ZA IZBOLJŠANJE LJSTA
■*• iffera volje. V«ak. ki "G las Nereda* »U ca pridobilo sa narofeik*. Vam be brolo-ktriUM odprli pel k ura lepemu
ititra. :t ::
GLAS
f,
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
CHATEUE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnico. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en do-lar sa dvomesečno posknžnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	Entered as Second CIim Matter September 21st, 1903 at the Port Offieo at New York. N. I, under Art of Congress of March 3rd. 1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 156. — Stev. 1 56.	NEW YORK, THURSDAY, JULY 7, 1938— ČETRTEK, 7. JULIJA, 1938	Volume XLVI. — Letnik XI-VI.
v - . —		
AMERIŠKI NAROD STREMI PO VLADNI REFORMI
Miss Perkins bo pomagala delavski komisiji
V PRIHODNJEM KONGRESU BO PREDSEDNIK ROOSEVELT OBNOVIL SVOJA PRIZADEVANJA
Južne države nudijo najbolj pereč gospodarski problem. — Razmere na Jugu so spravile deželo iz ravnotežja. — Kongresnilri, ki so nasprotovali predlogi glede javne reforme, se vsplošnem strinjajo ž njo. — Vladni uradniki so začeli sestavljati važno poročilo i ki bo predloženo kongresu.
WASHINGTON, D. C, 6. julija. — Včeraj so bili pri predsedniku Rooseveltu časnikarski poročevalci* iri predsednik jim je rekel, da ameriški na-*od vsplošnem stremi po vladni reformi. Tozadevna vlad ina predloga je bila v poslanski zbornici si-1 cer poražena, toda tisti, ki so glasovali proti nji, so sami priznali, da jim devetdeset odstotkov njenih določb ugaja, deset odstotkov pa ne. Boj za predlogo bo v prihodnjem kongresu obnovljen. To je predsednik odločno poudaril.
Nato je začel predsednik razpravljati o razmerah po južnih državah.
Konferenci, na kateri je bilo zastopanih poleg vladnih uradnikov trinajst južnih držav, je pisal predsednik:
— Prepričan sem, da predstavlja Jug v sedanjem času najbolj pereč gospodarski problem. Prav nič ne prikrivam dejstva, da je prišlo ameriško gospodarstvo iz tira. To so v prvi vrsti povzro^le »razmere na Jugu. Gospodarstvo pa/mora zopet priti v ravnotežje. To smo dolžni ameriškemu narodu s posebnim ozirom na Jug.
POGAJANJA MED! RUSKA VOJNA IFAŠISTI PARAGVAJEM < MORNARICAl NAPREDUJEJO
IN BOLIVIJO Rudia hoče imeti največ- OB MORJU
Bolivija je zavrgla jpted-log posredovalnih držav. — Predlog se $oli-, vi ji ne zdi pravičen.4
Bl ENOS AIRES, Argentina, 5. julija. — Izgled mirovnih pogajanj med Bolivijo in Paragvajem je vedno temnejši, ker nevtralni delegati n<? morejo .pregovoriti Bolivije in Paragvaja, <la sprejmete njihovega predloga.
Plenarna ^eja, ki se je imela vršiti v nedeljo, je 'bila odgo-tleiia, ker je Bolivija ofcjvestila argentinskega vnanjega mini-
Rusija hoče imeti največjo mornarico na svetu. V gradnji vo|nih ladij hoče prekosi^ Anglijo.
MOSKVA, Rusija, 5. julija — Rusija ni zadovoljna s tem,t da iprekosi s svojo vojno oioi - * narico Nemčijo na Baltika, temveč hoče prekositi tudi Anglijo in imeti najmočnejša mornarico na svetu.
To je povedal sovjet pre L-sednik Mihael Kalinin 19. ju nija delavcem v Ordžonikidzt Jadjetieiuici »v Ljeuingradu.
Fašisti so zavzeli Burria-no. — Obkoljujejo Nu-les. —v Obe stranki »te imeli težke izgube.
H EN D AYE, Francija, 6. julija. — Španski fašisti prebijajo pot proti sredozemskemu c-brežju proti utrjenemu mestu Nules. V teh bojih se fašisti posebno poslužujejo aeroplanov in mehanizirane armade.
Ko so si fašisti priborili pot
Njegov govor pa je šele sedaj Ukozi pomarančne vrtove, so za
objavila "Pravda".
Kalinin je rekel, da je so
stra Jose Maria Cantilo, da za-ivjetska Ru-ija zadnjih 20 let vrača zadnji predlog. SestalJzelo napredovala v zgradbi la-pa so se delegati šestih držav d i j, da pa je vlada polagal«.
— Argentine, Brazilije, Chile, Peru, Združenih držav in Uru-
gvaja — ter
kako bi mogli odvrniti preki-njenje triletnih mirovnih pogajanj.
na drugo industrijo mnogo več pažuje. Rekel je, da je Rusija
VfpostaieiIa>-močno * -armado-nar
suhem, veliko število aeroplanov, zgradila ceste in železnice ter velike tovarne za trak-
Paragvaja
vstreči zahtevam glede Chaca.
-y .	• - -	- ii	i	I Konferenca se bo najbrže
/-astopniki južnih držav in vladni uradniki so že festal a samo še enkrat ali dva-
začeli sestavljati poročilo o razmerah na Jugu. Po-i krat, liato Pa 1,0 naznanila, da ločilo, ki bo »koziinskoz nepristransko, bo predlo- j j* uw>re doseži liikake^a " zeno prihodnjemu kongresu ter bo vsebovalo natančne podatke o gospodarskih, stanovanjskih in mdustrijalnih problemih.
Bolivija nikakor ne snore |f or je in stroje. Sedaj pa, ko j«
Riusija v drugi petletki doseg mnogo, bo gradila mnogo velikih bojnih ladij.
Lowell Mellett, ravnatelj "National Emergency Councila", je predložil konferenci zelo zanimive podatke. Južnim pokrajinam manjka potrebnih strojev, ki bi izpreminjali naravne zaklade v bogastvo.
Na Jugu je 28 odstotkov ameriškega prebivalstva, pa samo 16 odstotkov orodia, s katerim pridobivajo ljudje življenske potrebščine
Na Jugu je 50 odstotkov ameriških farm, far-merji imajo pa le petino poljedelskih strojev. Mož nosti so zanemarjene in prilike zamujene.
— Naravnost neverjetno je, — je izjavil Mellett, <ia so južna ozemlja najbolj bogata; obenejm pa tu-
najbolj revna. Naravni viri Juga so neizčrpani, manjka pa denarja in kredita, ki je potreben za raz voj. Prebivalci južnih držav morajo žalostno gledati, kako drugi deli dežele procvitajo, ker so si priborili kontrolo nad financo.
General Feliks Estigarribia, ki je vodil zmagoslavno paragvajsko vojsko v Chaco in ki je sedaj poslanik \v Wasliing-tonu, je imel eno uro konfe-icueo s Catillom. Ko je prišel s konference je na vprašanje časnikarjev odgovoril, da se vedno upa, da ne bo zopet pri šlo do vojne.
**Rusija ni nikdar verovala v veliko oboroževanje,*' je rekel Kalinin, "toda je obdana s kapitalističnimi državami, cd katerih hi marsikatera rada vipadla v njo. Toda, da se po-služim starega ruskega pregovora, moramo tuliti z volkovi.
"Naši mornariški inžinirji in delavci se morajo postaviti pred nalogo, da v zgradbi ia-Jdij prekosijo staro Anglijo.'
vzeli Burriano, 20 milj severno od Sagunta, drugi oddelek pa se bliža Villavieji proti zapade, v namenu, da obkoli Nules.
Nules se nahaja ob cesti, ki pelje iz Castellona v Valenci-jo, kjer se združuje s cesto, ki piihaja iz Teruela, -
Fašistični glavni stan naznanja, da to vladne čete imele velike izgube in da se je samo v prodiranju proti Villavieji podalo 2000 republikancev. Republikanci priznavajo, da so si
morali umakniti, da pa so fa-[miru."
šLsti drago plačali.	rr»„ • - •	»., i
® 1	la izjava je povzročila veli-
ko senzacijo. Znano js^ da j'J
NARODNI DOLG ZDR. DRŽAV
JAPONCI ¥ PRITISKAJO NA HANK0V
V letu, ki se je končalo, 30. junija, je znašal JaP^n«ki poveljniki zbi-zvezni primanjkljaj | ra,*° mo^ne armade. — 1500 milijonov dolar-; Bojne ladje so razstreli jev.. .
MADRID, Španska, 6. julija. — Fašistični letalci so bombardirali delavsko predmestje Barcelone Badalono.
13 fasističnili aeroplanov nemškega izdelka je napad Lo severni del Barcelone; porušenih je bilo 75 hi«š. Pri drugen: napadu je bilo ubitih 15 oseb, 20 pa jih je bilo ranjenih.
Pri bombardiranju Almena-re, 6 milj severno od Sagnnta so biLe štiri osebe ubite in 20 ranjenih. Dtjvet aeroplanov jo vrglo na vas 150 bomb.
Aeroplani to tudi metali bombe na Los Valles blizu Sagnr.-ta, toda protizračni topovi so jih pregnali, predno so mogli napasti Sagunto.
WAGNERJEVA POSTAVA
NE BO IZPREMENJENA
LONDON, Anglja, 6. julija. — Ameriška delavska tajnica Miss Perkins, ki je bila v Ženevi in v Parizu, bo ostala tukaj najmanj teden dni ter bo stopila v stik z ameriško komisijo, kateri je predsednik Roosevelt naročil preiskati odnosa je med delavci in delodajalci v Angiji in na Švedskem.
Na vprašanje, če bodo dognanja komisije dovedle do izpre-niemSbe ameriške delavske postave, je odvrnila: — Nikakor ne. Sicer pa ni, po mojem mnenju, za uraivnavo delavskih spo • rov potrebna nobena postava. Skoro vsak siučaj je drugačen in ga je treba posebej presojati.
V Angliji je že sedemnajst let posebna oblast za uravnam o delavskih s/porov.
— Francoski delavci se še vedno bore za uvedbo 40 urnega delovnika, dočim je v Zdruzt nih državah praktično že uveden.	- • WASHINGTON, D. C., G. lija. — National Labor Relations Board je naročil Harlan Fuel Company v Yaneey, Ky., n2j ne ovira organizacij škili prizadevanj United Mine Workers (C.I.O.) v Harlan o-kraju.
Nadalje je bilo druabi naročeno razpustiti kompanijsko u-nijo in vzeti nazaj na delo 24 delajvcev, ki so bili odpuščen: zaradi unijskih aktivnosti. Dru žfba se bo proti temu odloku pritožila.
FALKENHAUSEN ODPOTOVAL
Le nerad je zapustil svoje mesto. — Pred odhodom je rekel, da bo Japonska izgubila vojno.
SANGHAJ, Kitajska, 6. julija. — Načelnik nemške vojaške misije na Kitajskem, general Alexander von Falkenhausen, je včeraj odpotoval iz Hanko-va z 28 svojimi tovariši. Pred svojim odhodom je rekel;
''Prepričan sem, da bo slednjič Kitajska zmagala in da bo Japonska izgubila v vojni in v
WASHINGTON, D. C., 4. julija. — Zvezna vlada je dne 1. julija zaključila svoje račune fza poslovno leto, ki se je
WASHINGTON, D, C., 6. julija. — Včeraj	30- iuniia- v tem letu
bil v Beli hiši Sidney Hillman, voditelj C. I. O. — Predsedniku Roosevetu je nujno priporočil, naj, predno odpotuje proti Zapadu, imenuje adimini-stratorja, čigar naloga bo izvesti določbe nove delavske postave. Pozneje je rekel Hillman časnikar jem, da bo administrator v najkrajšem času imenovan, ni pa hotel povedati, če «mu je predsednik v tem oziru kaj obljubil ali ne.
Na konferenci s časnikarji ni hotel predsednik razpravljati o političnih strujah in kandidaturah v raznih državah, posebno v Coloradu in Indiani.
OGLASUJTIV
i^eir
GLAS NARODA
'je bilo v zvezni blagajni — -$1,459,000,000 primanjkljaja, kar je sicer na prvi pogled dosti, toda iv zadnjih osmili letih je ibil to najmanjši primanjkljaj.
Dohodki zvezne vlade so znašali nekaj nad šest tisoč milijonov dolarjev, izdatki pa nekaj nad sedem tisoč milijonov.
Skupni primanjkljaj znaša $37,164,740,315. Potemtakem pride na vsakega ameriškega prebivalca $285.
Izza konca vojne je bilo najmanj primanjkljaja leta 1930, namreč $15,719^283,767. N a vsakega prebivalca je p ris.1 o I povprečno $129 dolga.
le oviro na Jangceu.
ŠANOHAJ, Kitajska, 6. julija. — Po zavzetju Hukova s > pričeli japonski poveljniki zbirati svoje armade za nadaljne prodiranje proti Hankovu, se nahaja 150 milj višje ob Jangcen.
Japonski poveljniki pravi jc. da bodo z vso silo prodirali proti Hankovu, Vnčangu in Han-jangu.
Mornariški poveljniki nazna njajo, da je škadron bojnih la dij dospel do Hukova, ko so razbili rečno aviro pri Matov-če nu.
Neki japonski poveljnik, ki je popisoval boje pri Hnkovu, pravi, da je japonska artilerija pobila 1000 kitajskih vojakov, ki so v čolnih skušali pobegniti na Pojang jezero.
Ko so se japonske bojne la- milj od Hukqva dje bližale Hnkovu po Jangcen, .navzgor.
CHAMBERLAIN - NAJVEČJI GAMBLER
CHARLOTTES VILLE, Va., (S. julija. — Včeraj je govoril tukaj znani angleški pisatelj ir. zgodovinar John W. Wheeler-Bennett ter rekel, da igra angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain največjo in najbolj nevarno hazardno i-gro v zgodovini angleške vna nje politike. Po njegavem mnenju počiva breme odgovornosti za evropski mir na ramah Adol-fa Hitlerja.
so utihnile kitajske baterije na severnem bregu Jangcea.
Kitajci polagajo mine po
po Jangcen
general Falkenhausen le zelo nerad pustil svoje mesto ivsled povelja nemške vlade. Ko jo prižlo prvo povelje, da mora odstopiti kot svetovalec maršala Cankajšeka, je tujim vojaškim atašejem rekel, da ne bo ochpotoval iz Kitajske, izjvzeni ši pod pretnjo, da bo postavljen pred vojaško sot 1 išče.
Kitajska vlada je šele dovolila von Falkenhausenu odpotovati, ko se je poslužila vseii sredstev, da ga pregovori, da ostane. Nemška vlada je bita zaradi zadržanja kitajske vlade tako ozlovoljena, da je od-poklicala svojega poslanika dr. Oskarja Trautmanna, ki se naj-brže ne bo več vrnil na svoje mesto in tudi njegov naslednik ne bo v d oglednem času imenovan.
Falkenhausenov odhod pomeni hud udarec za Kitajsko. Od leta 1934 je bil von Falkenhausen svetovalec pri kitaj^ri vladi ter je v tem času organiziral kitajsko vojsko.
Von Falkenhausen je tudi Kitajcem odsvetoval, da bi branili Šanghaj. Svetoval je, da bi se Kitajci počasi umikali in pri tem Japoncem povzročali kar največ izgub.
iMeisto tega pa so Kitajci o-stali v Šanghaju, dokler niso Japonci pripeljali tako močne armade, da ji Kitajci niso bili kos in morali so se tako naglo umakniti, da je bila njihova armada potpolnoma razorganizi-rana.
Falkenhausen je star 60 lec Jangceu okoli Kjnkjanga, 15 in velja za izibornega stratega.
Tekom svetovne vojne je bil šef turšekga generalnega štafba.
POLOŽAJ V INDUSTRIJI PREMOGA Izza leta 1929 je v okrožju trdega premoga v Pennsylvaniji 42,000 delavcev brez dela, — poroča "National Resources Committee". In poročilo dostavlja : — Le onalo upanja je, da bi ti ljudje še kdaj dobili delo.
Tudi v industriji mehkega premoga ni dosti bolje. Četudi bi zdaj nakopali vsako leto toliko premoga kot so ga leta 1929, bi bilo porcpraŠBevanje po njem za pet do sedem odstotkov inanjše. V V okrožjih mehkega premoga je izgubilo delo nad 70,000 premogarjev.
"National Resources Commuteima osem članov, imenoval ga je predsednik Roosevelt. Njihova naloga je priporočati, kako bi bilo mogoče a-meriške naravne zaklade najuspešneje razviti.
EDI NOOTT-JOjHNSOGST CORPORATION
Endicott Johnson X7onp. v Binghampton, N. Y., je za svojih 20,000 delavcev nVedla štiri- do petdnevni delovni teden, laza lanskega avgusta so delali le po tri dni na teden.
CARNEGIE - ILLINOIS STEEL CORPORATION Carnegie - Illinois Steel Corporation, ki je podrejena United Steel, je že drugič skrajšala delovni čas in v tem razmerju tudi plača.
"Qb AB H1JODA"- Mew Tort
99
44 GLAS NARODA
(TOKO OF TUB PEOPLE)
Owned and Published by SLOVCNIC P^IJgHTNq COMPANY (A Corporation)
task Bakazr. Present	J. Lupeha, Bee.
Place or buatafoe of tip corporation and addmwes of sbove officers: U< WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
4$th	Year
I88UKD EVSRT OAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS	
Advertisement	od AfreeoieDt
trn celo leto velja liat n Ameriko ta Kanado ..............96.00 Za Četrt leta................	Za New York za celo leto . . $7 00 Za pol leta ................|3.?0 Za Inozemstvo as celo leto .. f7..W
T*	
Snbferiptlap Yearly $6^-	
"GLAB NAHODA" IZHAJA VgAKI DAN IZVZKMfil NEDELJ IN PRAZNIKOV	
-OLA8 NARODA", 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea S_liiit
DOPISI bees podpis« In osebnosti se ne prlvbfiujejo. Denar ca naročnino S " ^ST7^	PO	Order. Pri spremembi kraja naroi-
tudI prc^e blTBlifiče naznani, da hitreje najde-
--—
ZNAMENJA BO LJSlH C ASOV
Če se sme smatrati borzne tečaje za gospodarski barometer, se je v zadnjih dveh tednih ameriško gospodarstvo znatno izboljšalo.
Cene akcij, so ibile izredno nizke, zadnje tedne so pa šinile v višino, ne/katere kar za petnajst do dvajset odstotkov. Industrija v splošnem se nada boljših časov.
Povod temu so dale štiri milijarde dolarjev, ki jih je določil kongres deloma za relief, deloma za ja'vna dela. Tovarne bodo dobile ogromna naročila. Kolesje se bo zopet zavrtelo četudi nihče ne ve za kako dolgo.
Upanju je dalo povod tudi .prepričanje, ua se zaenkrat še ni treba bati izibruha evropske vojne. Napetost, ki je sledila zavzetju Avstrije in ipretiranim zahtevam čeških Nemcev, je precej ponehala. Hitler je zaenkrat zadovoljen z doseženimi uspehi in čaka ugodnejše prilike, da bo zahteval še več.
Če bi se medtem še delavski trg nekoliko izboljšal in bi od trinajstih milijonov nezaposlenih dobilo delo že vsaj tri mi iijone ljudi, bi bil to začetek splošnega napredka.
PREDSEDNIK IN VOLILNA KAMPANJA
24. junija je govoril po radio predsednik Roosevelt ter razpravljal o zakonodajnem delu kongresa ter o položaju v ameriškem gospodarstvu in politiki.
Zelo važna je bila njegova izjava, da ne namerava osebno udeležiti bodoče volilne kampanje. Pri tem seveda ne bo na stopal kot predsednik, pač pa kot voditelj demokratske stranke.
Za svojo največjo dolžnost namreč smatra ohraniti principe, na čijih podlagi je bil izvoljen leta 1936. Zavzel se bo za napredne demokratske kandidate in jim pomagal v njihovem boju z nazadnjaškimi tovariši — demokrati.	* *
Nekateri mu to zamerijo, češ, da ibi predsednik ne smel posegati v volilno bciibb.
Storil pa ne bo nič drugega kot so storili že mnogi pred njim.
Predsednika Theodore Roosevelt in Woodrow Wilson §ta se svojecasno tudi udeleževala kongresnih volilnih kam panj, četudi ne s tako izdatnim uspehom kakor predsednik Franklin Delano Roosevelt.
g
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM - KURZU
v
f M» ».TJ® $tum

¥1M
Din. 10»
Din. 800 Din. 500 Din. 1000 Din. 2008
V ITALIJO
Za 8 . M5............Lit 100
9 1225 •••••••••••• Ur »o
f 29.50............ Ur B00
8 57-00............Ur 1000
8112.00 ............Lir 20pQ.
8187 JM)............ lir 8000
CHMfbSVPA? HITRO MENJAJO SO NAVEDENE GENE
GORI ALI DOLI
AttogJ* v am«riikih dolarjih
=55=
rrrar
Thumday, July 7, 1938
i'
^cr
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN tJ. 2L

Pod: v&Mo
Ptfe kakor mUU FRANK KEXZZ
Želja sveta: kruk in mir.
Če bi mogel danes ves svet spravit recimo v tisto dolino, koder se bomo menda srečali na sodnji dan in če bi tako združenim ljudem hotel govoriti iz srca v srce, da -bi me vei raaumeli in vso odobravali, bi jim zaklical: kruh in mir.
Ti dve besedi ste bistvo človeškega hrepenenja, ddkler mora voditi svoje boje*. na tem svetu. Prvo in najvaimerae je, da imamo ikruh, či.m veif ga je in čim boljši je, toliko več imamo od življenja.
S}veit nudi toliko bogastva, toliko različnih drugih atvari. Minoge so velike, lepe,' potrefo-ine, mnoge tvorijo vrednost. Govoriano o zla'tu, i^ <J*t»gih dragocenih rudah, čitamo o bajnih kamnih, ki pred^tilvlja-jo včasih vrednost ene kraljevine. Petrol ju bi lahko, rekli tekoče zlato.
A vendar, vprašam vas, kaj je vise to v primeri z vrednostjo naeš hrane, ki nam daje več, kakor vtse drtfgo skupaj vzeto. Kaj kovine, kaj drago -kamenje — kaj vse drugo na svetu v primeri s hrano. Vse dragocenosti na svetu so pravzaprav relaltivne; vrednost imajo samo zato, ker jih lahko zamenjamo za hrano, če bi zlato ne kupilo kruha, kdo bi se potil in boril zanj?
Mi v Ameriki imamo bogastvo kruha, to se pravi: malo je dežel na svetu, katere bi nudile toliko raznovrstnega kruha. Produkti višin in nižin, mdkrega in suhega, vročega in zmernega podnebja — vsega dobi«, rekel bi: vsaflc dan od največjega mesta pa do navadile podezelne trgov ime. Če govorimo torej o bogastvu Amerike, je prav, da mislimo pred vsem na naš kruh. Nikjer na svetu ga ni toliko in tako raznovrstnega, kakor ori nas.
Človek se, vsemu temu tako privadi, kakor da je bilo od nekdaj z njim. Zato je pa samo prav, če kdaj pa kdaj malo podštojimo in primerjamo to, kar je pred naani, s tem„ kar je dan^s v našem spominu že slko-. ro pozaibljeno. Mi vsi, ki smo prišli preko morja, se često vra čamo z našimi mislimi v kraje in čase, ki so daleč za natmi. Radi se ustavljamo v družbi, ki nam je bila draga,, ponmidi-ino se v dogodkih, ki žive kakor tleče iskre večno v nas.
Prav ibi bftlo, ko bi se kdaj pa kjdaj spomnili tudi na na$ kruh nekdanjih dni — hrano, kakor smo jo poznali in uživali.
COMPANY
Imeli smo vsa mogoča žita, ki so se hranila skozi vse leto. Enako je Ibilo s kron^pirjem. Nadalje smo imeli vsepolno manjših sadežev, ki so pa bili samo sezonski, to se pravi : prišli •so na vrsto ob gotovem času v le»tu, potem pa izginili. Vze mimo lepo zeleno salato. Kdaj'Amerilki jo je jedel človek na deželi T Kadar se je; prika£al£ v zelni-k*u med zeljem, itn ko je zdivjala, jo je bilo tudi konec.
Opominjam se, ko sem zanesel domov idejo, da bi sejali salato skozi vse leto, krfkor de-
o živilskem trgu. In čudim se, ko vidim, da velja postavim kilogram paradižnikov 24 dinarjev, kar ^nese okoli 55 centov v našem denarju. V tistem času so veljali tukaj prvovrstni paradižniki preračunano v kilogram okoli dvana jst dinarjev. Enako sem) primerjal grah, stročji fižol in drugo ter videl, da ni res, da je v starem kraju vse ceneje, pač pa vse veliko dražje. Lahko, da so »posamezni pridelki malo cenejši — a ne dosti. V splošnem lahko rečem, da se za vse plača več, kakor pa v Ameriki.
To je važno, da vem zakaj hrana je prva. Cenena in dobra hrana je daleč največje bogastvo, največja vrednost za vsakega človeka.
O človeku se pravi, da potrebuje hrane, zraka, vode, strehe in oblelke. Streho in oWeko se nekako dobi, kakorš-na je že, zrak «e sam od sebe vsili povsod kotfer živimo. Tudi vode je največkrat dovolj, ker se sicer človek ne naseli v kraje, koder je ni.
Ostane torgj izmed vseh po-trelblščin daleč najvažnejša — naša hrana. Čim več jo je, toliko bdi j srečni smo. Čin* nižje so cene, toliko bolj je to največje bogastvo dostopno vsakemu človeku.
Bili so časi, ko so hrano sušili ali kako drugače preservi-rali za zimo. Danes pa je to skoro nepotrebno, vsaj za A-meriko. Kar na trgu dobiš ekozi vse leto svežo hrano — poleti i<z severnih krajev, pozi-mfi iiz juiznrh. Doli ob znani reki Rio Grande del Norte, ki deli naše dnžave od Mehike, so umetno napajana ipol ja, ki rode kar na komando. New York sporoči, za kdaj mora biiti ta in ta pridelek zrel — pa je. Enako doli po Floridi, posebno v <uimetno izsušenih močarah EJverglades. Tam vise raste, kar večno in je pripravljeno za trg, kaidar želiš in naročiš.
New York ima tako zmenjeno, da nikdar ne ostane brez sadežev, da bi človek rekel: zmanjkalo je tega in tega. Vsega je dovolj, vsak čas in za vse so cene tako zmerne, da se človek čudi.
' Kadar govorinu> o ameriškem bogastvu, izpustite lahko Vse drugo in denete kar hrano na pryo mesto. Toliko jo je in ta/ko je različna, da se človek čudi. A ne samo to. Strokovnjaki naše vlade so vedno na delu. Po vsem svetu iščejo novili produktov, ki bi bili sposobni in zaželjeni za človeško hrano.
" Dimesj»a ne menjam z Rockefeller jem! ''
Začndep: senega pogledal in; poizvedoval:
, "ČPčV nisi kje kakšnega bogastva zadel f"
"Ah,, tistega ne. Ampak tako je. Za večerjo me čakajo klobase, regrat z gorkim krompirjem in špehom—v kleti bom pa na točil polič tistega prav od zida. No — ali misliš, da more itneti Rockefeller kaj boljšega f''
"Lahko, da je dražje, ja, tega ne bom rekel. Arnipalk da bi bilo boljše, kakor bo moje — nak. Vsaj moj Okus ne."
Vidite, tako ima lahko slednji človek v Ameriki kdaj občutke, da je kakor milijonar.
Kadar slišiš torej kaj o ve-liketn bogastvu, pa si misli tako: brez tega, kar imenujemo bogastvo, bi se lahko shajalo, ne pa brez hrane. Kje je kaj med vsemi rudami in kamni, kar bi* moglo človeka tako po,-živeti, kakor recimo Cleveland skega rojaka klobase z regra-dom, krcimfpirjem in vinom"?
O i taji smo zgocjb^ o Ezavu in Jakolbu !n se čudili, kako je mogel dati prvi svoje ppsestvo za skledo leče. Danes bi pa rekel drugače: če je skleda leče Ezavu rešila življenja, 'kaj je posestvo, kaj kraljestvo in ali če'hočete, ves svet za človeka, ki umira lakote?
veka. Ne morete mu odvaeti mir$, zakaj brez mira je življenje opazno, nesrečno, trpeče!
Prav bi bilo, ko bi se ljudje od časa do časa poglobili, kaj fe	globokih problemov,
ki jih imamo danes po vsem svetu. Čudne stvari se gode in tudi ljudje delajo včasih ><koke, ki jih ne moremo razumeti. Toliko se na svetu premleva fašizem in nacizem, človeku se čudno zdi, zakaj se toliiko milijonov ljudi ogreva ?a prvega ali dragega. Pridejo včasih glasovanja, kakor je bilo ono v Avstriji o priključitvi, pa je vsa svetovna demokracija skrivala v rokavu dolg cJbrars. Da bodo nekdanji dunajski socijalisti glasovali s tako večino za Hitlerja — ne da bi kajzali ali izrazili kak odpor — nak, tega bi ne bili mislili. Da bo fašizem in nacizem kdaj na tako trdnih nogah — še manj. Leto za letom čakajo eni,, kako se bo kje kaj dvignilo in zaprasilo — pa nič ne gane.
Zakaj ne? Zato ker sta fašizem in nacizem ljudska volja. Je kar neuuaio. da bi mislili drugače. Zaikaj da ljudje podpirajo kaj takega? Odgovor je lahek: ali zastran knulha, ali zastran mira, ali pa skupno vzeto: zastran obojega. In .da dospžejo to, so pripravljeni žrtvovati vse druaro. zaikaj za
svoje življenje rabi vsako člo-Kadar slišimo bese o 'bogati veliko Mt.ie pred vtsem hrane Ameriki, ni treba, da mislimo; in mira. Če ima še kaj druge-
Peter
m.0 m •
• •
Možak je stal na mostu, gledal v reko, vrtil med prsti zadnji k,voder in premišljeval svojo žalostno usodo.
Naenkrat mu zdrkne kvoder izmed prstov in pade v vodo. ^ — Oh, — vzdihne možak. — Človek oforača Bog pa ofcrne. Kvoder sem mislil utopiti v mokroti, toda nikakor ne v taki mokroti kot teče tukaj spodaj.
Mlada lepotica, kateri je kupil oče nov avtomobil, je vzkliknila :
—	Ah, vi ne veste, kako sem zaljubljena v karo.
Fant, ki je norel za njo, je sklonil glavo in . žalostno pripomnil :
—	Da, tako je na svetu. Daleč smo prišli. Mašina vedno bolj izpodriva človeka.
Neka francoska igralka je dejala dvojemu oboževalcu, ki ,]i ni dal miru:
—	Zelo mi je žal, gospod, to da moje srce ni za vas.
—	Nič za to, — je odvrnil zaljubljenec, tako visoko moje želje niti ne, segajo.
____Možaku, ki ni »bil posebno
©»milijonih in milijardah v zla-j ga zraven, toliko" boljše,' ampak lep je rodila žena, ki mu ni tu	^f^i™ oi:	'vse drugo sknfpaj vzeto je k bila posebno zvesta, lepega o
večjem pufšeljc za klobukom, tročička.
Lepo je in dobro je. da ima člo-' Oče je bil strašno ponosen, vek tudi to — toda fnndamen- Da so pa vsi njegovi prijatelji talno ni. Za vse drugo so lju- zvedeli za ta dogodek, je poslal dje porazdeljeni v skupine, le v li^t naznanilo, da se mu je za kruh in mir so edini.	rodil sin.
Če živimo danes v čudnih I Naslednjega dne pa pridivja nemirnih časih s problemi na v uredništvo, in če bi ga nebi bi, da za vse to ogromno bo- desno in levo, je vzrok en sam: li zadržali, bi fbil Ubil urednika gastvo obdelamo komaj deseti- ljudi je toli/ko na svetu, da pri.; _ Kaj ste napravili z mojim
manjkuje kruha. Primorani so naznanilom? — je kričal, ga iskati — to pa pOmenja boj.' _ Saj je bilo vendar objav-Dokler so bila vrata Ameri- ijeno, — s» je izgovarjal ured-ke odprta, ni. bilo v Evropi tis- nik.
tu, srebru, petrol ju ali i-ndust riji. Pustimo vse to, ki poleg vke važnosti lahko pusti človeka lačnega in nesrečnega. Bogastvo nalše je naša hrana, različna in raznovrstna, v količinah, da bi lahko živelo dvakrat toliko ljuda samo ob tem, kar pridelamo danes. In rekel
Koliko vrednosti je to za človeka, si skoro misliti ne moremo. Dan za dnem čitate o Nem'ciih, kako napredujejo in, iznajdujejo to in onO. A. kljub
- vseonu temu so reveži. Zakaj v
,1 A 1 ' ■ ...... '
Amerilki imamo prvovrstno,
zdravo, naravno hrano, Nemci pa mnogokrat le — sujbstitut. Ne gre se za bo, da to nad,o-mestilo drži prav talko pri življenju in zdravju. Hrana ni samo to, kar pride v naš želo-, dec. Hrana, mora priti pired
bili sicer mnenja, da bo za nič — a eni so vsejedno poskušali. In potem niiso ibili več brez nje. . <rrah, stročji fižol — visdk je trajal po par tednov. V Amerilki pa greš skozi, leto M dao mimo tržišč in najdeš vse na prodaj tako v sredi zime kako. v sredi leta.
Koliko je pa drugih stvari, pa katere naša domovina niti Vedela ni. Amerika nudi več ducatov različne hrane za navadno ceno. Po večini bi tega n^ ,dobil v starem krajo*, aji pa za tako ceno,$ da bfr pt)vp^čen j cloyek^ n^oigel ^ g Citam staroikrajrike lisfeU^ v njih od čatoa do časa
lajo to pri mestih. Vaščaini ^oJvsem v n^še oqi, ocBpoder se za-hi\i	"" -:x,čulti v ustih, doseči mora nos inJ
nazaicUije dkus sam. Koder vse to d^a v harmoniji, tam, je telo. zadovoljno,, človek vesel in, pripraven za vse. Če pa vid is,/da si se, va$al — te hrana -ne vedri ne razveseli, aimg^k le tezi. : In če bj. pogledali na Kitaj-ffleo. ^ako.revno žive. ljqdje tam, si skoro misliti ne morer mo. Človek, nehote vzkliknp: tako življenje — nak! Bioijše,
da
, Za&o je prav, da sOio mi v Ajn^jcjlp Včasih,	janar
ki ne zavida ztnjroyn, tkfce^a^
t^t^n clevela^daken^, ro^a-, fci je refceL	,
no zemlje. Ne pazimo več, če nočemo, da nam hrana ne gine.
Če bi me kdo vprašal, kaj bi bilo na drugem mestu za hra-po, bi rekel: mir. Vsak človek ima svoje življenj,e svoje misli in svoja pota do sreče. Če more neovirano do ciljev, je srečen. Ni treba, da jih doseže, vsaj pravijo, da je boj bolj zanimiv, kakor uspeh sam.
Če hočemo, da človeku hrana v resnici tekne, mora imeti pred vsem mir. Mir je podlaga vsega napredka in ne pravimo zastonj, da hoče še. pes pri jedi mir. Ne. samo pri jedi, amtpak tudi kasneje. V miru more telo dobro prebavati, v miru porazdeliti življenske sokove iz hrane povsod, koder je kaj potreba. V miru se človeku rode ideje in cilji življenja in mir je zopet tisti, ki ga človek ralbi, če hoče, da kaj doseže.
Imamo na svetu vse polno idej in idealov, vzorov in ciljev namenov in načrtov. Toda — vprašam vas, ali ste kje bolj splošno pognani in razumljeni besedi, kakor •hrana in mir? Recite; kruh in vsak bo dvig nii rofk^. kdo vas bo slišal. Recite mir, in vse bo glasovalo zanj, ker vsa/k razuime. kaj je to. Hrana in, mir e&a prva pogoja vsega, kar spada k mirnemu in srečnemu življenju in ves človeški napredek ima svoje. korenine v teh: dveh bese-dah..
Recite: svoboda,, demokracija* prostost, neodvistnoBt, pravica, resica — za vse boste dobili n#kaj rok in nekaj • glasov. Vjse te stvari so, lepe. in zaželjene, toda saanp. tedaj, kadar je. iapolnjen prvi pogoj: hrana in mir. Za kruhom člo-vek.pr©tolče ves svet, za. ljubi Wr popada na .oltaj: vse dru-
Če. je hrana, jprvi in^piglavit-ni pogoj za to, kar imenujemo življenje, potem je mir pogoj vsega, kar Spalda med, nas na
_1Š 1- - ■ it "'.I	i' V	''
predek all med tife'te duševne
tih vprašanj, kakor jih najdemo danes. Ljudje so odhajali v svet, kakor smo šli postavim mi in radi ali neradi zapuščali rodne kraje. Ko so se vrata zaprla, je nastalo vprašanje: ka>m. Zadelo je pred vsem Jude, ka-Itere so začeli preganjati po vseh deželah, koder jih je malo več. A&npak oni niso .prvi ne zaklnji. Če se spominjate ddbro, se boste domislili, da je bilo kmalu po končani svetovni vojni tako gibanje v Mali Aziji, ko so Turki preganjali Gi^e.
Za Judi pridejo na druigi. Zakaj če ni kruha, ne more biti tudi mira.
Farfšizem, komluniizem, nacizem, vzroki -bojev Španiji ali na Kitajskem — vse ima en sam vzrok: kruh in mir.
Ni to problem samo vsakega posameznika, ampak vsega s?ve-ta skupaj. Kruty in mir sta prva — sta poglayitna, zakaj na njih sloni vse drugo. Koder je kruh in mir, je rešitev za vsa naša vprašanja. Koder ga ni — gorje in boj.
pomisli;
LOV ZA SVETIM PISMOM.
. Na pobudo zveze bojnjočilh se brezlbožnikov , moskovske sekcije, se je, sedaj na vseh tržiščih začel lov na veiške knjige, zlateti pa na svete pi»mo. Na Efruslseim lame t j^ in pref>rosti ljudje tudi na ti^ih. prodajajo kmji^ge. Ti knjigotrški branjevci prodajajo poleg dragih twdr knjige' in . liste veiake vsebine iz starih .Časov. ljudje, ki prehajajo na trgt take knjige radi kulpnjejo. Ko je torej prišla kontrola na trg ter začela v vrstah branjevcev, ki so stoje ponujali na tr^u svoje knjižno blago,, stikati za venskimi knjii-gami, je. res na&lal vse polno venskih knjig in svetega pisma. Zmenjeno .blagp so seveda zaplenili ter nato izročili mos-kovskemn bfozbožnBkem^ mn-zejn. — r** * ••
«— Seveda je 'bila obja^vlje no, toda pod naslovom 4'Iz vseh delov sveta".
V neki družbi so si stavlja-li uganke. Nekdo, je sledečo zastaivl:
—	Nima nosu, nima ust in ne trebuha, pa vseeno živi. Kij je to?
Rojak je nekoliko in odvrnil:
—	To sem pa najbrže jaz.
—	Kako? — so ga vpraševali. — Ti da bi bil to. Saj i-maš vendar nos, usta in tre-
—	Moja žena pravi, da ni mam teh reči. Pravi, da nimam: nosu, pač pa kumaro, da nimam ust, pač pa gobec in da imam vamp namesto trebuhe«.
Rojak je pripovedoval:
—	Moja žena je tako dofora, tako prijazna in tako požrtvovalna, aploh par saj ni. mogoče povedati vseh njenih, dobrih lastnosti. Zjutraj mi skuha zaj-trk> lunč mi pripravi, in k» pridem, zvečer z dela domov, mi sezuje čevlje ter se smuče okolu mene kakor mlada ma-čica,
—	Kaj pa, k^dar prideš z veselice pozno domov? — so ga vprašalj. — Ali, je takrat tu dr tako prijazna f Ali ti tedaj čevlje sezuje T
—	O, kadar je pa veselica ali kaka druga zabava* nii jih že prej sezuje,in skrije mi j ili, tafco da zdoma ne morem.
-Stara devica. se. je. izpreha-jala.s. svojo, nečakinjo po.;ro-. mantičnem gozdu.
-	Vidiš, '— je relda nečaki nji* — pod tem drevesom sem. imela pred dvajsetim^ letj ser stanek z najlepšim fantomi, kar jih je bilo v našem mestu.
—	Sestanek z najlepšim fantom? — se je navdušila .nečakinja. — To je moralo biti nekaj krasnega. Povej mi, tf»-ta, kako je bilo T
-	Ah, kaj bi bilo? Nič. Por 1 zabil je priti.
K A B O D A" — New YojtI
Thursday, July 7,1938

.THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 6. 2L
in žalostne vesti iz slovenskih naselbin
NOVICE IZ JOH NSTQWN.PENNA.
V petek 24. junija je v bolnišnici nenadno preminul Martin rKašovec. Bili smo vsi iz-ncnadeni, kajti v bolnišnico je bil sprejet v petek zjutraj in ua večer je bil že mrtev. Umorila ga je pljučnica. Sicer je bolehal že par tednov in sem j»a tia je malo -potožil, da se ne počuti zdravega, in tako je upal, da bo bolezen premagal, kar .se mu pa ni posrečilo.
Pdkojni Martin je bil star o-krog 56 let> v Aanerilko je dospel leta 1906. Doma je bil iz vasi i PocLcerkev pri Ložu. V mladih letih se je povsod udej-atvoval pri petju in drugem kulturnem delu, in bil je izredno zavednega značaja. Poročil se je pred kakimi 26 leti in v zakonu se mn je rodilo dvoje otrok. Žena mu je Obolela in bolehala za srašico vrsto let,
kFju/b skrbnemu negovanju je podlegla. Pred par. leti je zadela edino hčerko,. Martho enaka uisoda in je podlegla bolezni v najlepši dobi, stara 22 let. Ostal je sani s sinom, sedaj je še on sina zapustil.. Težka uso. da čislane družine.
POVOŽEN OTROK.
Dne 27. juni.ia .zvečer neki avtomobilist v Clevelandu povozil 5 let starega Jiiummie Jarca. Nesreča se je pripetila na Hecfeer Ave. v bližini 71. ceste. Otrok je bil v jaiko nevarnem stanju odpeljan v Mt. Sinai bolnišnico. Prebita je lobanja in rebra zlomljena. Avtomobil ista, ki ima otrpnjene ude, so prijeli. Kaiko dobijo taki ljudje licenco za voziti, je seveda drugo vprašanje.
S POTA.
"Pa fee kaj oglasi v Glasu Naroda,** mi pišejo iz Slovenije. •: Nedavno sem zopet prejel vl Kranja Jurčičevo knjigo * Lepa Vida* s podpisom Janka Rogelj in njegove soproge, ki sta oba iz Cleveland, O.
Z Vrhnike pa mi pošilja Ignac Jereb pozdrave in poleg tega celo slike Vrhnike. Rojak Jereb, obče znani gostilničar v Slov. Nar. Domu je po večletnem bivanju v Združenih državah šel na obisk v staro
domovino skupno z zoboodrav-	_______________
nikam dr. Perlanom, ki sta obalBiljek, dtara okoli 30 let, pa iz iz Woukegan, 111.	J Preddvora pri Žužemberku na
Ravno tako sem tudi prejel! Dolenjskem, več razglednic od naših žena! in deklet, Članic SŽZ, ki so odpotovale na obisk v staro domovino. Iz. slik, ki so mi jih poslale, je razvidno, da so bile 8. junija z rožicami sprejete.
PROSLAVA OBLETNICE AMER. USTAVE
TRAGEDIJA.
Dne 23. junija se je v Cleve-landju odigrala žalostna tragedija v družini Franlka Kolen-ca. Sosedje, ki so, ko so slišali strele, vdrli v stanovanje, so našli Kolenca že mrtvega s prestreljeno glavo, njegova žena je tudi ležala že mrtva na tleh, ustreljena v hrbet, katero je po vseth znakih sluteč, ustre-l lil lasten mož, nakar je še sebi' pognal kroglo v glavo. Kolenc je bila doma'iz Mirne pri Trebnjem na Dolenjskem, star okoli 50 let. Žena Karolina, roj.
NEWYORCAN NA OBISK V GORNJEM NEW YORKU
Pred Dvorano Neodvisnosti v Pliiladelphiji, Pa., so obhajaU 150. obletnico, odkar je bi! a podpisana ameriška ustava.
V BRADLEY, ILL. IM AJO LEPE VRTOVE
NAPRODAJ
Štefančkovo'posestvo v PRA-
• o	SprtJ^e- PBTTNEM pri SV PRIMAVŽU
Domovina	pntafa pri KAMNIKU, il ha, 76 a-
pozdravila s cvetlicami. Tudi drugače se larikavo izražajo v svojih pismih, ki jih je pred menoj cela kopica.
Matija Pogorele.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
rov, veliko zaraščenega gozda, 11 ha 60 arov njifv, 11 arov sadnega vrta7 4 arov pašnikov, skupaj: 19ha, 54 arov. Proda se po zelo nizki ceni. 900 ameriških dolarjev. — FRANČIŠKA NOVAK, R. D. 2, Box 5, HARTFORD, WES. (3x)
1898
1938
Sodobje 40 Let
Jugoslovanska Katoliška Jednota
Glavni stan in lastni dom; - Ely, Minnesota
.M
$5,677,744.00
je izplačala v vseh podporah svojim članom od časa njene ustanovitve.
Kadar se zavarujete, potrebujete dobro, varno, zanesljivo in točno zavarovalnico. Štiridesetletna preiskušnja vam je najboljša garancija. In če se dvomite, vprašajte dolgoletne člane, ki se počutijo najbolj svobodno in bratsko v najboljši bratski podporni oiganizaciji v Ameriki.
Skupna imovina:
$2,260,028.00
——L—_
mi'
Ker mi je naročnina potekla, se moram oglasiti, da po ravnam, kar je treba, če hočem, da me bo še zanaprej obiskoval naš priljubljeni list Glas Naroda, ki je res jako lep list in ima lepo romane in dosti novic iz starega kraja, ker vsakdo rad bere novice iz kraja, odkoder je sam prišel. To sodim po sebi. V Bradley se je še precej delalo do sedaj, zdaj pa delavce povsod odpustijo. Nekateri pravijo, da se bo na boljše obrnilo, pa kakor zgleda, ne bo še tako hitro šlo na boljše.
Imamo lepe 'vrtove, ki so vsi zeleni, ker imamo zmeraj zadosti dežja, samo bolj hladno je včasih. Kadar vročina pritisne, pa je spet tako vroče, da kar dihati se ne da.
Zdaj pa, Zgaga, kaj je s teboj? Ali se samo "carklaš," ali
je res kaj bolezni pri tebi. Če je, ti želim, da bi skoraj okreval in plesal na piknikih, ki jih toliko oznanjajo po listih. To-raj, le korajžo! Peter, pelen 3c najboljše zdravilo. Poskusi, čs bo šlo.
Pozdrav vsem naročnikom
in Petru Zgagi.
X.
Ker smo iv New Yorku zadnja dva tedna preživeli toliko zanimivega veselja, bi vam rad par vrstic o vsem tem na kratko napisal, da boste vedeli, kaj se vse lahko vf New Yorku pripeti. V prvič, kakor je že bilo poročano v Glasu Naroda", smo imeli zelo vesel večer z našimi mornarji v Slovenskem domu zadnji četrtek. Potem isti teden v soboto srcno se zopet zbrali z vsemi mornarji v Hotelu New Yorker. In v nedeljo tretjega julija, je pa obiskalo dvajset mornarjev in dva častnika našo slovensko cerkev na Osmi. Prišli so h deseti sv. maši. Ni mogoče popisati, kako lepo je bilo videti te naše slovenske mlade mornarje priti skupno v našo cerkev. Po maši so se nasi častni gostje izrazili, kako so bili veseli slišati slovensko pridigo in petje v Ameriki. Eden oficir, ki je že dolgo let v službi, se je posebno raz veselil, ko je slišal pesem "Marija sko^ življenje" v prvič v dvajsetih letili. Kjer so naše farne mafcnice izvedele, da so se se nekateri mornarji izraziii, da odkar so prišli črez morje, ne jejo nič druzega, kakor prav bogata jedila, so jih toraj po maši povabile v cerkveno dvorano na "zelje pa žgance". lito se jim je tako prijetno in domače zdelo, da je vsak šel z naj-iepšim spominom na slovensko faro. Med zajterkom so tudi z veseljem poslušali razne slovenske polke in valčke. Father Edward se je v imenu faranov izrazil, da si on in farani štejejo v čast imeti take imenitne gostje med nami. In vem, da ivsi Jugoslovani želimo jih zopet kmalu videti med nami v Ame^ riki.
la, kakor da bi ne imela nobene skrbi. Saj <pra<vim, obisk pri Mr. Končarju je bil kot ena i gra. Najprvo smo se vsi dobro najedli, potem smo šli v drugo sobo in na mizi stoji par litrov "tokovca" in mleka? Naen krat pride cela družina skupaj in Henry, ki je bil tudi z nam:, začne peti. Mr. Končar in Rudy pijti, drugi pa plesati, pre -peli smo vse pesmi in Mr. Končar jih je še največ znal. Tega rtbiska ne bom nikdar pozabil. Ko sva obiskala Joe Žigonov Hotel, tam fe pa bilo zopet polno gostov, Slovencev, Ircev in več drugih.
Med več drugimi Slovenci, ki sva jih obiskala, je bila tudi Mrs. Balantič, ki ima svojo farmo v South Valley. Ž njo sta Mr. in Mrs. Charles Češark in Miss Mary Archul, ki se
ravno na solncu grela. Mrs. Ba lantič želi, da bi bilo mogoče i-meti slovensko ssv. mašo enkrat to leto v South Valley, kjer tu je največ Slovencev in bi radi videli ako bi se to lahko speljalo.
Proti domu sva se pa ustavila .v znani CQC Camp, kjer sva bila lepo sprejeta kot gosta iz New Yorka. Takoj svoj do bila enega vojaka, ki nam je vse razkazal. Imajo svoje tovarne, pralnico in bolnišnico. Devetintrideset odstotkov re-krutov v tej kampi so katoličani. Sv. mašo imajo zunaj na prostem in večkrat imajo čez 500 ljudi pri sv. maši.
Toraj to je bil eden Četrti Julij, ki ga ne bom nikdar pozabil.
Pozdrav.
Jerry Koprivšek, m!.
SREBRNA POROKA. Mr. in Mrs. Frank Mohorčič,
Ker je drugi dan bil praznik Četrtega Julija, pride moj pri-
OI eve land, O., sta obhajala j^f^ Rudi °sterman v dvora-
<lne 25. junija srebrno poroko. Sinovi in prijatelja so jima napravili lepo presenečenje in ji-
j — ---— — —'	* w m. A. v. V.-V- 11	x XX ^ J X	—
ma izročili lepe darove z čestit- čooperstown, se najprvo osta-
ni in se odpeljeva proti Coop-erstown, kakor sva se med tednom dogovorila. Ko prideva v
kami k mnogim srečnim dnem.
AVTNA NESREČA.
Dne 26. junija je v Bellaire, O., avtomobil povozil rojaka Petra Goršeta. Nahaja se v bolnišnici z Vlomljeno nogo in odrgnjeno kožo na glavi.
"ODPRTA NOC-TN DAN SO GROBA VRATA..."
• <rur 't
V Joliet, 111. je pretekli' teden umrl rojak Anton Stiglič, star 56 let in doma iz Vrbov-skega.
*
Dne 27. junija je v Clevelan-
----- . Jiiixxju jc \ v^icveiiUl- . . . "	----r------
du preminula v bolnišnici mla- 0*°Jnica zapušča moža in
Naš zastopnik Louis Supan-čič iz Export, Pa., nam poroča, da mu je umrla žena Ana dne 27. junija v starosti 57 let. Pokopana je bila dne 29. junija na tamojšnjem pokopališču.
denka Mary Segan, stara šele 19 let. Tukaj zapušča žalujočo mater Mildred, roj. Trobac, doma iz sela Vukovje. in brata Markusa ter več sorodnikov.
V Clevelandu je za srčno hibo umrl Blaž Radan, samec. Rajni je bil okrog 60 let staj:, doma iz sela Prinovac, občina Kloeter Ivanič. V Aimeriko je
prišel pred 34 leti.
*
Pred dnevi;je umrl v Clevelandu rojak Joseph Matejeiik
v starosti 79 let. Doma je bil iz Rokavca, kjer zapuSča več eorqdnikov. Tuikaj zapušča hčer in sina.
V diicaigu, 111., je dne 29. junija naglo umrl Anton Blazina efc. Zadela ga je srčna kap med delom v tovarni in tam je uflurL Doma je bil iz Zobine.
odraslih otrok.
Po dolgi in mučni bolezni je v Clevelandu umrla Mrs. Mary Malovrh, roje. Jegl&č, stara 71 let. Doma je bila iz vasi Pristava. V Ameriki je živela 37 let. Tu zapušča sina Mihaela. Pred 7 leti je uimrl njen soprog Hdbro poznani bivši organist pri hrvatski cerkvi sv. Pavla na 40 cesti.
neva na piknik v Fly Creek.
Takoj zagledav^ našega prijatelja Joe Žigona, ki ima tudi svoj hotel skupaj z Mr. Udc-vičem v Oaksville. Ni bilo pol ure po tem, pa je bila dvorana nabasano polna, in znancev pa toliko, da nisem vedel, ali smo v New Yorku, v Forest City ali v Cooperstown. Cel večer sem si mislil, ako bi le bilo mogoče tole družbo v New York prinesti, to bi bil "business". Drugi dan sva obiskala farmer-ja Mr. Končarja v Middle-town. Ko sva prišla do njegove hiše, sem vprašal Rudi-ja: — Čegav hotel je pa ta? — Ampak zvedel sem da je v primeri z Mr. Končar j evo familijo saimo "hišca", kjer ima trinajst otrok. Če bi videli, kakšno veliko mizo imajo pri tej hiši. Pa kljuib vsem temu, Mr. in Mrs. Končar sta tako vese-
DELO DOBI
pošten moški, ki zna delati s konji ter opravljati vsa far-merska dela. —
PAUL LOGAR R. D. 1, Box 33, CHERRY VALLEY, N Y.
(2x)
EDINA SLOVENSKA POGREBNKA
V NEW YORKU IN OKOLICI
PETER JAREMA Mme. JULIJA JAREMA
(za moške) *	(a ženske)
Pogreb $110. in VEČ
Predno greste kam drugam, pa Ce je Se tako daleč, pridite, aU pa telefonirajte nam za pojasnUo.
Jamčimo, da boste s našo postrežbo popolnoma zadovoljni. 129 E. 7th ST., med L Ave in Ave All 707 PROSPECT AVE, vogal IBS St NEW YORKTeL: Ofcchatd 4-2668 "BRONX TeL: MElroee 5-6577
ROJAKI! ROJAKINJE!
NAJVEČJI IN NAJVARNEJŠI SLOVENSKI
ZAVOD JE
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ima lastnih rezerv nad Din 26,000.000.— vseh vlog pa okoli M 400,000.000.—
Hranilnica posluj3 popolnoma normalno, vloge so izplačljive brez vsakih omejitev. MESTNA OBČIN£ LJUBLJANSKA

Naročniki!
Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo- prva mesee, druga dan in tre t i a pa leto. kdaj vam naročnina poteče. Naprvner; —
7.5.38
TO POMENI, da vam je naročnina potekla 5. julija 1938
Pošljite pravočasno, opominov.
da nam prihranite nepotrebno deHo pošljanja
GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI
I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP
I. in H. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—r
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM
Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street "	New York
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A.
Od žepnega robca smo napredovali
-do plinske maske-
Vse države j»veta se dandanes pripravljajo ne le za voj »kovanje, marveč pripravljajo svoje državljane tudi na plinske napade iz zraka. Povsod se vlade prizadevajo, da bi tudi civilne ljudi ter celo otroku privadile uporabi plins k i li mask.
PLINSKI NAPAD L. 11115
Bilo je zgodaj zjutraj dne 22. aprila leta 1915 severnoza-hodno od Yperna na belgijski fronti. Tamkaj je bila v jarkih zakopana francosko-afriška divizija. Francoski vojaki so naenkrat opazili, da se od nemških jarkov bliža njihovim po stojankam zelen kasto-rumeni oblak. Spočetka nihče niti slutil ni, kaj to pomeni. l>va dni kasneje so v svojih postojan kali pri Langemarcku tudi kanadski polki doživeli prav isto.
PRVE PLINSKE MASKE
Plinski napad Nemcev pa ni bil brez nevarnosti niti z*k Nemce saraie. Ko ti se veter nenadno spreivrgel, bi plin u-daril nazaj v nemške vrste in tamkaj bi potem smrt žela. Zato so za tak primer tudi nemški vojaki morali biti zavarovani. Toda tisto zavarovanje nemških -vojakov ni bilo nič posebnega. Okoli nosa in ust so si morali oviti pavole, ki je bila namočena v raznih kemikalijah. Ker pa je bilo to tudi za Nemce močno nepopolno, so pozneje uvedli nekake maske, ki je pri ustih imela tvarino iz snovi, ki je v sesa; vala plin. lista in brada sta bila zavarovana, medtem ko je posebna spona stisnila nosnice.
Sele proti koncu leta 1915. so nemške čete dobile prave plinske maske s kemičnimi fil-
Le malo jih je bilo, ki so pro- terji. Od tistih dob je plinska
živeli ta napad, ki so ga izvršili Nemci z docela novim in doslej neznanimi orožjem. Tiste prve dni tega plina, ki so ga Nemci spustili na svoj? francoske in angleške sovražnike, skoraj nihče ni poznal
Hramba zoper ta prvi plinski napad je bila prepuščena vsakemu posamezniku, kakor jo kdo vedel in znal. V prvem hi pu pa je skoraj vsak francoski ali angleški vojak storil nekako nagonsko tisto, kar je bilo edino pametno. Ljudje so vtikali s. v oje glave v mokro prst ali pa so .si okoli ust in nosa privezovali srajce in žepne robce nalnočene s človeško vodo. To je pač pomagalo, kolikor je pomagalo. To je bil tudi začetek poznejše plinske maske.
maska v bistvu ostala enaka. Kljub vsemu prizadevanju se ni bi-stveno spremenila. Vsaka plinska maska onora dobro za-pi
na an gumijapia. v njej biti dovolj potrebnih kemičnih snovi in pa filterjev, zaradi če sar je na »unaj tudi tako stra šna, kadar jo človek dene na dbraz.
Vendar je plinskih mask več vrst: so drage in cenene, so preproste in komplicirane, dolge in kratke, navadne in posebne. Vendar je dandanes t ud i najcenejša maska doceia precizno izdelana in so pri njej »UP rablje ne vse skušnje mnogih let.
OGLASU ITE V "GLAS NARODA"
.,iftitiiit|||j2i«iiti«n,t| ,Kaia<iistt jtiii!;n:,(ljitiiiMii|il-MiHiniii||l<!!:untiii,jiiiii«iiii|,liiiiiiiiUi .....................................................................................................
Za gospodinje
Kuharske Knjige...
Slovenske žene to splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed.
V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale:
.....................
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom,
Cepa 50c
KUHARICA
965 navodil, 255 stran;.
broširana $1.25. . . $1.50
ANOLIJA IMA 30 MILIJONOV MAjSK
Kakor smo že rekli, se vse države Evrope trudijo, da bi si civilno prebivalstvo nakupilo Čim 'več plinskih mask, da bi bilo v primeru potrebe /bolj zavarovano. Skoraj po vseh večjih evropskih mestih že i-majo trgovine, kjer lahko kupiš plinsko masko. Na Francoskem na primer jih prodajajo že vse drogerije, na Angleškem same tovarne ustanavljajo trigovine za svoje maske, na Nemšekm in v Italiji so uradne trgovine tega blaga, ki se uradno prodaja. Na Češkoslovaškem bodo imeli tudi posebne trgovine v te namene. Vsaka taka trgovina pa bo imela še poseben prostor, kjer bodo vsako masko poprej, preden bo prodana, preskusili, ali drži plin ali ne.
V različnih državah Evrope kuajo maske različno ceno, ponekod stanejo • maske le po $1.50 našega denarja, drugod pa kar po osem dolarjev. Naj i rat i obraz, l>odisi da je usnje- <'enej.se so angleške maske, ki a ali gumijasta. V njej moraM*'1 angleška vlada . dala
ljudem brezplačno na razpolago. Anglija je za svoje prebi valstvo naročila 30 milijonov mask. Pri takem naročilu ni čuda, da jih je dobila po tako nizki ceni, po $1.50. Angleži i-majo posebno uradno organi zacijo, ki skrbi, da se v posebnih tečajih šolajo javno funk-eijonarji za primer plinskega napada. V teh primerih so doslej že izšolali nad en milijon stražnikov, gasilcev, mestnih uradnikov, veteranov, zdravnikov, članov Rdečega križa in raznih ambulant*. Vsi ti že znajo uporabljati plinsko masko ter znajo tudi druge voditi v primeru plinskega napada.
PROZORNE MASKE ZA FRANCOSKE ŽENSKE
Na Francoskem so že davno izvedli, da je vsakdo, ki deluje v kaki varnostni organizaciji ali v tovarnah, ki so važne m vojsko, preskrbljen z masko ter je v tem že šolan. Drugo prebivalstvo pa odslej še ne kaže preveč zanimanja za take reči. Vlada je dala izdelati posebne ceneno tako imenovano "delavsko ma^ko", ki bo .veljala le kakih $4. Takih mask so izde-li 8 milijonov, pokupili pa so jih samo še nekaj tisoč.
Na vso moč pa je zanimivo, kako se je Francozom posrečilo nekaj drugega. Izdelali so maske iz prozorne in trpežne celuloze. To je za matere in otre-jške strežnice, da jih otroci tudi v inaski lahko spoznajo ter se jili ne boje. Otroke same pa bodo v primeru plinskega napada pobasali (v nekake steklene vreče ali steklene omare, kjer pa bo dovolj zdravega zraka, da se otroci med plinskim napadom ne bi zadušili. Nekaj takega bodo uvedli tudi na Češkem.
Tudi v Sovjetski Rusiji ljudi močno pripravljajo na uve-dibo plinskih mask. Nekateri poklici ttnorajo celo nekaj časa delati v plinskih maskah, da se navadijo!
SREČNA AMERIKA!
Edina dežela ma svetu, ki se tem vprašanjem ne ukvarja preveč resno, je Amerika. Tukaj nimamo nič takih organizacij zoper plinske napade, kakršne delujejo v Evropi. Celo v armadi pride na 4 a-meriške vojake samo ena plinska maska. Pač pa šo Ajmeri-Čani ponosni na svoje maske, češ, da so najboljše na vsem svetu. So pa tudi drage, saj stane samo ena deset dolarjev. Američani pač mislijo, da se ne bo našel sovražnik, ki bi si s svojimi letali.npal čez Ti ali Atlantski ocean. ' Ameriški strokovnjaki so sicer izra-
čunali, da bi 14,000 sovražnih letal z bombami s plinom fes-fpgen v New Yorku zamorilo
vse življenje. Vendar nihče ne veruje, da bi kaj takega bilo mogoče. Sicer pa Američani na vso moč zaupajo svojim - o-bramlbnim topovom" in svoji mornarici.
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdajr— 728 strani.
Cena $6.
>
knjigabna *GLAS naroda^
216 WEST 18th STREET NEW YORK
POTOPLJENO ZLATO DVIGAJO.
Poročali srno, da so se začeli v holand&kih vodah pripravljati, da bi iz morske globoči-ne .dvignili zaklade, ki jih je vozila s seboj angleška vojna ladja "'Lu&me" ki se je bila potopila leta 1709 pri otoku Terscheiling.
dokazal, da so začeli na pravem kraju kopati v morsko gldbočino. Z blatenj. vred je, prinesel na beli dan že nekaj4 vreč, ki izvirajo prav gotovo od potopijeen fregate 'Lutine."
Med blatom pa so našli tudi spantski srebrni denar s podobo Karla IV. iz leta 1789. Drugega sedaj bager ni prinesel na dan. Tega pa podjetje, ki koplje, tudi še ni pričakovalo, ker leži potopljena ladja precej globlje, kamor pa bager še ni dosegel. Ko bo bager prišel tako globoko, kakor leži potopljena ladja, takrat bo šele senzacija. velika in takrat bo vse z zanimanjem čakalo, kaj bodo privlekli na dan.
nam
Ko se je fregata omenjen e-tga leta potopila, je angleška Pripravili 50 nalaftč za ta zavarovalna družiba "Lloyd" namen velikanski bager, ki plačala za ladjo 900,000 amgle-dviga iz morskih globočin na -^kilh funtov Odškodnine oziro-
beli dan vse, kar doseže. Ta bager imenujejo "Karhnata"
ma zavarovalnine. Izkopati pa upajo sedaj iz potopljene ladjf
Sredi meseca junija'je bager kakih 10 milijonov holandskih
začel delovati. Skoro je bager I goldinarjev.
i
II in mi vam bomo pošiljali 11 2
"Glas Naroda"
in prepričani smo, da boste potem
stalni naročnik.
i 8
priporočamo
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi-
Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena ..:................... 85c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo preči tal do konca. Cena......................$1.25
OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, Vi je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika.
, Cena......................$1.50
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "(Ogenj." Cena ...................$1.00
ODISgJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan
Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena	...............$1-50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok,
navzlic temu pa lahko razumljiv tudi
preprostemu človeku. Cena____.................. 70c.
POD K£I?0 JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki G roga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rofcovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti.
POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Figjgajr. 2 zvezda 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencev. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, danainji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala njftii ga v svoje mreže. Gen« ...;. . . . . .......... $4.00
'- i. ______mML w 1 j__i1
sal Bnlver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega " čarovnika.' ' GHauk in njegova ljubezen, Strašna usoda. Cena....................... $1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav H&šek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot.
Cena.....................$2.40
POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena ......................$1.50
SAMOSILNIK. Spisal Anton N&vadan
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena ......................$150
ŠTEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potom-oa tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja.
Cena .:.:....»...........c. $1.50
TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadalje-
. vanje "Tarzana-," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena.....: i... . i.......... 85e.
TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-ftjlHflri. (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50
CVETJE V JESENI. — VTSOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar.
(418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ...................... $2.50
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske.
Cena .......................$1.00
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar.
(184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena...................... 85c.
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E; Ga-boriau. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca.
Cena...................... $1.00
ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mžojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. 'Cena....................... $2.00
AGITATOR. Spisal Janko Kersnik.
(99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena ......................$1.00
HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) I^elo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti: Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50

Vift
"O t A S; K A B O DA"-»w Toil
=M=
Thursday, July 7, 1938
r.r—
THE LARGEST SLOVENE T)ATT/
DESET TISOČ FUNTOV
qu na pobudo blažene Julijano de Cornillon, ki je bila rojena leta 1193 .v Retliinnesu. 700 let-!nica 'bo v Liegu. Upajo, da bo do takrat že tudi končan ka-nonični proces Julijane de Cornillon, tako da bo dotlej ta blažena že prišteta med svetnice.
Leta 1940 bo mednarodni evharistični kongres v Niči n;'
t
Udarila je ravno deveta ura zjutraj, ko je Mr. Agleytli, direktor Siunderlankteke banke pozval k st<bi Mr. Milnerja, bančnega blagajnika. Mr. Mill-ncr je bil bled v obraz, ko je stc*pil v direktorjevo sobo, ko pa se še pogledal v Agleyth ov Cfciaz, se mu je zdelo, da je po-8 i vel do zadnjega črnega lasu. Za hip se ie tfdelo, kakor da hoče nekaj povedati. Ustnice so se mu premikale, toda v grlu ga je stiskalo, da ni mogel spraviti k sebe niti besedice.
To priložnost je porabil Mr. Agleyth, da je spregovoril:
".Pred sodniki velja za olajševalno okolščino, če obtoženec pozna svoje dejanje. Jaz nisem noben sodnik, Mr. Millner ?ato mi je vseeno, če priznate svojo krivdo ali pa jo skuhate tajiti. Meni je dovolj, da poznam dejstva. Velik del no-cojSnje noči sem iporabil.za pregled (bančne blagajne. Hotel sem priti ipopolnoma na ja*no, v kakšnem stanju je. Že dolgo sem sumil, da jemljete iz nje denar in povedati vam moram tudi. da sem vas dal opazovati. Vaša »plača zadostuje pač za vzdrževanje Betty Wi-riatove, ne zadostuje pa za ve-seljačenje in zapravljanje v družbi Eleonore Calthys, Marv Darrvt in Hilarije Stapier. Vi pa ste veseljačili z vsemi tremi in se zraven vzdrževali četrto. Nocojšnji pregled knjig in blagajne Mr. Millner, me je poučil o tem, da ste v te<ku zadnjega leta iponeverili natančno de--et tieoč funtov. Povejte mi, ali je bil to slučaj, ali ste tako uatančno izračunali ukradeni denar?"
Millner je stal pred šefom sključen brez odgovora. Zato je povzel besedo zopet Mr. Agleyth:
"Dejstvo je torej, da manjka v blagajni deset tisoč fuutov. Denarja ni več. Štiri dekleta, ki sem varni jih naštel, so po-
Agleyth, se mu je zdelo, da zveni njegov glas »bolj prikupno, da, naravnost sočutno:
"Ne bom vas pustil, Mr. Millner! Ni mi do maščevanja! Vem, kaj pomeni skušnjava, iki lalliko zavede človeka. Za-to sem si mislil, da bi bilo najboljše, če vam dam priliko, da se mmaiknete. Pobegnite!**
"Nisem prav nič utsmiljen, Mr. Millner. Moja bolezen ie, .„ , ~amo ena. Ime ji je: kronič- na na dobrota. Izročil v aim bom torej teh dva tisoč funtov. Še prej pa vam bom narekoval pismo. Pišite, da ste poneve-lili deset tisoč funtov in potem pobegnili. Jaz sam bom potem o<Mal to piismo na moj naslov. Svet bo izvedel to stvar .šele jutri. "/Yorkshire" pa odrine že danes opoldne čez ocean. Imate torej dovolj časa, da si kiupite vozni listek."
Francoskem, leta 1942 bo kongres na Poljskem, leta 1944 pa
Zdravje angleškega kralja
Millner ^e je globoko oddahnil.
"Mr. Millner, debro vem, da niste v stanu pobegniti, tudi če bi vam dal dovoljenje za to." je nadaljeval Mr. Agleyth. "Pobegniti ne morete zaradi
tega, ker nimate niti pennvia . .	. .
v žepu. Ali si niste bili nikoli™1^*0
na jasnam o tem, da se ne da slov (lir^torja A«Ieytha ki je poneverjeni denar nikdar pri
Millner je s tresočimi rokami Ikončaval pismo, ga zaprl v
grati, tudi ne dobiti s stavami? iKaikor vidite, vem vse, prav vse o vas."-
Mr. Aglevth in potegnil listnico iz suknjiča, vzel iz nje nekaj bankovcev in se začel z njimi poigravati. Papir je šeles-tel med njegovimi prsti.
"Tukaj vidite, imam dva ti-
pri pomnil:
"Mr. Millner, vi ne boste či-tali niti besedice o tem, kar ste storil. "Yorkshire" je tovorna ladje, ki nima brezžičnega br zojava. Ko bo^te tam doli. stopili na kopno, ne bo v li-sith natisnjena niti besedica o vašem dejanju. T»uka.i imate dva tisoč funtov. In kar se mene ti-
NOV GROB V STAR! DOMOVINI
Anton Petrovčič, član društva 166 S. N. P. J. v Presto,
fcj* prejeiŽal0_S:tn0 VGSt iz kraljeva oko lica s takim
težke skrbi.
Prašte pri Barovnici, da je 29. maja umrla imati Uršula Petrovčič, rojena Cerk v starosti 79 let. Bolna je -bila nio teden dni. V Ameriki za pušča sina Antona, v stari domovini pa sina Franka in hčer Marijo. Naj ji bo lahka domača gruda!
so<v* funtov. Z dva tisoč funti [če, vedite, da ste mi rekli, da in lažnim potnim listom, ki stcjste bolni. Dovolil sem vam.
si ga pre-krtbeli, pa lahko pobegnite. Recimo v Južno A-meriko. Tam latoko začnete novo življenje, ustanovite si dobro eksistenco. Lahko postanete se. ugleden državljan, ki ga bodo dolbrrklelna društva proslavljala kot prevodnika. Vo, kako mislite o tem?"
"•Mi*. Agleyt«h," je izjavil zdaj Millner, "vaše sočutje z menoj, siromakom je brez primere ..."
Agleyth je napravil naglo kretnjo in rekel:
da se odstranite. Mr. Millner, želim vam. da se tam doli poboljšate. Ne pozabite tega nikoli."
t,
Mi. Aglevth je videl, kako je Millner za sel>o.i zaprl vrata. Prižgal si je cigaro, prečita 1 'blagajnikovo piismo še enkrat. natančno od črke do črke ter pripisal številki 10 še eno ničlo. Potem je segel v svojo listnico in skrbno preštel denar. Imel je v nji devetdeset tisoč funtov, ki jih je ponoči vzel iz revidirane blagajne.
CIGARETE BREZ PAPIRJA
Mladi madžarski pisatelj Stefan Tomas se ne ukvarja ie s pisateljevanjem, marveč tu-srnale vaš denar in"vas'uničile. di s dretami. Mož je iznašel In kakšne so te štiri ženske;Illovo vrsto cigaret. Sprevidel
je, <ia je kajenje cigaret zarad?
Vešče, ki jih pozua ves nočni London. Kradle so vam naravnost iz žepa, vi pa se niste zavedli, kaj se godi z vami. Kaj naj storim z vami? Naj vas izročim policiji? Delničarji nase banke ne bodo dobili zaradi tega niti pennyja mtekod-nine. Dobili bi seveda lahko moralno zadoščenje, ampak kaj jim to pomaga? Vas pa bi vrgli za nekaj let v dartmonrako jetnišnvco."
Millner je krčevito nagubal čelo. Oči so mu zaplesale v jamicah, a še vedno ni bil sposoben da bi kaj retkel. Ko pa je zopet spregovoril direktor
tega tako škodljivo, ker kadilec poleg tobaka kadi tudi pa pir. Premišljeval je, kako bi s* dalo narediti, da bi pri cigaretah papirja ne bilo treba. -Stopil je zato v stike z nekam fou-dimpeštanskim kemikom, s katerim sta začela delati cigaret ne ovitke, ki niso iz papirja,
v -eni tem so za polovico tanjši kakor papirnati. So pa tudi mnogo bolj trpežni ter se ne dajo zlahka raztrgati. Tobak, zavit v tak zavitek, da obliko navadne cigarete. Srečni pisa tel j je dobil finančno podporo neke ameriške velike tobačno tovarne, ki mu je samo za pa tent izplačala baje cel milijon dolarjev.
NEBOTIČNIK ZASTONJ.
V dnevniku "Times Miror" je ibil nedavno objavljen celo stran obsegajoč oglat« dokaj čudne vsebine. V njem je bilo rečeno, da ddbi 26 nadstropni nebotičnik zastonj tisti, ki bi ga prepeljal kam drug?im. Nebotičnik je ponujalo samo irdajateljstvo lista "Times Mirror", izhajajočega v Los Angeles. Ker se na ni nihče oglasil, da bi sprejel nebotičnik. so sklonili podreti ga.
Na njegovem mestu bo zgra-ien 64 nadstropni nebotičnik in bo služil izključno potrebam uredništva in uprave omenjenega lista. To bo najmodernejše novinarsko poslopje na svetu. V njem bo vse, kar j" potrebno za moderno novinarsko delo. Na sirehi nebotičnika bo letališče, odkoder bo lahko startalo istočasno 6 letal.
Vsem, ki so se zadnje čase sestali z anjglešfkim kraljem, se zidi čuduo, da je mnogo krep-kejši in bolj zdrav, kakor je bil prvo leto svojega vladanja.
Zdaj tudi že gladko govori tako, da ga slaba izgarjava ne moti pri javnih nastopih kakor v začetku. Zdaj ima angleški kralj tak delovni program, da bi se lahko sramo\ al pred njim marsikateri pod jetnik. Večkrat odpotuje s kraljico za nekaj dni, da poseti raizna mesta, kjer mora biti od jutra do večera v službi javnosti. Pred dolbrim letom bi bila imela
programom kraljevo spremstvo ve, da bo kralj vse opravil smeje in da bo zvečer izmed vseh najbolj -v r> ž.
Yorški je imel kralj vedno težave s prebavo, zdaj je pa prav kakor analokateri Anglež.
SMRTNI ŽARKI PROTI LETALOM.
Poiočevalna agencija 'Radio Nat iona le" javlja, da je nem-šlko letalsko ministrstvo dalo napraviti na letalu tipa Henkel H-60 posebno napravo, ki bo izžarevala tako imenovane smrtne žarke, ki bodo na nasprotnih letalih, proti katerim bodo poslani, povzročili motnje v motorju, tako da se bodo ustavili in bodo letala popadala na tla. Za enikrat so prve preizkušnje teh aparatov pokazale, da delujejo s polno a
SLEPA POtNIKA NA VOJNI LADJI
-V- J
Prvič v zgodovini franpQffKe in moifLa tudi vseJr^rh^ftiff vojnih mornaric se je pripetilo, da je cidpiula vojna ladja iz pristani'-va s slepim potnikom na krov«. To se je pripetilo te dni na krovu francoske torpedo vke "Guepard" ene najhitrejših in najlepših vojnih ladij francoske mornarice. Zgodaj zjutraj je odplula tor-pedovka h barcelonskega pristanišča proti južnemu Al žiru. Na jutranjem obhodu .je straža opazila, da se skriva nekdo za prvim bojnim stolpom, te lahke križanke. Tiho je prklicaia straža še enega moža in v skr: tem kotičku so našli moža in ženo. Takoj so zbudili kapi-in privedli preden j slepa potirka.
gotovostjo, a le na krajšo da-!
ljavo. Nemško letalsko mini-1 Aretirani mož se s svoio strštvo se je zatorej odločilo ■ ženo po vseh predpisih družab-la bo dalo zgraditi veliko šte-!11P uglajenosti predstavil kr*t vilo zračnih balonov, ki bodo n^letden advokat iz Bareelone. v zra'ku viseli drug pri drugem j ^i je hotel že davno pobegniti ter tako tvorili neprehodno|v Francijo, pa ni mogel.
Nemčija i pulbl i kairske oblasti so ga iiiie-mi si i te naprave uporabiti pred na sumu, da simpatizira z Jvsem za zračne zaporo svojih \ uporniki in zato mu je bilo
,lT. ,	ji- i meja, ker so nasprotnim leta- življenje v Barceloni neznosno,
v \\ mdsoni gre krah pred zai- ,	- • r. ,	•
. ,	• u i • •	i I,f>m noben način ne bo po- Kom-no se mu je posr«*eilo p< d-
trkom na i7prehe<| in .sicer ved-1	.	,	' u • ,	,
V trne na' oz ' obtKlP<' ° nrn^1'ot, skozi "črtoJkupiti nekega ribn-a, da ga je i. ane najpozneje o	žarkov" v notranjost.'ponoči z ženo pripeljal k fran-
ar ie za ar/rlesko raz- npmškpjfa ozeTnlja-	' conki vojni laVlji. Srečna <\n
Pred leti so listi pisali o zna- prišla z ženo na krov torne-
Prelno je pa kralj dosegel
to, jp bilo potre(l>no trdo delo,
mnogo energije in stroga di-
jeta. Nihče ne veruje tako
trtdno, da more ostati človek ,	„ ,
, ,	, -zraeno zajporno orto.
s vez z energijo, kakor angle-1 - --
ški kralj. Vsako jutro pa naj
bo v Bui«kinihamski palači ali
no sam 7.30, k
mere zelo zgodaj. Po izpreho-! du zajtrku ie s kraljico. Po zajtrku T-ita jutranje liste in korespondenco, kar traia dve uri.
Potem 20 minut nočiva in navadno porabi ta čais zopet za izpreho*!, na katerem ga spremlja osebni tajnik in z njim govori o važnejših zadevah tistega dne.
Ko je angleški kralj zasedel rrestol, se j<* zlasti kraljica hala. kako bo mogel izpolnjevati svoje t<»žke dolžnosti. In ona je prevzela skrb za njegovo zdravje. Jedilni i rs t sestavlja vedno sama. Kot vojvoda
meniti iznajrfcbi nekega angleškega inženirja, ki se mu je posrečilo iznajti smrtni žarek, ki pa so ga pošiljali s tal proti nebu. Takrat <o lii-t^ pisali, da so bili poskusi, ki iih je vo ,ia:ška oblast nmravila. zadovoljni. Toda i vi takrat se o smrtnih žarkih ni slikalo ničesar več. Tudi s španskih ho-iK'e. kjer .so v-e moderne iz-naidtbe za vojskovanje preiz kusdi. ni bilo nikoli iavljeno. da bi bili uporabljali -mrtne žarke proti letalom. Z^tore.i je treba uronrio i »oves t iz Rima sprejeti z običajnimi pridržki.
dovke in našli so ju šele na širnem morju. Poveljnika tor-p^dovke čaka sienr stroga preiskava. vendar pa slepih potnikov ni irkrcal, temveč jn o I-peljal v Alžir. od kwl»r sta ^e odpeljala z drugo franoc-ko lad jo v južno francosko .nr*r*ta-ni^če Port Vaudres in dalje po železnici v Francovo Španijo.
\\\T?'V!;TF, KF. NtA -OLAS V A RODA " NA.TSTAHKf^r XT.OVF.NSKT DNEVNA V • MRRTK1
PRIHODNJI MEDNARODNI EVHARISTIČNI KONGRES
Holandski list "Maasfrode" je prinesel pogovor s predsed marveč iz nekake tobačne sno-'nikom evharističnih kongre-
vi. Ti poskusi pa so bili dragi, saj so veljali 75,000 pengov, kar je v našem denarju, več kakor 20 tisoč dolarjev.
Novi cigaretni ovitki so prozorni ter jih izdelujejo iz iz vlečka tobakovih listov Pri
sov namurskim škofom msgr. dr. Tomažem Hevlenom, ki je povedal, da bo leta 1946 mednarodni evharistični kongres v Belgiji za 700 letnico prve procesije presv. Rešnjega Telesa, ki je bila leta 1246 v Andrige
HP
spomin na staro domovino
Naši Kraji
ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7 V2 inčev
Ta krasna zbirka, vas stane samo
$1
8PADA V VSAKI
8LOVENSKI DOM
Na|vel|a znf09« sltveiKliilt kn|l§
V knjigarni	lahko
dobit« vsako vrsta« sLoveosk« knjig« naiih priznanih pisateljev: Cankarja,1 Tavčarja, Jorčiia, preglja, Kmetov«,]
Milčinskega, it<L??Y salogi Imamo,
■	*	J
prtvod« d«l svetotnoznanSi mojstrov jj Gospodarske, gospodinjske in poučne, knjige . . . Igre, pesmi, zemljevid«,
Ljubitelji lep« knjig« naj p&jo pe cenik knjig, ki jih imamo ▼ zalogi.
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob 'Nilu. — Kaka sem v Mekjcp romal. — Pri &amarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DE2ELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarjn.
Cena $1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
I 2 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA:
Izseljenci. — Turna Setar. — Na aledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovn. — Spet nal divjem zapadn. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadn. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komandi in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
2 U T I
4 knjige, s slikami, 597 strani
Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Kond-Rih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50 Naročite jih lahko .pri
no.
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	'	NEW YORK. N. Y.
NARODI" — Hew Tot*
Thursday, July 7, 1938
LARGEST SLOVEN® DAILY IN U- «. ft.
o j za ljubezen
ROMAN 12 21VUEMJA Q ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I.N.
47 Sš^s&šš-i«^^
Nekaj dni zatoni .prejme Rozana tloLgo pričakovano pismo svoje sestre, ki ji piše:
"Draga Rozana:—
Slid.ii j ič vendar vemo, kje si s^m-stila svoja sidra. Zli se mi, da si pestila v pcsodo .sreče in skoro Te zavidala za vse lepo in dobro, kar morete vživeti. Videla si lep del sveta in alx'uihijtnn pogum, s 'katerim si se prebila skozi življenje. Sedaj boš naibrze ostala onstran velike vode. V knežji hiši imaš prav gotovo boljše, kot pa jaz. Riband se ve Ino pritožuje, kadar nanese pogovor na denarne zadeve, tako da v resnici mislim, da ^i zavi-lanja vredna, ako še dalje ostaneš neonvozena. Ali nam ne bi mogla poslati nekaj slovitih kalifornijskih konserv! Baje so zelo dobre.
O, pogosto se počutim zelo nesrečno in bi zaslužila kaj boljšega. Novega Ti nimam ničesar poročati; svoje dolgočasno življenje si skušam olajšati s tem, da grem \isak teden enkrat v gio lali>ve ali pa v opero in dvakrat popoldne na ples. To so moje najvaselejše ure. Za Rožič boni Riharda nagovorila,, da mi bo'kupil pei'zijski kožuh. Rada bi ga imela s >dboljeviin ovratnikom, toda Rihard se že sedaj upira. Bono videli, ako ga bom pripravila do tega. Perzijski kožuh t soboloin je sedaj zelo v modi.
Glej, tedaj kaj bos mogla za mene napraviti glede kalifornijskega sadja, mogoče bos-že jx>slala za Rožič. S tem mi boš v resnici napravila veliko veselje. Kmalu zopet kaj piši.
Z iskrenim pozdravom Tvoja sestra,
Uršula.'*
Bofe>ten nasmeh se pri branju tega pisma razlije čez Ro-zanine ustnice. AH je bila njena sestra ve«Ino tako laliko-' mišljena, ali pa je to rele sedaj >q>oznala. Vpraša se, ako' je Uršula <sploh odgovorila na njeno pismo, ako je mogoče ni-' :-o samo mikale kalifornijske koreserve.
Zelo mnično bi oilo za njo, ko bi Mr. f^authama prosila, da bi ji dal nekaj konserv za njeno sestro, ker je vedela, da l»i jih ji poslal. In tega ni hotela. Iz nekega cenika samo naroči stvari. nanW-ilu priloži denar in prosi, tla je pošiljate v poslana na Uršulin naslov. Vedela je, da Mr. Lautham pri tem ne bo nič iiadlosrovan.
Onega <lne, ko jo Rozana dobila pUnio svoje sestre, pride stari Mr. Lautham k njej z zelo skrbnim obrazom.
"Ne vem. Rozana, stvar ne gre naprej. Reari in Maud se sicer včasih zelo zaljubljeno pogledujeta, toda, kot izgleda, -e G wen ne razume kaj poseflmo z Mr. Huudlevem. Skoro sovražno se obnaša proti njemu.
R. »zana se hudomušno znsmeje.
"Nekaj Vi tan ibom povedala, Mr. IjauCliaiii. četudi prelomim Gweni dano Ik^hIo. Povedala mi je, da ji je Mr. liuaid-ley zelo všeč in turli on se ji včasih pokaže, da zaaima za njo. Toda Owen -e n<* upa iti predaleč, ker se boji, da bi bil njen oče temu nasproten in bi zopet prišlo do prepira. Toda svojega starega gospoda ima ta'ko rada, da ne mara, da bi zopet prR-lo do kakega prepira in se zato proti Hundlevu obnaša hladno, da mu ne bi prišlo na misel, da bi jo zasnubil. Iz tega razvid i te Mr. T.autham, da je sedaj čas, da prežete vmes. Brez <skrbi in brez strahu, da bi moglo biti kaj narobe, morete Gweni reči, da bi radi imeli Perevja Hundleva za svojega zeta."
Stari goapod premišljuje.
"No, to se more zgoditi. Miss Rozana. In če bo Owen privolila v zaroko, potem bo tudi Re-gi kanalu paiudten."
"To upam, Mr. Lautham, toda — vaš gospod'*in še ni tako daleč, tukaj morate še nekoliko potrpeti."
"Toda enkrat bi zopet rad šel domov; prej pa bi rad videl, da bi bila oiba zaročena, drugače se bo zopet vse razdrlo ako jih ne bcm držai skupaj."
Upam, da bo Gwenin »gled pospeševalno vplival na brala. Najprej uredite zadevo z Gweno. Toda morate biti previdni in diplomatski, Mr. Lautham."
Stari gospod ji prijaizno .prikima in poišče svojo ličer Owen >e je seveda o vsom že razgovorila z Rozano in je bila na to pripravljena. Oče ji položi rdko okoli vratu in jo vprača-
"Povej mi Gwen, kako ti je Mr. Hundlev kaj všeč*"
Gwen gldboko dihne.
"Oh. vež kaj,-dragi oče, zelo mi je všeč. Tn treba mi .le saano dati mu priložnost, da me zasnubi. Toda — tebe nočem zalomiti. Tn imam tak občutek, kot da ga ne maraS in da ga ne bi rad imel za svojega zeta."
"Neumnost, Gwen, kaj pa mi na njem naj bi ne bilo všeč?
"ep fant je in poleg tega ion« še sijajno službo. Kakšno napako bi mogel na njem najti?"
"Tudi jaz ne vem, dragi oče, toda — brez tvojega dovoljenja se ne poročim, kakor tudi ne bi pustila, da bi me kdo silil v zakon."
Zelo zadovoljen jo poljubi.
* Torej, moja draga Gwen — k tej zvezi imaš moj blagoslov, ker je popolnoma po moji želji."
Gwen ga ljubeznivo pogleda.
"Moj dobri oče — ali ni res to praviš resno, ali pa hočeš biti samo velikodušen ?'9
"Mislim resno, Gwen."
"Torej mi ni več treba, da >em proti njemu sramežljiva kadar se mi bo hotel približati?"	'
"Prav gotovo ne, moja draga Gwen. Upam, da te bo osrečil, kajti ni cunja, temveč celi mož."
Gwen mu pade okoli vrata in ga poljuibi.
Eno -uro zatem sreča Pereyja Hundleva v parku. Z razprostrtimi rokami steče proti njemu in se nato poljubuieta kakor vedno pri sličnih sestankih _ n, poljubita, dokler ii ma ne poide *apa.	'
NOVA AMERIŠKA BOJNA LADJA
VSE PAR NIK E
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zasi< ] i :
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TKA VEL DEPT. UH YV. 18tli St., New Vork, N. Y.
Lastniki in mornarji na krovu nove bojne ladje "Honolulu ob priliki izročitve ladje vo.j-
ni mornarici v ladjedelnici v Brooklyn, N. V.
Razne vesti.
CEZ 19 LET IZPLAČANA ODŠKODNINA ZA USTRELJENO HČER. .
Leta 1919 so na Madžarskem začasno zavzeli oblast boljše-viki pod Belo Kunom. Medtem se je bila Slovaška odcepila od Madžarske ter >e priključila Teški. Da bi Bela Kun doma na Madžarskim svoj položaj nekoliko okrepil, se je hotel nasilno polin-titi Slovaške in jo znova pri k I op it i Madžarski. Nastal je iz tega nov vojni p< hod nad Slovake, ki pa •»o >e branili. Vse slovaško civilno ljudstvo je držalo s češkoslovaško armado, zarasli česar so botjševiki hudo razsajali med Slovaki, kjer so zasedli slerrrike kraje.
Rdeče marbžarsko v-j«štvo je zasedlo tudi slovaško vas Pukanec. odkoder so morali f>obegniti vsi iiio-šflvi Slovaki, ki
so držali s eec-'lkitsh vaško ar-
t
mado. Med njimi je bil tudi Slovak llloska, ki je moral pobegniti v gore, da ga rdeči madžarski vojaki niso zajeli iti ustrelili. Pri njeni je .slnžylji za deklo slovaška deklica Katarina Rusnja k. Ta deklica je vedela, kje se njen gospodar skriva, ter mu je iz vasi nosila »krivaj živež v skrivališče. Nekdo pa je marlzanskim vojakom naznanil, češ da Riu«njakova nosi češk osi o vaškim vojakom strelivo. Patrulja' rdeče madžarske armade je deklieo zasledovala in jo zunaj v gorah tudi ustrelila.
Od tistega časa je minilo že več ko 19 let. Mati Rusnjako-ve pa še živi. Te dni je stara ženska od češkoslovaške vlade dobila 4000 čeških kron odškodnine za svojo hčer, ki so jo pred 19 leti ustrelili madžarski komunksti.
j ne spoznajo več, ker so rdeči I zadnje rase skoro vse ulice na novo preimenovali jk> boljše-: viških glavah, tako da bi ti KAKO JE SEDAJ V VALEN-i7'^' stražnik, ki ga pa ni, ne CUL
UČITELJICA SVETE MALE TEREZIJE UMRLA
Y samostanu Lisieux je pred nekaj I'lievi panda častita sestra Marija St. Lee, stara 78 I'i*. Kila je učiteljica sv. Male Ter zije. ki je leta 18S1 hodila v Šolo benediktinskega samostana v Lisieux. Tamkaj je svetnica t-udi prvikrat prejela sveto obhajilo t jr bila pri sveti birmi.
Odkar so Fram-ove čet«* prišle do Sreidozoms'!vega morja, nud Barcelono in Vakncijo ter [ Madridom ni nobene zveze več po suhem. Zvezo vzdržujejo še ( klala, ki pa morajo leteti 4000 m visoko nad Francovimi ]>o-stojankami, kar pa je silno neprijetno. <v letala nimajo po--o.l < kisikom s seboj.
V mirnem <v~u šteje Valt-ii-cija nekako četrt milijona prebivalcev. danes pa prebiva v njej skoro en milijon ljudi. Temu -e no moremo čuditi, o< vemo. da so se morali semkaj zateči vsi begunci iz Madrida. Mala^e, Ahneriie in od Teru-elar Tukaj skozi so morali vsi. marsikdo pa je kar tukaj ostal. Ker je sedaj zveza z Barcelono pretrgana, tudi ne morejo v«h" bežati naj »rej. čeprav bi želeli. Zato se v Valeneiji grmadi čuda do<ti bearuncev.
Mesto je natrpano lju-li Xa deisettisoče ie teli revežev, ki nimajo nobene strehe nad seboj. Zato morajo prenočevati nn ee«stali. v narkih in dmrred. Tn to ne le poleti, marveč tudi nozinii. kar -pa v teh južinli krajih še ni rwnsebna nesreča. O 'knv i<> i/ Valenci ie rKJ-be.ur-nila bolite viška vi aula v Barcelono. je postalo pros tli na tisoče stanovanj in hotelskih sob, kar pa je bilo vse Se mnogo oremalo za vso silo in stisko. Poleg teira 71a se v Valenciio izliva seda i še vedno nov tok ^eiruneev iz vseh krajev, ki so iih zasedle Francove čete.
Od Štirih prebivalcev Valenci je so trije sedaj prav gotovi* tii;ci. Tako je potem razumljivo, da se 11a cesti vedno kdo ustavi in te sprašuje po tej ali oni ulici. Pa niihčp ne ve odgovora. Sicer pa se Še domači
Slednjič pravi Hundlev:
"Prestrašiti te moram, Gwen — pojutršnjem moram odpotovati. kajti dolžnost me zopet kliče v urad."
Gweu ga pogleda s svojimi hudonra&nimi očmi.
"Me ne more prestrašiti; bom kmalu za teboj. Toda
prej »e bova ie z&ročik*^-	. 4
< ,
(Dalja prihodnjič.)
Važno za potovanje
Ktfor le namenjen potovati v stari Kraj ali dobiti koga o* tam, Jr potrebno, rta Je poofen v vseh stvareh. V hI cd oa*e dolg« letne skuta je Vam zamoremo dali najboljša pojasnila Id tudi vse patrebno preskrbeti, da je potovanj*.- naobsm In biti«. *«to se savane obrnite na nas u vsa pojasnila.
HI Preskrbimo vse, bodisi prošnje ca povratno dovoljenja. potni liste, vi žeje In sploh vse. kar jo xa potovanje potrebno v ■ajbitrejiem Časa, in kar je glavno, sa najmanJSe stroSlct.
Nedrtavljanl naj ne odlaiajo do sadnjega trrnntka. krr prodno ae dohl Is Washlngtona povratno dovoljenje. RE-ENTH¥ PERMIT, trpi najmanj
Pttlte torej takoj sa bresplatna 1 poeeni In ndoboo potovalL
ivodlla In sagotavljaoso Vam,
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
I mogel da.ti ]»ojan-ila. Valen-: cijs.ke ulice so danes imenovane ]M> sovjetskih mogocni'kih in j drugih sovjetskih napravah, j Tako imaš Leninovo ulico. Stalinovo. I"Ilea 11a čast Sov jetski' unije, itd. Xiliče ne ve. kje je ena. kje druga-j Ker je v mestu toliko ljudi, j je v mestu začelo Mrinianjko-I vati blaga. Vemlar to po-j manjkanje še ni toliko ol»čnt-no, kt»r ti begunei itak ne bi mogli kupovati, ko nimajo s čim plačati. Cene tsicer niso mnogo višje, kakor so bile v mirnem ča-u, kar pa je vsekakor uspeli nra-1 nega nadzorovanja cen. Špekulanti' in navija Ice e*en močno kaznujejo. Si-r ni niti treba, da bi kaznovala oblast, ko za to že temeljito poskrbi trpeče prebivalstvo. M?»is*Aateremu, ki si j je z bedo drugih hotel ponino-. '/."t i preimoženje, so ljudje v svo-| jem besu že razdejali trgovino, i Valenci jo »so že el. nekdai i imenovali 44 vrt Evrope." Tukaj je 112*111 reč sadja in sočivja 1 na pretek. Bogastvo te dežele j so velikanski olivni in poma-, raneni nasadi. Poleg tega pa
1 tukaj nridoluieio tudi sloveči i "
valencij>ski riž ter vsakovrstno jsočivje. V mirnem času je I pravi užitek biti v valenci j ski j tržnici, kjer se ti ponujajo naj-■ lepši sadeži zemlje. Dandanes na je seveda vse drugače. Ker i«1 organizacija za čuda slaba in ker manjka optrebnega prevoznega sredstva, se premnogo j tega blaga "pokvari že pri lvtme-' tovaicu. Od izadnje pomarančne letine je skoro polovica pomaranč segnila že na d.iyvju.
M«Jke nikjer ne dobiš. Pač i>a rn<»reš dol>iti meso, dasi v skromni množini. Promet na ulicah je zaradi velikanskega števila beguncev nenavadno živahen. Kavarne delajo imenitne kupčije, čeprav prodajajo le nekalko si a dno kavo. ki ima strašen okus in ie pravzaprav eiisti krop. Ob 9. zvečer morajo biti vsi javni prostori za-nrti. Pol ure kasneje neha voziti cestna električna železnica. Nato pa vse veliko meet o Valenci jo zagrne trda tesna, ki jo notem varuje in ščiti pred zrač-inimi napadi Francovib letalcev.
USPEH PREISKAVE SLANEGA VRELCA.
Svojeeasno smo uoročali o zanimivem odkritju v Dragu-čevi ])ri Sv. Marjeti ob Pesnici. Znani mariborski restavrater :in lastnik restavracije Union, iLejze Lisjaik. ima v Dragučevi I svoje posestvo, na katerem pa 'ni dobre ]>itne v« le, ki manj-• ka tudi v soseščini. Zaradi te-jga >e je odločil, <la izvrta ar-teški studenec. Že od lanske ; jeseni se vrta na njegovem posestvu tak stmlenec in letošnjo p'mlad so pri vrtali že do globini* 160 111, ko jp naenkrat pritekla iz zemlje močim slana vo-dr. Lisjak je poslal to vodo v kemičiio preiskavo v Ljubljano. in sedaj je prejel rezultat nre:skave. Iz kemijskega izvida j«' razvidno, da vsebuje voda prelvsem velike soli. ioda in železa. Ta.ko vsebuje 1 liter tekočine 2.8soli, 25.4 mgr. joda in 91.02 mgr železa. V tej sestavini 'bi se dala voda uporabljati v razne industrij-/nk.e aiamene. predvsem )>a v Zilravilne svrlie. Da mora biti vrelec prav izdaten, se vidi že iz tega, ker priliv vode iz zem-1 <e vedno bolj narašča. Skraja je priteklo na dan kaka dva litra te slane tekočine, sedaj pa je nateče že vsako uro po 1 liter, daisi niso vrtali nič 11a-^>rei. Dobro bi bilo. če bi se na^li interesenti, ki bi ^kuoai v, lastnikom zemljišča skušali izvesti izkoriščanje tega nil nega bogastva, ki bi lshko posta-
KRETAJNJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
7.	julija:
lie de France v Havre
8.	julija: Enropa v Bremen
9.	julija: Saturnia v Trst Volendam v Boulogne
12.	julija-
De OraHse v Harre
13.	julija: l'euiscblaud v Hamburg Aquitaniu v Cherbourg Normaudiu v Havre
13. Julija:
Stateiidam v Liou)o;pie IG. julija :
Coiitt" dl Savuia v Oeuoa 1». julija:
llreiueu r Bremen 20. julija:
yuetm Mary v Cherbourg julija:
Nieuw Amsterdam v Boulogne Kex v Genoa ..Chami>laiu v Havre
26.	julija: Kuropa v Bremeu
27.	julija:
New York v Hamburg
28.	julija :
lie de France v Havre 30. jqlija: -Vuioania v Trst f* f f ^.avgusta: Ha asa v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normaudie v Havre
5. avgusta:
Staiendam v Boulogne .. Bremeu v Bremeu 6- avgusta:
Coute ill 8avoia v lienoa
10.	avgusta:
ljueen Mary v Cherbourg
11.	avgusta: Chauiplaiu v Havre
12.	avgusta: Euroi>a v Bremen
1!L avgusta: , Saturnia v Trat lld. avgusta:
I Nieuw Amsterdam v Boulogne 17. avgusta:
Normaudie v Havre j Aquitania v Cherbourg
Hamburg v Hamburg 20. avgusta: J Hex v Genoa
lje de France v Havre Veeudam v Boulogne 23. avgusta:
Bremen v Bremen i24. avgusta:
Paris v Havre i^ueen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa
30.	avgusta: Enropa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre
31.	avgusta : Aquitania v Cherbourg Norma ndie v Havre
E VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razviduo do kdaj imate plaeauo naročnino. Prva številka pomeni mese<\ druga dau in tretja pa leto. Da nam prihra-uite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa' plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopnikov, kojili imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravi-čeni obiskati tuu. druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino,
1
I Naročnina za s t a r i jI I kraj stane $7. — V t (talijo lista ne poši- i
r.^i^w««! .i ^
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Lauslur
COLORADO:
Pueblo. Peier Culig, A. Saftič Walsenburg, IVL J. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupaoili
ILLINOIS: Chicago, J. Bevdu Cicero, J. Fabian (Chicago, C'cem
iu Illinois; Joliet, Jennie Bambich La Salle, J. SpeUcb Mascoutah,' Frank Augustln North Chicago in Waukegau, Almb.
Wariek
VIAKYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivee
MICHIGAN : Detroit, L. PUnkar
MINNESOTA: Cliisholm, Frank Gouže, J. Lrian'ch Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gou£e .Gilbert, Louis Vettael Hibbing. John Povge Virginia, Frank Hrvatich
MONTANA:
Roundup. M. M. Panian Washoe. L. Champa
VEBRASKA:	,
Omaha, P. Broderlck
VEW YORK:	;
Gowanda, Karl Uttle 1U1«,
OHIO:
Barberton, Frank Trohm
Cleveland, Anton Bobek, Chts, Kar-linger, Jacob Resnlk, John Slapnik Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Youugstown, Anton KikelJ OREGON:
Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar Brought on, Anton Ipavec Conemaugh. J. Brezovec Coverili"le in okolica. Mrs. Ivana
Rnpmk Esiwrt, Louis SupaniH FarrelL Jerry Okorn Forest City. Math Kamln Fr. Bli>dnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Feren^hak Johnstown, John Polanti Krayn, Ant. Tauželj
Ln»rue, Frank Baliodi Midway. Juuu Zust Pittsburgh in okolica., Philip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Srtiifrer
West Newton, Joseph Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee, West AlUs, Fr. Skeli Sheboygan, Joseph Kakeft WYOMING:
Rock Springs. Louis Diamondville. Joe Rollch
Vsak optopnlk ids potrdile xa svo-tov katero Jo prejel, Zintepaflra topla
OR&TAr*«UB LABODA"