, Šenčur, Rožna 40 13137 Prodam moško usnjeno JAKNO, podloženo z ovčjim krznom in ženski krznen PLAŠČ. Naslov v oglasnem oddelku 13138 Prodam KRAVO s teletom (bikca). Sp. Brnik 56 13139 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK ter ZIBELKO. Jugovic, Grosova 25, Kranj 13140 Prodam PRAŠIČA za zakol. Škofjeloška 33, Kranj 13141 Prodam TELIČKO staro 6 tednov, si-mentalko, od dobre molznice. Podbrez-je 34, Duplje ' ' 13142 Prodam PRAŠIČA za zakol in visoko brejo KRAVO po izbiri, ali menjam za jalovo. Virmaše 42, Škofja Loka 13143 Prodam roza POROČNO OBLEKO št 38. Fani Lovše, Valjavčeva 12, Kranj 13144 Prodam večjo količino OPAŽA. Zalog 11, Cerklje . 131f5 Prodam novo 310-litrsko HLADILNO SKRINJO »Gorenje«. Telefon 23-893 „1 , 1G i?14,5 Prodam KRAVO. Zg. Bela 18, Pred- dvor i , ■ • Ugodno prodam kombiniran S1L- DILNIK (4 elektrika, 2 plin) in JOCrl 90 x 190. Jere, Triglavska 13, Radovljica, tel. 74-700 popoldan Prodam novo MONTARBO OZVOČENJE 200 W, cena 350.000 din in elektronsko HARMONIKO za ojačevalcem in zvočnikom kompletno, znamke farfisa, staro 3 leta, cena 250 000 din. Telefon 23-466 v petek, soboto in nedeljo od 11. do 12. ure 13149 Prodam teden starega BIKCA si-mentalca. Globočnik, Gorica 1, Radovljica , Prodam JEDILNI KOT, otroško PO-STEIJICO z jogijem in posteljnino. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Zelnik, Juleta Gabrovška 19, Kranj, II. nadstropje 13151 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem, bele barve, skoraj novo. Smled-niška 70, Kranj 13152 Prodam nov nerabljen, ležeč 80-htr-ski BOJLER. Telefon 28-322 13153 Prodam 25 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 13156 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Mošnje 18 pri Podvinu 13157 Zaradi selitve prodam SPALNICO. Telefon 61-397 po 19. uri 13158 Ugodno prodam SPALNICO in dva JOGIJA. Vrbnje 21/A, Radovljica 13159 Prodam novo MOTORNO ŽAGO »Alpina«. Zakotnik, Dorfarje 16, Žabnica 13160 PRAŠIČE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Poljšica 13, Zg. Gorje 13161 Prodam 4 leta staro KRAVO, po drugem teletu. Franc Mrak, Vošče 2, Radovljica 13162 Prodam REGAL za v dnevno sobo. Mušič, Planina 9, Kranj, tel. 25-108 13163 Prodam DIAPROJEKTOR »Cabin« in več kaset. Cveto Koželj, Hotemaže 44, Preddvor, tel. 064/45-357 13164 Prodam GAŠPERČEK, cena 3.000 din. Okorn, Sp. Besnica 172 13165 Prodam dve leti starega VOLA. Me-terc, Smokuč 23, Žirovnica 13167 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 21-345 13168 Prodam ZVOČNIKE 2 x 70 W - 452 (nemški) ali zamenjam za tuner. Srednja vas 77, Šenčur, Obled popoldan 13169 Prodam 6 tednov stare MLADIČE nemškega ovčarja. Izidor Šenk, Potoče 20, Preddvor 13170 KUPIM_ Kupim rabljene pečnice za kamin. Kranj, Cesta kokrškega odreda 38, telefon 23-734 Kupim 120 kosov rdeče STREŠNE OPEKE trajanka Dravograd. Kresovič, Šorlijeva 5, Kranj 13009 Kupim POMIVALNO MIZO, veliko 1 m 20 cm dolgo. Ivanka Cevka, Zakal 11, Stahovica 13010 Kupim KASETOFON vvalkman sprejemnik. Kranj, Reševa 13 13011 Kupim SLAMOREZNICO s puhalni-kom, z visokim ali nizkim koritom, NAKLADALNO PRIKOLICO za seno, TRAKTOR do 35 KM. Ivanka Dremelj, Dragomelj 50, Domžale 13012 Kupim OTROŠKI TRICIKEL. Tele fon 45-338 13094 Kupim STRUŽNICO do 1 rr stružne dolžine. Dragelj, Tuga Vidmarja 10, Kranj 13095 Kupim ELEKTROMOTOR 11 do 15 kW. Letence 2, Golnik 13096 Kupim manjši TRAKTOR pasquali, 15 ali 18 KM. Telefon 064/75-371 13097 VOZILA_ Ugodno prodam 126 P, letnik 1982. Joahim Božjak, Linhartov trg 15, Radovljica, tel. 75-236 Za AMI — DIANO, prodam verige, kolesne obroče in prednjo luč. Telefon 25-678 13196 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Biserčič, Juleta Gabrovška 23, Kranj 13013 Prodam R-4, letnik 1977. Arnautovič, Juleta Gabrovška 23, Kranj 13014 Prodam GOLF diesel, letnik september 1979. Čoragič, Bistrica 104, Tržič 13015 Prodam ŠKODO 110 R, letnik 1978. C. na Brdo 58, Kranj 13016 Prodam RENAULT 6 TL, letnik 1971 in rezervne dele za RENAULT 6 TL, renault 4 in renault 2. Justina Peteršič, Golnik 46 13017 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1978. Tone Javornik, Pangeršica 5, Golnik 13018 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. Tatinec 1, Preddvor 13019 Prodam ohranjeno ZASTAVO 101, cena 7,5 SM. Miran Štern, Šmidova 13, Čirče — Kranj 13020 ZASTAVO 750, letnik 1972, ugodno prodam. Lanišek, Adergas 27, Cerklje 13021 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Tenetiše 55, Golnik 13022 . Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, letnik oktober 1983, popoldan. Olga Be-dei, Sp. Bitnje 56, Žabnica 13023 Prodam avto VVARTBURG, cena 6 SM. Mlakarjeva 15, Kranj 13024 Prodam osebni avto LADA 1200, letnik 1972. Zadružna 8. Krani 13025 Prodam R-4, letnik 1976. Trata 4, Cerklje 13026 FORD 15 M/67, celega ali po delih ter DELE za SPAČKA, prodam. Telefon 47-661 popoldan 13027 Prodam dobro ohranjen VVARTBURG limuzina de lux, letnik 1979. Matija Bavec, Kovor 107, Tržič, 13028 Prodam osebni avto FIAT 850 in VW 1200, v dobrem stanju. Marko Mohorič, Zabrekve 9, Selca 13029 Prodam osebni avto BMW 315, letnik 1982, ali menjam za manjši avto. Naslov v oglasnem oddelku. 13030 Ugodno prodam R-5, letnik 1980, dobro ohranjen. Smledniška 89, Kranj 13031 STREHO in STEKLA za moskviča, KUPIM. Marjan Dolenc, Gasilska 16, Kranj 13032 Prodam »CERADO« za Z-101. Telefon 24-977 13033 GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Čirče 29, Kranj 13034 Prodam dve kompletni KOLESI z zimskimi gumami za Z-101. Telefon 064/77-879 13035 Prodam ZASTAVO 101, letnik december 1977. Draga Čeme, Na Kresu št. 15, Železniki 13036 Prodam FIAT 124. Informacije po tel.62-022 13037 Prodam GOLFA, letnik 1982, rdečega. Telefon 74-328 po 16. uri 13038 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1980, prevoženih 48.000 km. Informacije po 15. uri. Alojz Kralj, Gregorčičeva 16, Kranj — Čirče 13039 Poceni prodam STROJ za Z-750, letnik 1976, menjalnik ter več raznih delov. Zg. Bitnje 139, Žabnica 13040 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980. Telefon 23-881 13041 Prodam osebni avto CIMOS GA, letnik 1980, zelene barve, zelo dobro ohranjen, prevoženih 42.000 km. Informacije po tel. 75-822 popoldan 13042 Prodam JUGO 45. Zalog 61, Cerklje 13043 Prodam ZIMSKE GUME 155x14. Franc Eržen, Pot v Bitnje 71, Kranj 13044 PRTLJAŽNIK za VW kombi, prodam. Telefon 74-052 13045 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1981. Bled, Savska 6 13046 Prodam VVARTBURG. Informacije po tel. 064-60-145 13047 Prodam RENAULT 12 TS, francoska izvedba, letnik 1977. Informacije po tel. 064-62-212 popoldan od 15. do 18. ure 13048 ŠPORTNO KOLO, po delih prodam. Dolenja vas 21, Selca nad Škof jo Loko 13049 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, registrirano do novembra 1984. Ogled popoldan. Suha 7, Škofja Loka 13050 Poceni prodam VVARTBURG limuzina, zaradi odhoda v tujino. Kajtagovič, Novi svet 10, Škofja Loka 13051 Ugodno prodam ZASTAVO 101 in dele za zastavo 101. Lebar Igor, Žirovnica 48 13052 Kupim MOTOR za CITROEN GS, letnik 1972. Naslov v oglasnem oddelku. 13053 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do maja 1984. Porenta, Škofjeloška 32, Stražišče 13054 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, registrirano. Begunje 15 A r " " 1 '" 13055 Odkupujemo borov U les vseh dimenzij v količinah. Informacij 8. do 12. ure v Tržiču , (064) 50-440 int. 214-209 Prodam ZAPOROŽCA podekal letnih in dve zimski GUMI dj 13 x 155. Posavec 10, Podnan Prodam ŠKODO 110 L. Ji harjevo 41, Škofja Loka Prodam AMI 8 break, njen, registriran do maja, Ogled v soboto popoldan pri i domu, Heroja Verdnika 41, J« Prodam skoraj nove 155 SR 13 M 501. Jože Hajnria*5 kijeva 9, Radovljica, tel. 7SHU1-:r1 dopoldan v Prodam ZASTAVO 750, letak ^ registrirano do junija 1984. stre-ralno obnovljen. Janez Šubic rW 31/A,-Smlednik, tel. 061 627-025 Prodam FIAT 126, letnik 1977 4 tevž Krive, Bohinjska Bela 52 Izredno poceni prodam S PACKA, 1 tnik 1974, registriranega, ki-cajti obnovljena. Brane, Golnik 65 Prodam AUDI 60 L, dobro v&U in 4 AVTOPLAŠČE »Sava 185 I SR-13 best. Telefon 28-244 Prodam 1 leto star GOLF diesel. j log 80, Cerklje Prodam AUSTINA 1300, cena din. Telefon.69-760 Prodam FIAT 128 sport, letnik Četnik, Krnica 11, Zg. Gorje Prodam GOLFA JGL, letnik Arhar, Vincarje 42, Škofja Lok« M Prodam PRIKOLICO za osebnij! Virmaše 5, Škofja Loka Prodam PRIKOLICO za osebo, nosilnost 600 kg. Telefon 24-91* jj Prodam ohranjen, garažina t 1200, letnik 1976. Telefon 25-0» Prodam ZASTAVO 101 in H& CE — pitance za zakol. Joa Konc soko 5 Prodam ZASTAVO 101 spectil tnik 1978 — december in dve GUMI 145 SR 13, malo rabljen,. Loka 28, Škofja Loka (popoldan) Prodam ZASTAVO 101, letat odlično ohranjeno. Ciril Krajnik, niča 5, Škofja Loka Prodam 4 rabljene ZIMSK; michelin, s platišči za »Golfa« 064/74-946 vsak dan po 17 ur:, dopoldan Prodam DELE za SPAČKA, macije vsak dan po 17. uri po tel Prodam novo neregistrirana STAVO 850. Telefon 23-893 , FIAT 126-P, letnik 1977 54.000 km, ugodno prodam 25-446 Prodam VW, letnik 1972 50-136 Prodam malo zaleten Altji tnik, maska). Tone Semič. C na nico 14, Žiri Za 30.000 din prodam NSU i W dele za ZASTAVO 101. Franc Pristava 10, Tržič Prodam ZASTAVO 750.1 ja 1976. Janez Kralj, Sp. Otcfcfi Podvinu Dobro ohranjeno LADO 1308 S> datno opremo, prodam. Teleta Prodam dele ŠKODE 100 Š havbi, steklo, most. moto: št&rter, alternator, nov ispunjati ravnalno DESKO za tral 61-032 Prodam dve ZIMSKI GUMI. i novi 155 x 12. Telefon 79-733 Prodam GUME »Sava« lt$ (zimske) in lahko avtomob; -KOLICO 130 x 165. Ga nova 14, Šenčur Prodam ZASTAVO 750. letni obnovljeno. Cerklje 12f> R-4 TU, nov, prodam 064-69-858 STANOVANJA Prodam starejše STANOV \\ • « meri 36 kv. m, v Kranju Info po tel. 61-771 Prodam GARSONJERO s nji Kranj, Rudija Papeža 32 g št. 44 Enosobno STANOVANJA d ^ SONJERO, išče mlado dekle \ Kn ali okolici, za krajši čas. šifra V Šorlijevem naselju \ prodam dvosobno STANOVANJE^ kv. m, s centralnim ogrevanjema! fonom, vseljivo 1985. Telefona>Q|| poldan. Šifra: Gotovina in kredu Mlada zakonca brez otrok dl GARSONJERO ali enosobno STAJ VANJE na relaciji Jesemee-F ren. Šifra: Tašča V januarju 1983, vzamem v aM GARSONJERO ali manjše STAN? NJE na relaciji Bled—Lv dovljica. Šifra: Ugodno plačilo Enosobno družbeno STANON'AJI s centralno kurjavo, zamenjam M sobno s centralno kurjavo. In po tel. 23-760 dopoldan Oddam SOBO s centralno ku dvema fantoma, takoj. Bled c. 9. Mlada mamica z enim obxyaoau no išče ali vzame v najem * možnostjo pranja in kuhanja, xaj 5 mesecev. Šifra: Vsiljivo v Zamenjam družbeno t? RO, s soglasjem na Planini dvosobno STANOVANJE. Ir po tel. 28-559 16. DECEMBRA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE KRONIKA .15. stran G L* a )SESTI od fcpim SMREKOV GOZD od 2 dn ■HV.:-f; Jurij Bergant, Sv Barbaru i Škofja Loka 13073 '.ajem vzamem PROSTOR za 'A popoldansko obrt. Telefon v>19 13074 l'"<:' __4''a]em vzamem GOSTILNO v oko-Kranja. Telefon 24-977 - Kranj 13075 v. vzamem NJIVO ali TRAV ■fi »najem K id Šenčurja do Loke. Šifra: Bom ■* m gnojil 13076 , ajem vzamem ali kupim kakršno-*: % i STAVBO. Šifra: Možna adaptacija 5 ? 13077 ?rodam VIKEND — HIŠO na Go-■JJi Ijkem (Brezje pri Tržiču). Šifra-:* ISU 13078 ^ UZIDUrVO PARCELO ali staro *&o HIŠO, kupim. Ponudbe pod: ^ it dolina 13079 2 Ibdam HIŠO z vrtom. Tenetiše 78, ■J kft. Cena 150 SM — polovico na * 13080 T,.; raRCELO z začetno gradnjo, zame- ia polovico HIŠE ali starejšo HI- 1 ,J I Stilov v oglasnem oddelku 13173 ijj iPOSLITVE_ Nmem KV KLJUČAVNIČARJA. I', i^Peklaj, Puštal 46/A. Škofja Loka 12936 Jfl fiVILJA išče delo na dom. Irena ,jj War,Zg.Luša2, Selca 12937 i,«; Iffejmem kakršnokoli DELO na **J ki motno varjenje, dostavitev stro-lk 'A Ififatepo tel. 40-590 13081 "A Ifem ŠIVILJO. Naslov v oglasnem -j Mm 13082 k m fakoj zaposlim KV ali PKV ELEK-ttNSTALATERJA z odsluženim r-fl! Itikirn rokom. Šifra: Plača po dogo- 13083 tili FBZERKA išče zaposlitev na relaci-tonj-Jesenice. Telefon 74-433 OBVESTILA 13084 soj Jačam met ska drva na domu. Te-»14-715 »JAVA stene in strope z lesom, ■g jjovoglasnem oddelku. 12940 ^ Bpravilo plastičnih posod — kadi 3 i«, sodov, ambalaže in IZDELA-•*»rVC kadi Subic, in ventilacije za gal-Medetova 39. Naklo, M 13085 ZLAGANJE vseh vrst plastičnih tm k, tapisoma, itisona. OBLOGA ^ in sten. POLAGANJE plute. 10 (ta 064/78-060 13086 MURNE TRGOVINE 0. 1 Te;^ taembra, bodo dežurne nasledki (prodajalne: Te*j WCJ IN OKOLICA: 5 ptka in gostinska delovna orga- »li ^Živila Kranj, TOZD malo- *ja Kranj; SP Pri Petrčku, SP »C» i-Hotičniku, SP Oskrba, SP Preiti U PC Vodovodni stolp, PC Zlato f. SP Planina, PC Planina, SP toa-center, SP Storžič, PC Bri- 'Bonboniera, SP Cerklje, PC Glo-«3 i SP Jelka Tržič, SP Labore, PC ' ' ttcod 7. do 19. ure, SP Šenčur •3 ' do 17. ure, SP Preddvor in PC .'^ »pod 7. do 18. ure. iij iD) Delikatesa: Naklo v Naklem, »r i liSrednja vas, Na vasi Šenčur od "m* 4) 13. ure, Klemenček Duplje, '.Jll I Preddvor, Krvavec Cerklje, Ko-^ l Jezersko in Delikatesa, Mai- »*trg 11, Kranj od 7. do 19. ure. -4 ifeembra pa bodo dežurne na-m feje prodajalne: TOZD Delikate-ifranj; Delikatesa Kranj, Krvavec jj rtlje, Naklo v Naklem od 7. do :e*' in Na vasi Šenčur od 8. do '■<■■■ TOZD maloprodaja Kranjska Cerklje od 7. do 11. ure. j^j WFM LOKA r*( ' Groharjevo naselje, mesnica j ^»arjevo naselje Deteljica, Mercator Trg 27, KŽK Trg svobode 16. IZDELAVA in popravilo kamionskih »cerad«. popravilo baldohinov in šotorov, izdelava sedežnih prevlek za avtomobile. AVTOTAPETNIŠTVO »RAU-TAR«. Lesce, Rožna dolina 12, telefon 74-972 13087 DRUŠTVO za pomoč duševno prizadetim Radovljica, vabi člane društva na NOVOLETNO SREČANJE, ki bo v torek, 27. 12. 1983 ob IG. uri v prostorih OSNOVNE ŠOLE MATEVŽA LANGU-SA v Radovljici Prijave pošljite društvu na šoli, Izvršni odbor 13088 PRIREDITVE_ DISCO! Vsako SOBOTO ob 19. uri v DOMU KS Stražišče 12464 GASILCI, skupina GU GU iz Ljubljane ter gost — ansambel VENERA iz Postojne, vabijo na PLES v KULTURNI DOM na KOKRICI v nedeljo ob 17. uri. VABLJENI 13089 KUD STORŽIČ KOKRICA vas vabi na SILVESTROVANJE v KULTURNI DOM na Kokrici. Igrala bo skupina GU-GU iz Ljubljane. Rezervacije sprejemamo v kulturnem domu vsak dan od 17. do 20. ure. Pohitite z rezervacijami — število je omejeno! 13090 Ansambel SIBII^A vabi v SOBOTO ob 20. uri na PLES v Železnike in v NEDEIJO ob 16.30 na PRIMSKOVO 13174 OSTALO rSji tdsta 100 din. špinača 90 din, cveta- '.«( '/i JO do 90 din, korenček 50 din, če- ^ M220 do 250 din, čebula 50 din, fi- ^ 5:70din, pesa 40 din, slive od 90 do ^ l6n, jabolka 50 din. hruške 60 din, "m Kdj* fsr) din, pomaranče 120 din, li- jW aJdova moka 90 din, ko- ^1 U moka 40 din, kaša od 80 do 90 k lturovo maslo 400 din, smetana 140 j iikm 120 din, sladko zelje 60 din, fczelje 60 din, kisla repa 60 din, ore- " h Hldiri, jajčka od 10 do 12 din, krom- • 1»dm, med 300 din. ICE LfcfiU 80 din, cvetača 80 din, koren-Wdin,česen 275 din, čebula 50 din, lod 163 do 144 din. pesa 30 din, sli-din, jabolka od 41 do 50 din, hru-\%hn, grozdje 62 din, pomaranče lan, limone 172 din, koruzna moka fin, kaca 85 din, surovo maslo 505 imetana 173 din, skuta 152 din, kc zelje 30 din, kislo zelje 41 din, lrepa 36 din, orehi 628 din, jajčka ISdo 14 din, krompir 20 din. Iščem osebo za varovanje bolnika, samo ponoči — nujno. Telefon 22-440 13197 Znana oseba, ki je vzela GRADBENO DVIGALO na Zg. Brniku, naj ga vrne, sicer jo bom sodno preganjal. Zg. Brnik 69, Cerklje 13092 Upokojenka tovarne »ISKRA«, ki je na vsakoletnem srečanju upokojencev pomotoma zamenjala črn plašč-»astra-ham«, naj ga pride zamenjat v tovarno »Iskra« — Labore — v restavracijo, ker je bila opazovana pri zamenjavi plašča Zahvala 13093 Najlepše se zahvaljujem Zvezi borcev za čestitke in šopek rdečih nageljnov ob dnevu republike. To me spominja na težka in nevarna vojna leta. Tudi jaz doživljem z vami narodni praznik 29. november. VALENTIN SVETE, Medetova 2, Stražišče 13091 ID. montaža in priprava smuči AMDOLttK, UOOC KKAMJ. YU rtL