PRIMORSKI DNEVNIK ‘‘“Siili ^rSVčSr - Cena 35 lir Leto XIX. Št. 18 (5393) TRST, torek 22. januarja 1963 KORAK NAPREJ V POGAJANJIH O PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV Hruščov je privolil v triletne inšpekcije v okviru sporazuma o ukinitvi eksplozij Danes se bodo obnovila pogajanja med ZDA, SZ in Anglijo Gromiko poudarja, da mora sporazum podpisati tudi Francija Cij YORK, 21. — Sovjetska zveza je sprejela načelo inšpek-s.ovj0tskem ozemlju, in to po izmenjavi pisem med Hru-Ve/?0? *n Kennedyjem s tem v zvezi. Hruščov sprejema najti tri inšpekcije letno na sovjetskem ozemlju. Shm ?ovori s t8m v zvezi se bodo začeli jutri, 22. t.m. v Wa-bije t0nu ob udeležbi predstavnikov ZDA, SZ in Velike Brita- b^ruščov je poslal 19. decem-Sa PIsmo Kennedyju. V pismu jj °bvešča, da bo sovjetska vla-n! dovpliIa tujemu osebju, da •in« <,:^rr!e škatle» na ozem- Ut>^°Yietske zveze' Pri tem. pn-r ^’bja, da je sovjetska vlada jj^avno napravila, važen korak, ^ Se sreča na sredi noti z Za-ttie ??Tl’ s tem da is dovolila na-Hj ptev črnih škatel za avto-0 registriranje potresnih tiaiT°v' (<^e prevoz naprav sta- je, k-ier 80 seizmološke po-^c6’ >n prevoz s teh postaj naju °vai udeležbo tujega osebja, sPrejeli tudi to. Ce bi bilo H» r®bno, bi sprejeli previdnost-s Ukrepe, da se prepreči, da bi ^ ta potovanja uporabila v vojske namene,» dodaja Hru- jj.^ruščov pravi na koncu, da bi ty Pripravljen ^prejeti dve ali inšpekcije na leto na ozemlju Hišnih področjih, kjer bi su-’> da je prišlo do potresnih OA ms i|*ele danes se je zvedelo za vse-h.J°. treh pisem, ki sta si jih izbijala Kennedy in Hruščov od 1,' decembra do 7. januarja, in Katere sledi, da Sovjetska zve-Privoli, da se namestijo «črne 3lle» za avtomatsko registrirajo Potresnih sunkov v treh krate,'n siter: v Jakutsku, v Bo-kalu (severno vzhodno od Baj-li!. eSa jezera) in v Kokčetovu , ’!!()7'.iKnilnn t\r1 rf Im vlrti \ S7, hi fin. -al o«iiu*be tudi v udeležbo tujega ijv„ Ja pri inšpekcijah, ki bi bili o,£ ali tri na leto. Kennedy je hi;?Vor*l> da je sicer vlada ZDA invaia najprej 12 do 20 letnih 8 ?.P«kcij in se nato omejila na 10, in predlaga, naj bi zgraža.Postaje za inšpekcijo tudi na ji5, .^ntki in blizu Taškenta. Konč-(kJe. Hruščov odgovoril, da za-tw tuiejo tri letne inšpekcije in ii„ .Postaje, če pa ZDA menijo, Potrebno menjati kraje teh Hnjjaj. ne vidi vlada SZ v tem v,'c,je nevšečnosti. Gromiko je Sy'h-i s tem v zvezi poudaril, da bi sprejela več kot tri in-83 .ji letno in da ne bi bil mo-jo« boben sporazum o prekinitvi i„ bi, poskusov brez Francije Din končno, da to vprašanje ni ki« . povezano z vprašanjem s« 'foiiivc. Rusk pa je dejal, da Vo Podlogi Hruščova prav goto-Vpf .dprli pot pogajanjem o tem mia*1ÌU- Pogajanja se bodo za-lp.ii,*aneš v VVashingtonu ob ude-Vm-J Predstavnikov ZDA, SZ in a® - Britanije. Kot vidimo, gre ta *'lvi otirijiv pozitiven rezultat -Sodni rešitvi kubanske krize. v p današnjih razgovorih pa sta 0(oi*P*u Adenauer in de Gaulle ®ttskn besedilo pogodbe o Iran-kanil bernskem sodelovanju v zu-vaJ.' Politiki, o vojaškem sodelo-nk 'nin o kulturnem sodelovala 1 , ogodba predvideva dvakrat togj. o sestanke med državnima vhtl Vill-jema in predsednikoma tiiC štirikrat na leto sestanke "hfa'lPb ministrov, ministrov za SIav‘bd° in za šolstvo; načelniki W'lb štabov se bodo sestajali bklh' dva meseca. Vojaški del po-la ,}■ Predvideva izmenjavo oseb-bje !! .vežbanje, skupno izdelovali,.‘«Jedrskega orožja in proučeni 5‘rateških in taktičnih vpra-,'aihL4Nd zahtevo Adenauerja so bili ,, 0 navadnega zapisnika skle-tehJ»*vo pogodbo, tako da bo N ‘a tudi tedaj, ko bo Ade-stnpii ~r predvidoma — jeseni od-•»(C Dean Rusk je označil po-J »sit” «ot «dejanje velike zgodo-fieiH^.fažnosti», toda sodelovanje H v 'Je in prancije bi moralo bi- “KVlru Evrope in NATO. % včeraj tudi dejal, da so vi (SgvSja okrog vstopa Anglije ,i 6 i,.., Zclo resna. Glede atlant-S* sbe sile pa je poudaril, .°v nadaljevali izvajanje na-I? |fS Francijo ali brez nje». «etT?ea je Prišla novica, da ®r z»6 vkorakale v Kolvezi “ inedie tudi mesto Sandos bli- He st^firesn,!. 'ie včeraj prebral pred 'Va j kom poslanico o gospodar-Šlu *?l‘d drugim izjavil, da je -in.' _se vedno štiri milijone i. proizvodnja je za milijard dolarjev pod * Angolo. 30>se' Zh, "0 4 >K. «o 8e2«*h, proizvodnja je mili iti rfl H ni arie v ine(?«ašaStjo’ otlstotek to^vi sunkov dvomljivega izvora. V začetku svojega pisma pravi Hruščov med drugim: «Zdi se mi, da je čas dozorel za takojšnjo in dokončno ukinitev jedrskih poizkusov. Sed'aj je najprimernejši trenutek. Razdobje velike napetosti na karibskem področju je mimo. Sedaj lahko načnemo druga nujna mednarodna vprašanja, in še posebno vprašanje prepovedi jedrskih poizkusov». Olajšanje mednarodne napetosti bi lahko prispevalo k sporazumu ó prepovedi poizkusov. Sovjetska zveza noče vojne. Danes se z uporabljanjem izredno modernih jedrskih raket vojna lahko v nekaj minutah prenese čez morja in o-ceane. Jedrska vojna bi prizadejala izgube in trpljenje ameriškemu in sovjetskemu ljudstvu in drugim narodom sveta. Da se temu izognejo, morajo ZDA in SZ razviti miroljubne odnose in rešiti vsa sporna vprašanja s pogajanji ter z medsebojnimi koncesijami na podlagi popolne enakopravnosti in pravilne ocenitve medsebojnih interesov». Hruščov pravi zatem, da se ZDA in SZ. strinjajo o ugotavljanju eksplozij v atmosferi, pod vodo in v vesolju z lastnimi sredstvi, toda ne strinjajo se glede podzemeljskih poizkusov. V ta namen, dodaja Hruščov, bi bili pripravljeni proučiti zadevo in najti sporazum, ki bi bil obojestransko sprejemljiv». Hruščov dodaja, da bi po mnenju sovjetskih znanstvenikov najbolj primerni kraji za namestitev avtomatskih seizmoloških postaj v Sovjetski zvezi, bila področja mesta Kokčetov, za Srednjo Azijo, mesta Bodajbo za altajsko področje in mesta Jakutsk za Daljni vzhod. Pismo nadaljuje: «Vendar pa, če bi na podlagi izmenjave pogledov med našimi predstavniki bili predlagani drugi kraji za zgraditev avtomatskih seizmoloških postaj, bi bili pripravljeni proučiti to vprašanje in najti sporazum, ki bi bil medsebojno sprejemljiv. Dodatno k omenjenim področjem so v Sovjetski zvezi tudi druga potresna področja: Kavkaz in Karpati. Toda na teh področjih je gostota prebivalstva tako visoka, da je treba praktično izključiti, da bi mogli tu biti jedrski poizkusi. Na ta način vsebujejo naši predlogi o zgraditvi avtomatskih postaj elemente mednarodnega nadzorstva. Gre za važno dejanje dobre volje'Sovjetske zveze». Hruščov pravi zatem, da bodo sredstva za ugotavljanje potresnih sunkov, ki jih imajo posamezne države, sestavljala skupno z avtomatskimi potresnimi postajami podlago nadzorstva v okviru sporazuma za prepoved podzemeljskih jedrskih poizkusov. V svojem odgovoru Hruščovu izraža Kennedy s pismom od 28. decembra zadovoljstvo, ker Hru- čas zahteval osem do deset inšpekcij letno, kar je že mnogo manj, kakor so ZDA prvotno zahtevale, t.j. od 12 do 20 letnih inšpekcij. Kennedy ugotavlja, da področja, ki jih za inšpekcijo predlaga Hruščov, veljajo, toda ne zadostujejo. Zato predlaga, naj bi zgradili postaje tudi na Kamčatki in blizu Taškenta. Dalje izreka pripravljenost zmanjšati v precejšnji meri števno postaj na sovjetskem ozemlju in jih postaviti izven sovjetske meje, kakor na primer na Japonskem, v Pakistanu in Afganistanu. Na koncil pravi Kennedy, da je pismo Hruščova spodbudno, in izreka mnenje, da načeta vprašanja niso nerešljiva in da jih je treba rešiti. Hruščov je odgovoril Kennedyju 7. januarja in njegovo pismo vsebuje predvsem razna tehnična vprašanja. Hruščov pravi, da je po posvetovanju s strokovnjaki prišel do zaključka, da je povsem dovolj zgraditi tri avtomatske potresne postaje na sovjetskem ozemlju. Mnenja je tudi, da zadostujejo kvečjemu tri letne inšpekcije. Zatem izraža zadovoljstvo s tem, da se ZDA strinjajo o povezavi domačih sred- stev za ugotavljanje eksplozij z avtomatskimi postajami, in dodaja, da bi postavitev takih postaj na Kamčatki in v Taškentu bila praktično nekoristna zaradi tehničnih težav. Ce pa ZDA menijo, «da je potrebno menjati kraje teh postaj, ne vidimo v tem nobene nevšečnosti». Hruščov zaključuje z ugotovitvijo, da so sedaj dani pogoji za sporazum. Ce bi ZDA želele, bi SZ sprejela inšpekcije tudi na področjih, kjer ni potresnih sunkov, toda jasno, da bi se te inšpekcije vračunale v število letnih inŠDekcij. Sovjetski zunanji minister Gromiko je danes na sprejemu v indijskem poslaništvu izjavil, da Sovjetska zveza eventualno ne bi sprejela zahodne zahteve za več kot tri letne inšpekcije na kraju samem. Dalje je izjavil, da ne bi bil mogoč noben sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov brez sodelovanja Francije. «Francija mora podpisati, brez Francije je nemogoč sporazum; s časom mora Francija podpisati», je izjavil Gromiko in pripomnil, da je Francija zaveznica ZDA in Velike Britanije, in zaradi tega ne bi mogla Sovjetska zveza skleniti sporazuma, če bi Francozi na- daljevali svoje poizkuse. Gromiko je dalje izjavil, da vprašanje prekinitve jedrskih poizkusov ni nujno povezano z vprašanjem razorožitve. Poudaril je naslednje : 1. Vse jedrske sile imajo primerno možnost nadzorovati podzemeljske poizkuse. 2. SovjetsKa zveza pa je kljub temu sprejela postavitev treh avtomatskih seizmoloških postaj na treh različnih področjih sovjetskega ozemlja. 3. Sprejem treh inšpekcij na kraju samem ob mednarodni u-deležbi zadostuje in ameriška zahteva za osem ali 10 inšpekcij letno ni opravičljiva. Na vprašanje, ali bi se morala tudi Kitajska pridružiti sporazumu, je Gromiko izjavil, da «gre za umeten problem, ki ga ne misli diskutirati». Sovjetski zunanji minister je poudaril tudi nujnost ustvaritve zaupanja med Vzhodom in Zahodom in je v ta namen poudaril potrebo podpisa nemške mirovne pogodbe. Končno je izjavil, da Sovjetska zveza ni od 1. januarja napravila nobenega jedrskega poizkusa, toda v pomanj kanju sporazuma so vse - države | proste, da te poizkuse obnovijo. Pogodba med Adenauerjem in de Gaullom o francosko-nemškem vojaškem sodelovanju Pogodba določa sodelovanje tudi v mednarodni politiki in kulturno sodelovanje - Nič jasnega glede spora o vstopu Anglije v skupno tržišče Kancler Adenauer ob prihodu na pariško letališče. francoske vlade Pompidou levi predsednik PARIZ, 21. — Kancler Adenauer je prišel včeraj v Pariz, kjer je imel danes dva dolga razgovora z generalom de Gaullom. Istočasno so imeli ločene razgovore tudi zunanja ministra de | Murville in Schroeder, ter mini- iIiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii iiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GENERALNI TAJNIK NATO STIKKER OBISKAL ITALIJO Vodstvo KD bo danes zavzelo svoje stališče do sklepa centralnega odbora PSI in vlade Stikker se je posvetoval s Fanfanijem, Piccionijem in Andreottijem o vojaških vprašanjih NATO - La Malfa o gospodarski konjunkturi v lanskem letu - Preti v Kairu - Jutri seja ministrskega sveta RIM, 21. ^- Predsednik vlade Panfani je bil danes v avdienci pri predsedniku republike Segniju, kateremu je poročal o svojih razgovorih s Kenntedyjem in drugimi ameriškimi državniki; o stanju pogajanj za vključitev Anglije v evropsko skupno tržišče in seveda tudi o stanju, ki je nastalo po umiku KD glede odobritve deželnih zakonov že v tej zakonodajni dobi in spričo sklepov centralnega odbora PSI, ki pomenijo nov moment v odnosih med strankami -,------- vladne večine, četudi ne zadevajo neposredno tudi vlade same. Panfani je imel danes razgovor tudi s političnim tajnikom KD Morom v zvezi z bližnjo razpravo v poslanski zbornici o nezaupnici, ki so jo predložili poslanci KPI, in o resoluciji MSI glede italijanske z-unanje politike. Pozneje je Fanfani sprejel generalnega tajnika NATO Sti’kkerja, k; se je razgovarjal tudi z obrambnim ministrom Andreottijem in zunanjim ministrom Piccionijem o najvažnejših vojaških vprašarfjih atlantskega zavezništva, zlasti pa prispevku Italije. Predsednik vlade se je razgovarjal tudi s Piccionijem, ministrom za zveze s parlamentom Codacci Pisanelli-ščov sprejema načelo inšpekcij na i jem, pravosodnim ministrom Bo-kraju samem. Dalje pravi, da je scom, obrambnim ministrom An-ameriški predstavnik Dean svoj I dreottijem in zakladnim ministrom iiiiiiiliiMlHiiiimiliMitmiiliHiM’iiiMiiiiiHiiiMMiiiiMitiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiimiiiiitmiiiiiiimnliiiMiiiitiiiliiiiiiiHfimniMitimiiimiiim Tremellonijem. Ti razgovori so bili v zvezi s sejo ministrskega sveta, 'ki jo je Fanfani — po posvetovanju s predsednikom poslanske zbornice Leonejem in predsednikom senata Merzagoro glede razprave o nezaupnici — določil za sredo popoldne. Iz tega se da sklepati, da razprava o nezaupnici ne bo več v sredo, kakor se je predvidevalo, ampak v četrtek. V večernih urah se je Fanfani zadržal v «prisrčnem» razgovoru s tajnikom PSBI Saragatom. Vodstvo KD so sklicali na sejo za jutri dopoldne ob 10. uri. Na tej seji bo vodstvo KD moralo dati prvo oceno in odgovor na nedavne sklepe centralnega odbora PSI. Od stališča vodstva KD je v bistvu odvisna tudi nadaljnja usoda Fanfanijeve vlade, oziroma aii bodo parlament razpustili pred 15. februarjem ali po tem datumu. Zvezni tajniki CISL Storti, Armato in Scalia so danes predložili Nadaljujejo se stavke kovinarjev na podlagi določenega načrta Danes bo tajnik CGIL Novella govoril o perspektivah za akcijo v letu 1963 razvoja samo 2,7 letno v pri-,, s 1 do 6 odstotki v Ev-v»1» bednik gospodarskega e hiše je opozoril na ne-v ,*11 vJ?c.‘e recesije po drugi sve-hn , "ini"11’ ki J° predvidevajo že ] h najpozneje pa v pri- '^jm, se je zaključil kon-‘°tne socialistične stranke Z J« S Uibrichta, ki je dejal, ŠiCepe ,”Srcs v celoti privolil v Jv z« ‘‘ j'h je predlagal Hru-brenehanje polemike, ki ha 1arnanotnost »n solidarnost A. r;,kega komunističnega gi-h»aga Vni.ede nemškega in berlin- <»iMVIjenl sm nja pa je dejal: <l j za «Družinska kronika». Najboljša prva igralka: Gin® Lollobrigida — «Cesarska Ven0’ [ ra»; Franca Valeri — «O draj1 Pariz»; Monica Vitti — «Mrk Najboljši prvi igralec: Viti0" rio Gassmann — «Prehitevanje’’ Marcello Mastroianni — «Druži'1' ska kronika»; Salvatore Rand0" ne — «Prešteti dnevi»; Albert® Sordi — .Mafioso»: Eden izmed teh štirih igralcev je na čel° lestvice, ostali trije pa im°i° enako število glasov. Najboljša stranska igralka: Regina Bianchi — «Štirje dnevi 0 Neaplju»; Lilla Brighone »Mrk»; Lea Massari — .Štirje dnevi v Neaplju». Najboljši stranski igralec: Renato Salvatori — .Smog»; S» molo Valli — «Neka milansk0 zgodba»; Gianmaria Volontà «Štirje dnevi v Neaplju», Najboljša glasba: Goffredo Pe’ trassi — .Družinska kronik0’’ Piero Piccioni — «Salvatore <7'M' liano»; Carlo Rustichelli — «St*** je dnevi v Neaplju». Najboljša črnobela fotografij8' Gianni Di Venanzo — .Salvai0", re Giuliano»; Roberto Gerard1 — «Jetniki v Altoni»; Armoni0 Nannuzzi — «Senilità». , Najboljša barvna fotografij8' Pier Ludovico Pavoni — .Tik°" pb ftl rijegov morski pes» ;''Gttg°’ Pogany ,— «Cesarska Venerar1' Giuseppe Rotunno — .Družinske kronika». Najboljša scenografija: Venie" ro Colasanti — «El Cid»; Mar'® Garbuglia — .Boccaccio 70» (ePv zoda »Delo»); Luigi Scacciano •— «Senilità». Najboljši kostumìst: Venie10 Colasanti — «El Cid»; Gianoe1" lo Bartolini Salimbeni — «C* sarska Venera»; Piero Tosi «Senilità». % Režiser najboljšega tujega R, ma: John Casavetes — «Sene®" Tony Richardson — .Okus P° medu»; Francois TrUffaut .Jules in Jim». V Venezueli so spet našli pet ukradenih francoskih slik CARACAS, 21. — Venezuelsk0 policija je našla pet slik, ki ,0 bile ukradene iz nekega muzej' Gre za pet francoskih slik, ki >0 ‘ bile na razstavi «Sto let fr°n' coskega slikarstva». Slike, ki s° popolnoma nepoškodovane, 1 , dela petih različnih slikarje0 (Van Gogh, Picasso, Gaugh’0' Cesanne, Braque). ... «Tujci izključeni» «Švicarji izključeni» SANTIAGO DEL CILE, 21. Zelo močan potresni sunek so tu občutili ob 5.17 davi. ŽENEVA, 21. — V listu «La Feuile d’Avis de Neuchatel» se je pred dnevi pojavil oglas, s katerim se ponuja neko stanovanje v najem. V oglasu so bile dodane besede «Švicarji izključeni». Na uredništvo lista je takoj začel prihajati plaz protestnih pisem iz vse Svice. Uredništvo se je obrnilo na oglasnika, da bi izvedelo zakaj so bile dostavljene besede «Švicarji izključeni». Naročnik <*-glasa — pravzaprav naročniki, namreč štirje tujci, — so odgovorili: «Vsak dan in vsepovsod smo mi tujci močno prizadeti, ko na vsak korak v Svici naletimo na napis: «Tujci izključeni». Ni se treba torej čuditi, če nas to jezi ir, žali, S tem, da smo objavili oglas z navedbo «Švicarji izključeni» smo hoteli dati nauk tistim, ki nas žalijo. Mi delamo enako kot Švicarji in prav tako kot Švicarji plačujemo svoje davke ter imamo zato pravico do dostojnih stanovanj in ne samo do kakih kleti ali podstrešnih sob». List je dodal sledeči komentar: «Številna protestna pisma jasno dokazujejo, da bi mi Švicarji ne bili pripravljeni sprejeti takega ravnanja z nami. V tem primeru pač velja pregovor: Ne delaj drugim tega, česar ne bi hotel, da bi drugi tebi storili». Za ubežnikoma nobenega sledu RIM, 21. — Tudi vso preteklo noč so iskali Pompilia in Concet-tija, ki sta v soboto ušla iz zapora Regina Coeli. Kljub vsem naporom doslej ni bilo mogoče najti nobenega «ledu za ubežnikoma. Kritično stanje po poskusu samomora policijske funkcionarke RIM, 21. — Stanje namestnice policijskega inšpektorja Anne Marie Capotondi, ki je včeraj hotela napraviti samomor, je zelo kri- tično. .j, O dogodku so se izvedele sfl deče podrobnosti: Capotondi, r ima 31 let, je bila v Rimu n8 ^ krevanju pri svoji sestrični ’ » Pilato. Popoldne se je nekaj s svakinjo, ki stanuje v stano? nju nasproti stanovanja sestri® Pozneje je šla z doma in ko -prišla na ulico del Falco, je pila v neko vežo ter si iz P' pognala kroglo v desno se° f Takoj so bili obveščeni karabin) y ji, ki so jo dali prepeljati v % nišnico. To se je zgodilo oMjj. P* razrvana. Služila je v Vidmu, j, laradi ^ ■-in ko je okreV* 22.30. Med preiskavo so ugoto? da je bila Capotondi precej ži razrvana. Služila je v Vidm’’ je morala v bolnišnico zaradi - j(, nih motenj in ko je okreV so jo poslali v Cagliari. Po sreči, pri kateri je izgubil ž*v nje njen zaročenec, s kateri1*1^ se morala letos poročiti, j® ^ potondi doživela hud živčni tres, zaradi česar so ji dali pust za okrevanje. PALERMO, 21. — Laila Ri«*$ «Miss Italia 1960» in šesta n» * 4 movanju za svetovno lepoti®0^ Londonu lanskega leta, se j* ,< nes poročila z mladim zdravlU* dr. Luigijem Allegroni. ---------- f RIM, 21. — Zavodi ustanov*J varstvo mater in otrok so do6 do 31. decembra število 11.203- NEAPELJ, 21. — Francesco y tonucci, 84-letni Italo-američan, ^ v današnjih zgodnjih urah n8^vf vil samomor s tem, da se je ^ gel z balkona nekega stano?* v tretjem nadstropju. RIM, 21. — Mestni straži)!*^ Rimu so danes slovesno prosi* svojega patrona sv. Sebasti*®*1 V 0$ a; k <1,j OB OBLETNICI SMRTI VODITELJA OKTOBRSKE REVOLUCIJE Leninova misel ostane večna ^erai je potekla 39. obletnica Jtorti Vladimira Iljiča Uljanova 'na. velikega stratega oktobr- ske revolucije in graditelja sov- ^etske države. S tem v zvezi po-vremamo v kratkem nekatere ^*SH Louisa Aragona, kot jih 9 ta o Leninu napisal v XVII. PoSlavju svoje knjige, obravna-v*jo6e zgodovinski razvoj Sovjet-*ke zveze od leta 1917 do naših ,n ■ To poglavje je izrecno posve-velikemu revolucionarju in n°s' naziv «Leninovi zadnji dnevi», potem, ko je zbolel, si je Le-Illtl januarja leta 1924 toliko opo-!n°8el, da so mu zdravniki dovo-*' trideset do štirideset minut j’tstnja na dan. Tako je v tem 9su napisal vrsto člankov, obupavajočih zadružno vprašanje. • januarja in 4. marca pa sta ‘Pravdi» izšla dva njegova ,*aka, posvečena delu Komisa-,at* delavske in kmečke inšpek-k> ki ga je vodil Stalin. Ob 9^ Priliki je dejal, da je ni u-*Bove, ki bi bila slabše organarla od pravkar omenjene. Da . s® ta pomanjkljivost odpravi-9| Ja predlagal, naj se to usta-*l°v° združi s partijsko Central-jj° kontrolno komisijo. Menil je, 9 se bo vsebina njenega dela 119 tak način izboljšala, obenem 99 dvignil njen ugled, oziroma ,vtoriteta. Pet dni po objavi omenjenih laakov ga je bolezen ponovno ^Spadla in mu odvzela besedo, a '*■ marca je bilo izdano zdravni-'*° Poročilo, iz katerega je bilo t9*vldno, da XII. kongresu, ki 89 ie v kratkem imel vršiti, on ae bo mogel predsedovati. kongres, ki je bil od 17. ,° 25. aprila, je potekal tako, bi Lenin bil prisoten. Na ^sm so se zbrali delegati okrog "S* tisoč vpisanih članov. Poroči-CK je podal Zinovjev, o kmeč-9,n vprašanju je govoril Kame-J|*v, o vprašanju industrije Troc-*• Stalin je govoril o nacional-Jl9ln vprašanju, pri čemer je go-,°v° upošteval Leninove pripom-9 v zvezi z njim in je potentini tudi poznal njegovo krilno mnenje, kar je zadevalo Jugovo osebo. Zaradi tega je tudi prav on tisti, ki je na “Sgresu najostreje napadel ve-,k°ruski šovinizem in ga prika-|9* *a največjo nevarnost. Po-9S tega so na kongresu sprejeli i* stališče, po katerem se je ,9|° partijskih organov imelo lo-1 od dela organov sovjetske 9blasti. . moč ne omeniti v zvezi z ,9l°m kongresa tudi diskusije, do 9tere je prišlo z georgijskimi 9cionalisti. Pomen le-te pa je °v®zan z Leninovim pismom o ^9c>onalnem vprašanju, ki ni bi-t °bjavljeno, btlo pa je preči-delegatom, med katerimi so 9 • ki so jih običajno imenovali j(9vUcioniste»» bili mnenja, da lj b'lo napisano v njihovo o-n 9bibo. Toda, bistvo je prišlo dan, ko je Enukidze izjavil, jj,. J* Lenin postal žrtev netoč-^ Podatkov. °hgres je zadevo, kot pravi , I k, rešil v smislu zadnje re-jj °ije o nacionalnem vprašanju, ... Prejetju katere je bil pri-ten tudi Lenin. ^dPija je v zvezi z nacional-ltom vprašanjem bila sklicana karenca CK, kjer je imelo »st Predmet diskusije vprašanje 80 9n°vitve pravic in kompetenc narodov, sestavljenega od „ 98atov posameznih republik, ftrUl0 H o bjiM ,Stalinovega sodelavca v Tako imenovane «škarje» med cenami industrijskih in poljedelskih proizvodov so še vedno bile široko razprte. Obenem so začeli močneje prihajati do izraza tudi spori med posameznimi člani vodstva, posebno med Stalinom in Trockim. Prišlo je do pojava frakcionaštva. Vtem se je Lenin, proti volji zdravnikov, 18. oktobra vrnil v Moskvo. Odšel je v Kremelj, se povzpel v svoje stanovanje, se vsedel v svoji delovni sobi, zatem pa odšel še v dvorano, kjer so se vršile seje Sveta ljudskih komisarjev. Kot na jutrišnji dan je obiskal neko poljedelsko razstavo, nakar se je spet vrnil v Gorki. In v tem naglem Leninovem povratku v Moskvo, v tem njegovem diskretnem in tihem obisku v Kremlju, vtem, ko so partijo začenjali pretresati spori, je nekaj, kar človeka globoko gane in pretrese. Dne 16. januarja 1924 se je začela XIII. partijska konferenca, na kateri je Stalin, dasirav-no je . to pot prvič povezal trockistično opozicijo z malomeščanskimi odkloni marksizma, vendarle poskrbel, da ga je ločil od menjševikov, pri čemer je poudaril, kako je politbiro sprejel nekatere ukrepe, s katerimi bo omogočeno prijateljsko sodelovanje s Trockim. Lenin je poteku konference sledil iz Gorkega. Potem je prišel 21. januar. «Zjutraj,» pripoveduje Evdokija Ivanovna Smirnova, delavka, ki je Leninovi družini pomagala gospodinjiti, «zjutraj, sem mu, kot običajno, prinesla v sobo kavo. Ljubeznivo me je pozdravil, obšel mizo, ne da bi kaj vzel, in Se vrnil v spalnico, da bi se-vlegel. Pogrevala sem kavo do štirih popoldne, vedno v upanju, da jo bo popil, ko se zbudi. T>, da, ni se več prebudil! Prišli so me vprašat za nekaj steklenic tople vode ... Ko so mu jih prinesli, je že bilo prepozno». Lenin je umrl ob šestih zvečer. Se v istem hipu je tudi ves svet izvedel, da Vladimira Iljiča ni več. Potem so njegovo truRlo prenesli v Moskvo, kjer se je, neskončna vrsta ljudi, pri tridesetih stopinjah pbd 1 mòle, hoč in dan pomikala mino mrtvaškega odra, kjer je ležal: Dne 26. januarja je Kalinih na II. kongresu sovjetov govoril o njem in tu je bilo določeno, da se bo Petrograd preimenoval v Leningrad. Kalininov govor j? z globoko sklonjeno glavo poslušal tudi Majakovski; potem je prišlo zadnje pretresljivo slovo: ob grmenju topov in igranju žalo-stink, ob turobnem piskaniu tovarniških siren in ladij, ob tesnobnem vprašanju ljudi, kaj bo zdaj, ko ga ni več, so se neme množice poslavljale od svojega Lenina, velikega človeka in genija revolucije. Kasneje pa je Majakovski napisal: «In še sama Iljičeva smrt se je spremenila v velikega komunističnega organizatorja». Ena poslednjih fotografij V. Iljiča Lenina Iz zbirke Zavoda za napredek gospodinjstva Tri knjige, ki bodo prišle prav gospodinjam in še komu drugemu Zadnjič smo pisali o dveh izmed šestih knjižic, ki jih je izdal Zavod, za napredek gospodinjstva v ' Ljubljani. Danes prinašamo kratko vsebino nadaljnjih treh knjig iz iste zbirke. O «Gospodinjskem koledarju 1963» pa bomo pisali prihodnjič. Kaj cveti in zeleni na oknu in v sobi France Vardjan, avtor te knjižice, pravi v uvodu: «Zanimanje za sobne cvetlice nenehno narašča. To zanimanje je tako veliko, da ga ni mogoče utešiti. Današnji človek si želi lepih, habi-tualno učinkovitih sobnic, ki sodijo v sodobno stanovanje. Ljudje so se naveličali vedno istih rastlin. Želijo si kaj novega, manj znanega, in nevsakdanjega...« V knjižici nas avtor najprej seznanja s tem, kako dihajo in ustvarjajo ter sprejemajo hrano sobne rastline, kako deluje humus in o prsti, ki jim je potrebna, o gnojenju in zalivanju, o razmnoževanju m o presajanju. Kaj je hidroponika? To je vzgoja sobnic brez prsti, v posebnih hidroponskih lončkih. Rastline dobivajo potrebne hranilne snovi iz tekočine v posodi, ki je hranilna raztopina. Hidro- ponika je zelo zanimiva in pri gospodinjah na moč priljubljena, zlasti pri tistih, ki so v službi. Vodna vzgoja sobnih rastlin ne obremenjuje delovne žene, obenem pa ji nudi veseIje, ker se ji tako ni treba odreči svojim prijateljicam — cvetlicam. V poglavju Cvetlično okno in okenski vrt načenja avtor to vprašanje pravzaprav prvič v naši literaturi. Ker so njegova izvajanja ilustrirana s primernimi skicami, ne. bo nikomur težko lotiti se gojitve cvetlic v tej obliki. Večji del knjižice pa obsega poglavje, v katerem Vardjan obravnava posamezne sobne rastline oziroma cvetlice, njih lastnosti in ravnanje z njimi. Posebej so omenjene cvetlice, ki jih gojimo v sobi, potem tiste, ki uspevajo na oknu in balkonu. «Odprite vrata orhidejam» je poglavje, v katerem nas avtor seznanja z načinom, kako moremo v svojem stanovanju vzgojiti to redko cvetlico. Zavod za napredek gospodinjstva je s to knjižico zelo ustregel vsem, ki želijo imeti v svojem domu živo cvetje. Gremo na izlet Sodobni človek precej drugače živi kot njegovi predniki. Pri svojem delu rabi svoje mišice v mnogo manjši men in tudi manj hodi. Večji del človekovega dela opravijo stroji. In to zmanjša- no aktivnost telesa mora človek na neki način nadomestiti, ie hoče ohraniti svojo delovno zmogljivost. To pa doseže s tem, da goji kako vrsto športa. Med najbolj priljubljene panoge športa pa moramo vsekakor prištevati obiskovanje narave. Da bi izleti kar najbolje služili svojemu namenu, to je kulturnemu razvedrilu in nabiranju novih moči za delo, bo knjižica «Gremo ria izlet» vsakomur v marsičem v pomoč, saj je v njej nanizano nešteto koristnih napotkov in izkušenj za potovanje, bivanje v naravi ipd. Vrsto člankov v tej knjižici so napisali razni izkušeni avtorji, a vsak zase je res vreden, da ga človek prebere. Kaj vzamemo s seboj, ko gremo na dopust, ali pa, kako se oblečemo in pravilno obujemo za na izlet. Pepika Levstekova nam svetuje, kaj moramo vzeti s sabo, da ne bomo lačni in žejni, medtem ko nas Drago Ulaga opozarja, da ne smemo na izletu pozabiti: na drobne vzgojne naloge, na priložnost za izobraževanje, na zdravje in na varnost. Ulaga nam tudi svetuje, da pojdimo peš in nas prepričuje, da je «hoja imenitno sredstuo za uravnavanje telesne teže». Ivan Pintarič precej obširno razpravlja o prednostih taborjenja, a dr. Godec nas uvaja v to, kako se odpravimo na izlet v gore. Knjižica «Gremo na izlet» je .............................................................iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiui.mi...... REPUBLIKANCI KRITIZIRAJO KENNEDYJEVQ UPRAVO Ameriški letošnji vesoljski načrti so veliko preskromni Razen 18 krogov okoli Zemlje, ki jih bo izvedel astronavt Cooper, Američani baje ne pripravljajo nič spektakularnega - Se vedno stara trenja „.,.S9ni enakopravnega organa je. V‘^e oblasti Zveznemu sov-t,r.^ ®bo je govora tudi o neka- dogodkih, do katerih je - Po XII. kongresu, postavi-Primeru Sultana Galije- "laun Tj sk®m komisariatu narodov. UH, i j. >6 k v času me<* kongresom tjjn °hferenco bil aretiran zaradi jgv tatarske nacionalistične demi9«. za kar je bil obtožen 1ož„1 ^e8a izdajstva. Ob tej pri-°s« je Stalin na obtožbe, da to 9 Podpiral, odgovoril, da je do 'C9r res storil, toda samo mere. Ul»*1 koncu julija se je Leje sn° stanie izboljšalo. Boljše d,] . lahko je v postelji seta^ c®lo pomalem hodil. Sam dogodkov pa je bil obesa B “d zaostritve gospodarske-P0 °2aja, kljub uspehom NEP. WASHINGTON, januarja. — «Načrt «Mercury» ter načrt «Apo-. Ion» za. osvajanje Lune, se ne moreta spremeniti v. Vesoljska Sistema, ki bi bila sposobna na neko tekniovanje na vojaškem področju, bolj .kot bi še dala trgovska ladja,. «Liberty» spremeniti, v....,letajuwsii,k,o ali kot bi se mogel spre- meniti V tank». je rekel a-meriški republikanski senator Bob Wilson v neki svoji ostri kritiki glede vesoljskih programov Kennèdyjeve uprave. Čeprav trdijo, da je letošnje leto — leto vesolja in čeprav .se je v ZDA po sovjetskih uspehih na tem področju veliko govorilo in pisalo o tem, da je treba čim prej vse vesoljske načrte strniti, da bi se sile med zasebnimi družbami in posameznimi rodovi vojske ne drobile, se vsa dela, ki se vršijo s tem v zvezi, nadaljujejo v duhu o-stre tekme med nekaterimi zasebnimi podjetji, ki grade nosilne rakete, ter tremi rodovi vojske. Do tega zaključka prihajajo tisti, ki sledijo ameriškim načrtom v zvezi z umetnimi sateliti in v zvezi z raketno tehniko. Poleg tega si republikanci v ZDA morejo privoščiti Kennedyjevo upravo tudi glede. , no potekal, bo Cooper podaljšal tega, ker je ameriški načirt gle-' j svoje potovanje še za tri kro-de osvajanja razmeroma skrb- I ge, vendar se bo o tem odločalo men, Vsaj kar se tiče vidnej- | med samim poizkusom, zaradi česar bodo že v naprej pripra- ših podvigov. To prihaja še posebej do izraza, če vžainemo v poštev ■ izključno načrte’za 1963. lato, pa čeprav jg hkrati res, ,-d$> ameriški načrti .pogirajj» p-. grpm*i$fcV#reclstva in da totej veliko obetajo za prihodnja ièta. Ce primerjamo program za leto 1963 z lanskoletnim, je letošnji zares skromen. Čeprav so pred dnevi z letalskega oporišča v Vandenbergu izstrelili o-koli Zemlje satelit, ki so mu nadeli ime (in verjetno tudi vlogo) »vohun», in sicer z raketo «Thor-Agena B» in so torej letošnje načrte začeli zelo zgodaj, bo letošnja ameriška dejav- j nost skrajno skromna. Za letošnje leto so si ameriški i strokovnjaki izbrali sledeče tri načrte ali bolje smernice: Predvsem bodo izpopolnili proučevanja, ki so povezana z izstrelitvijo celic «Mercury». Nadalje bodo izstrelili okoli Zemi lje majorja Cordona Coopera, t. j, 35 let starega astronavta, ki prihaja iz letalstva in ki naj bi napravil 18 krogov okoli Zemlje. V kolikor bo poizkus normal- iiiimiiiiimiMmiiiiiuHiimmiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiimmiiMMmmHiiiiiiiiiiiimiimiiMmiiiMiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiit'iiiiiitiiiimiimmiiiiMiiiiiiiMitiiiiMiiiHiiHiii Magnetnega tečafa zatrjujejo Sovjeti m s v Sovjetski znanstveniki so prišli do zanimivega in nepričakovanega odkritja, da severnega magnetskega tečaja Zemlje sploh ni, odnosno, da je stoletja priznana koncepcija o severnem magnetnem tečaju kot neki točki popolnoma zgrešena. To, kar pomorščaki od vedno smatrajo za kraj, ki «privlači» igle kompasov, je v stvari ozko področje, ki se razteza celih 3000 km od Sibirije do Kanade. Direktor arktičnega inštituta v Leningradu P. A. Gordienko, ki je nedavno objavil podrobnosti o tem odkritju in sam sodeloval v odpravi po belem arktičnem področju, dobesedno pravi: «Dosedanji magnetski zemljevidi Zemlje so temeljili na predpostavki, da je severni magnetski tečaj na neki točki. Toda podatki, ki smo jih zbrali v naši polarni bazi «Severni tečaj 1» in sicer z delom cele vrste odprav, posebno odprave G. Sedova, dokazujejo, da se severni magnetski tečaj dejansko razteza od se- vernozahodnega dela polotoka Tajmira preko vsega ledenega polarnega pokrova do druge strani Arktičnega bazena.» Prva merjenja so presenetila same znanstvenike, tako da so podvomili v resničnost registracij. «Odkritje je rodilo hipotezo, da obstajata dva severna magnetska tečaja in so nekateri poizkušali izračunati točen položaj onega, za katerega so smatrali, da se vmešava v njihova merjenja. Lokacija se je glasila: 86 stopinj severne širine in 182 stopinj vzhodne dolžine. Toda pozornejše opazovanje je to idejo ovrglo. Zemljevid magnetskega tečaja Zemlje kaže Sedaj, da magnetni meridiani tvorijo ozèk snop črt, ki gredo od kanadskega otoka Wales preko vsega Arktika do Sibirije», piše Gordienko. Odkritje, da namesto severnega magnetnega tečaja obstaja dejansko «severna magnetna črta», se deloma predpisuje samemu Gordienku. Pod njegovim vodstvom so bila namreč organui- ""nliliiiiUliill||||||m,n,1M,„11,1,,,,mimmi...............................................................i minil niiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiimimiiiiiiiiii (od 21. 3. do 20. 4.) Zanl-'9fftse ** bolj za vaše resnične im-č?slJo' KZ obojestransko popusti J i-’DOf boste rešili svoj zakonski &lie ^lovnil(od 21. 4. do 20. 5.) Vaš 5^'bJu .Položaj se bo utrdil. V pro-Prijetno ln zabavno . ,, . . ... 1 b»; 10.30 Sola: 11.15 Duet; 11.30 Koncert; 14.55 Vreme na italijanskih morjih; 15.15 Upodabljajoča umetnost; 15.45 Italijanske pesmi in plesi; 16.00 Program za naj-mlajše; 16.30 Komorna glasba s plošč; 17.25 Simfonični koncert; 18.55 Grška folklorna glasba; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Verdi; «Macbeth». II. program 8.00 Jutranja giasba; 8.35 Poje Sergio Bruni; 9.35 Glasbeni program; 10.35 Pesmi; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Album pesmi; 12 00 Plošče- 12 25 Tretia stran- iwiH.cn. v miniaturi, io.uu 13 15 Kot luke 13 40 Zb": Pisa" P™'^a™' ^.35 Ugajajo m,a- nimaš prednosti!; 12.05 Radijska kmečka univerza; 12.15 Srbska kola; 12.30 Melodije; 13.15 Obvestila; 13.30 Minute za Chopina; 14.05 Slavni mojstri; 14.35 Po naši lepi deželi . . .; 15.15 Ansambla Muel-lerja in Kamplča; 15.30 V torek na svidenje; 16,00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18 00 Aktualnosti! doma in v svetu; 18.10 Zborovska glasba; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Intermezzo z godali; 20.15 Radijska 1-gra; 21.15 Bravničar: Olasbene metamorfoze; 21.40 V ritmu La-15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 tinske Amerike; 22.15 Skupni program JRT: 23.05 Nočni akordi; rovsko petje; 13.55 Furlanske pripovedke; 14.25 Doba jazza. Koper d'ini; 16.50 Italijanske narodne pesmi; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 Vaš juke - box; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbrati-cl; 20.35 Nagradno glasbeno tekmovanje; 21.45 Večerna glasba; 5.00 Prenos 1-tL; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glas- 22-10 Jazzovski kotiček, ba za d boro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Jugoslovanski narodni plesi; 12.45 Lahjta glasba; 12.50 Glasba po željah; i3.40 Orkestri in ansambli; 14.00 Zabavne popevke; 14,30 Za mlade pdslušal- III. program 18.30 Gospodarska rubrika; 18.40 Tuji periodični tisk; 19.00 Na programu A. Gabrieli; 19.15 Upodab-'Jajoča umetnost; 19.30 Vsakove- ce; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 černi koncert; 20.30 Revija re- Kmečka godba; 16.00 Bled 1962; 16.30 Tretja stran; 16.45 Operni koncert; 17.40 Glasbene sanje ln želje; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Joe Sentieri; 19.30 Prenos RL; 22.15 BiMy Butterfield in njegov orkester, 22 40 Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos RL. vij; 20.40 Chopinove skladbe; 21.20 Glasbena Interpretacija; 22.15 Literarna revija; 22.45 Glasba danes. Slovenija 5.00 Dobro jutro! 8.05 Arije tz Verdijevih oper; 8.35 Popevke za 23.20 Skupni program JRT. Ital. televizija 8.30; 8 55; 12.15 i,n 15.00 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18 30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Slikarstvo, kiparstvo ln arhitektura; 20.15 Sport, 20.30 Dnevnik; 21.05 Negulescov film: «Telefonski pogovor s tremi ženami»; 22.40 Pesnica Gabriela Ml-stral; 23.05 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 Rosso dl San Secondo: «L’ammiraglio dell-l’oceano e delle anime»; 21.50 Španski baleti; 22.20 Koncert komorne gl»«be: 22.40 Sport. Jug. televizija 19.00 Prenos športnega dogodka. Vreme včeraj: najviSia temperatura —2, najnižja —3.8, o>b 19. uri —3.6; zračni tlak 1W3.5 narašča, veter 22 km severovzhodnik, sunikii 50 km, vlage 37 odst., nebo jasno morje rahlo razgibano, temperatura morja 5.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 22. januarja Viktor Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.55. Dolžina dneva 9.16. Luna vzide ob 4.43 in zatone db 14.07 Jutri, SREDA, 23. januarja Rajko RESNA KRIZA TUJEGA PROMETA SKOZI PRISTANIŠČE Avstrijski padel za tranzitni promet pol milijona ton Tranzitni promet je lani dosegel 2.340.000 ton od skupnega pomorskega prometa 5.177.314 ton Pragi in predsednik mednarodne sekcije za zgodovino novinarstva. Prof. Klimeš je povedal, da je prispel v Trst, da se sestane s tukajšnjim profesorjem tržaške univerze Gaeto, da se pogovorita o programu in temah, ki jih bodo obravnavali na mednarodnem kongresu zgodovinarjev na Dunaju 1985. leta. V daljšem ljubeznivem razgovoru je prof. Klimeš tržaškim novinarjem obrazložil sedanji ustroj češkoslovaškega tiska in naloge fakultete za novinarstvo. Sestanek gospodarstvenikov z rimskim funkcionarjem Včeraj se je na trgovinski zbornici sestal s tržaškimi operaterji uradnik ministrstva za zunanjo trgovino Spinelli, ki je bil imenovan za načelnika urada v Rangoo-nu v Burmi. Razpravljali so o možnosti krepitve burmanskega tranzita skozi Trst. saj je Burma že v SKLEPI IZVRŠNEGA ODBORA Calabria namesto Tomineza novi tajnik Nove DZ-CGIL Tominez je podal ostavko iz zdravstvenih razlogov Poročali smo že o uradnih podatkih o letošnjem prometu tržaškega pristanišča, ki je dosegel 5.177.314 ton in bil torej za 3.790 ton višji kot 1961. leta. Iz teh splošnih podatkov sledi, da je letošnji tržaški pomorski promet sicer ostal na isti ravni, kot je bil lani, dejansko pa to pomeni nazadovanje, saj so vsa italijanska pristanišča lani .znatno napredovala, povprečno za dobrih 15 odstotkov, Genova pa skoto za eno četrtino v primerjavi s prometom 1961. leta. Gre torej za krizo tržaškega prometa, ki pa je še zlasti resna, če upoštevamo, da je bilo lani doseženih samo 2 340.000 ton tranzita, medtem ko odpade ves ostali pomorski promet na dobave za potrebe industrije in zlasti na zelo obsežne dobave nafte za potrebe tržaških čistilnic mineralnih olj. Prav tarnzit pa predstavlja o-»novo za tržaško pristanišče in kot tak donaša izredno visoke valutne zaslužke, ki so v korist celotnemu italijanskemu gospodarstvu. Od tranzitnega prometa žive Javna skladišča, špediterji, pomorski agenti, z njim imajo opravka železnice, skratka, zelo obsežen krog gospodarskih podjetij in torej tudi zelo številni zaposleni delavci, uradniki itd. Najresneje se je znižal tranzitni promet z Avstrijo, ki je padel skoro za pol milijona ton. To gre v znatni meri na račun padca dobav premoga in železne rude, ki si jih je nekdaj Avstrija nabavljala v ZDA, sedaj pa je svoje nakupe preusmerila proti vzhodnim državam. Vendar pa gre tudi v veliki meri na račun okrepljene konkurenčne dejavnosti drugih pristanišč, Reke kot Hamburga, ki nudijo boljše pogoje, kot jih lahko nudi Trst. Tudi promet s CSSR ni bil tako ugoden, kot se je pričakovalo, zlasti zaradi občutne konkurence Reke, ki je izkoristila ugodnejše pogoje za prevoz blaga po jugoslovanskih železnicah. Povečal se je tranzitni promet Zahodne Nemčije, ki je lani dosege! 203 tisoč ton, predlanskim pa je znašal 154 tisoč ton. Ti podatki dokazujejo, da ho moral Trst v letošnjem letu narediti resne napore za pritegnitev tranzitnega prometa in zato, da se njegova konkurenčna sposobnost okrepi. Seveda pa so krajevne moči prešibke, saj vrsta perečih vprašanj ni odvisna od krajevnih činiteljev, temveč od odločitev vlade v Rimu, ki bi morala urediti tako vprašanje pomorskih zvez kot železniških prevozov in ugodnejših pogojev v pristanišču. Profesor iz CSSR v novinarskem krožku V novinarskem krožku se je včeraj popoldne sestal s tukajšnjimi novinarji prof. Vladimir Klimeš, rektor fakultete za novinarstvo v ............................................""""""MM".. DEKRET ZAKLADNEGA MINISTRSTVA Novi upravni odbor rotacijskega sklada Dve spremembi; v odboru m vec dr. Franzila, novi član pa je dr. Hruby, član vodstva PU preteklosti pošiljala skozi Trst večje količine riža. Sedaj pa se Burma zanima za izvoz tropskega lesa, za kar se tržaško pristanišče vedno bolj usposablja. Danes delna stavka kovinarjev Danes bo 24-urna stavka kovinar, jev v vseh zasebnih podjetjih, ki se ukvarjajo s . popravljanjem in vzdrževanjem ladij. Pri tem so izvzeta podjetja, ki so podpisala sporazum o predujmu na bodočo pogodbo. Med drugimi bodo stavka-li tudi delavci podjetja SALDA. Jutri pa bo stavka vseh kovinarjev zasebnih podjetij, seveda z izjemo tistih ,ki so podpisala sporazum. Tako bo delo v podjetjih, ki se ukvarjajo s popravljanjem ladij. dejansko ustavljeno dva dni. Včeraj pa so stavkali tri ure in pol delavci v podjetju SAIFAC, ki še vedno omahuje med tem, ali' bi podpisalo sporazum ali ne. V tem podjetju je zaposlenih okrog 70 de-lavcev. Občina jc najela 154.000.000 lir posojila Včeraj je tržaško županstvo sklenilo s Tržaško hranilnico pogodbo o najetju 154 milijonov lir posojila. Pogodbo sta podpisala občinski odbornik za finance dr. Rocco in odv. Jaut za finančni zavod. To posojilo bo občina uporabila za na. kup zemljišča na Kjadinu, na katerem bo zgradila novo italijansko nižjo strokovno šolo «Fonda Savio». Danes seja občinskega in pokrajinskega odbora Drevi se bosta sestala občinski in pokrajinski odbor. Občinski odborniki bodo razpravljali poleg drugega tudi o dnevnem redu občinskega sveta, ki se bo sestal 28. t.m., prvič po izvolitvi župana in odbora. Pokrajinski odbor pa še ni določil datuma prihodnje seje pokrajinskega sveta. Požar pri Miljah povzročil precej škode Sinoči ob 19.15 so miljske gasilce opozorili, da se je vnela suhljad nad ribiškim naseljem pri Miljah. Zaradi vetra je ogenj takoj zajel večjo površino neobljudenega zemljišča. Po tričetrt-urnem napornem delu so gasilci ogenj pogasili. Ugotovili so, da je požar zajel okrog 1000 kv. metrov površihe in da je povzročil precejšnjo škodo. Kako je nastal pa še ni znano. Av§©Mk©Yd" ¥ Križna Zaradi mrzlega . vremena odloži : SLOVENSKI KLUB družabni večer, ki ja bil napovedan za nocoj na poznejši čas. «Avsenikovci» med nastopom na stadionu «Prvi maj» C e sobotni obisk v dvorani na stadionu «Prvi maj», kjer so P o dolgem času spet nastopili «Avse-| nikovci», ni bil največji — pa to ne velja za nedeljsko predstavo v Križu. Dvorana Ljudskega doma je bila nabito polna, saj so v Križ prišli tudi ljudje iz bližnjih kra~ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiniiilliliiiiiiiiiiMi*tiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiii.iiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitl||||,ii,iilli,iii,,iii,iiiil,,|l,i|ii|i|i||||||,,,niil|,ll,ii|l|,l,,,iiiiiiiiiiiiftuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiini V nedeljo se je pod predsedstvom Ernesta Radicha sestal izvršni odbor Nove delavske zbornice CGIL v Trstu. Navzoč je bil tudi zvezni tajnik CGIL Rinaldo Scheda. Izvršni odbor je razpravljal o ostavki Bonoma Tomineza na mesto odgovornega tajnika in člana tajništva Nove delavske zbornice iz zdravstvenih razlogov. Po obširni in poglobljeni razpravi je izvršni odbor, čeprav zelo nerad, sklenil siprejeti iz zdravstvenih razlogov odstop Tomineza z mesta odgovornega tajnika in člana tajništva, vendar pa ostane član vodstva zbornice in vsedržavnega sveta OGIL. Izvršni odbor se je Tominezu prisrčno' zahvalil za njegovo dolgotrajno in slavno dejavnost sindikalista in voditelja delavskega SS* T‘ a,Mi Arini fftif fff hfi*”- TU « * Z nizacijh Odbor je nadalje izrekel je zgubil spomin. Šoferji, ki so te-TominezU tople želje, dgUM:P.fet) privo*U§3nimo, so mu prisko-kmalu ozdravel, tako da bo lahko | čili na pomoč in poklicali rešilni še nudil, tržaškemu delavskemu razredu svoje dragoceno sodelovanje. Izvršni odbor je nato izvolil Ar-tura Calabrio za odgovornega tajnika Nove delavske zbornice CGIL. Albina Gerlija za namestnika odgovornega tajnika ter vključil Z dekretom zakladnega ministra od 29. oktobra 1962 je bil imenovan za razdobje od 1962 do 1&65 nov upravni odbor rotacijskega sklada za okrepitev gospodarskih dejavnosti v tržaški in go-riški pokrajini. Minister za zaklad je ponovno potrdil za predsednika pr''!. Martinellija. Za o-stale člane odbora pa so bili imenovani: dr. Antonio Intrecciala- gli (predstavnik ministrstva za proračun), dr. Giampaolo Hriby (predstavnik ministrstva za industrijo), odv. Tullio Puecher (predstavnik ministrstva za javna dela), odv. Enzio Volli (predstavnik ministrstva za trgovinsko mornarico), kom. Giacomo Mon-diani in dr. Livio Novelli (imenovana od medministrskega odbora za kredit kot preustavnika tržaških gospodarskih dejavnosti) in Pierino Guera (imenovan od medministrskega odbora za kredit kot predstavnik goriških gospodarskih dejavnosti). V odboru sta dve spremembi: minister za industrijo je imenoval kot svojega predstavnika dr Giampaola Hribyja, ki je član vodstva PLI in žaposlen v banki «Banca commerciale Italiana», Dr. Mario Franzil je odstopil, ker je med tem časom postal župan, na niegovo mesto pa je imenoval minister za proračun državnega funkcionarja dr. Interccialaglija. V bistvu so spremembe manjšega pomena in ostane tudi v tem odboru v veljavi politično sodelovanje med štirimi centristični-mi strankami, ki se je še okrepilo z imenovanjem novega liberalnega predstavnika. Sklad je do sedaj bistveno prispeval k okrepitvi tržaškega gospodarstva, saj so posojila eno izmed važnih sredstev za pritegnitev nove industrije. Sklad izdaja načeloma posojila za daljši rok in z zelo ugodnimi obrestmi v skupni vrednosti 50 odstotkov stroškov gradnje novega podjetja, odnosno modernizacije in razširitve obstoječega. V začetku, ko je bil sklad ustanovljen s sredstvi bivše ameriške pomoči, je razpolagal z obsežnimi vsotami, ki jih ni mogel izkoristiti. Sedaj pa se je položaj diametralno spremenil. Iz sklada namreč lahko izplačajo letno samo toliko posojil, kolikor znaša letna vsota obresti na izdana posojila in vračil, ki ne preseže pet milijard lir! Sedaj pa je bilo vloženih na sklad prošenj za skupno 19 mili- jard lir posojil. Razpoložljiva sredstva torej ne zadostujejo, zato je minister za zaklad na pobudo tržaških gospodarskih in političnih krogov predložil zakonski osnutek, da se sklad integrira s petimi milijardami lir, kar bi služilo za kritje trenutnih potreb. Od ustanovitve je rotacijski sklad odobril posojila v skupnem znasku trideset milijard lir, kar odgovarja v nova odnosno modernizirana podjetja stvarno vloženemu kapitalu okoli šestdeset v tajništvo zbornice Pina Burla, odgovornega tajnika pokrajinske FIOM. Izvršni odbor je končno odobril načrt dela in dejavnosti za prihodnje mesece, ki ga je predložilo tajništvo. Nezgode na ledu Se vedno moramo poročati o prometnih nesrečah zaradi poledenelih mestnih ulic, ki jih niso pravočasno očistili že po prvem mrzlem valu. Včeraj okrog 8. ure se je 32-let-ni Eraido Fegez iz Ul. Roncheto 71 peljal s skuterjem skozi predor pri Senenem trgu proti središču mesta, toda na sredi predora je vozilo zdrsnilo na ledeni ploskvi in Fegez je treščil na tla. Močnb avto, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kir. oddelek s pridržano prognozo. Zaradi ledu na notranjem vrtu glavne bolnišnice pa se je včeraj popoldne hudo ponesrečila 77-letna Regina Fornasaro vd. Cattaruzza :z Ul. Molino a vento 11. Zenska se je vračala z obiska nekega svojca v bolnišnici, pa se ji je na ledeni plošči na vrtu spodrsnilo in je nerodno padla ter si zlomila desno nogo. Poklicali so bolničarje, ki so jo odnesli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okrevala v treh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije. število ponesrečencev zaradi slabega vremena je od 12. t. m. naraslo na 267. Na razne oddelke so včeraj sprejeli Valentina Ceglarja, Ivana Černigoja, Romea Forchiasst-na, Remigio Urizzi, Licia Niglia, E-velino Marcuzzi, Josipa Bertoka, Graziello Umek, Ano Jugovac minio sello Wach. JAVNA SCJA ODBORA ZA MIR Tudi v Trstu nal se razširi akcija za obrambo miru v svetu V ta namen bodo skušali po vzgledu drugih krajev v državi ustanoviti Konzulto za mir tudi pri nas V nedeljo je bila v dvorani «Di Vittorio» v Ul. Pondares javna seja tržaškega Odbora za mir v zvezi z vsedržavnim kongresom italijanskega Odbora za mir, ki bo v Livornu od 25. do 27. t.m. Sejo je odprl inž. Braun, ki je tudi prebral solidarnostni brzojavki, ki sta ju poslala Carlo Levi in Aldo Capitini. Zatem je podala tajnica tržaškega odbora Jelka Grbec poročilo o njegovem delovanju v preteklosti in o perspektivah za okrepitev akcije v obrambo miru v Trstu. V poročilu se je najprej dotaknila hude napetosti in nevarnosti vojne, ki je nastala^ lani v okto. bru za kubanske krize. Odbor za mir je takrat odločno obsodil a-merisko napadalnost proti nepd- bo treba še vztrajati in odstraniti razne ovire. S svoje strani je Odbor za mir že leta 1960 popravil nekatere napake, kar omogoča širše gibanje. Konzulto bo treba u-stanoviti tudi v Trstu in pritegniti v borbo za mir zlasti ženske in intelektualce. Zatem je v imenu Nove delavske zbornice pozdravil udeležence seje inž. Benga, uslužbenec A. cegata. Clanica Odbora za mir dr. Licia Ohersovani je govorila o vlogi intelektualcev v borbi za mir in obžalovala, da so v Trstu preveč pasivni. Zanimive misli je izrekla v zvezi s tem dr. Gruber Benco, ki je dpjala, da sicer ubira samotna pojta, da pa zelo občuti vprašanje jmiru. K pomirjenju pri nas pri- vismMdtžav,L,.s..čim£r. so ZDA krši-. I™ fudiT ^ “anje^ svoje re-le («d, mednarodno «pravd, -Zatem ^je • «Umana». Rekla je. da sicer 'noče pristopiti k Odboru za mir, dji pa je pripravljena pristopiti h T .nzult:, če ne bo strankarsko po- je dejala, da Odbor nasprotuje vsem . oporiščem jedrskega orožja, toda ni prav, da se nastopi proti neodvisni državi, ki izvaja takšno politiko, ki se ji zdi 'najbolj prikladna. Ce se je torej takrat ohrani! mir, se je treba pre.dvsenj .zahvaliti Sovjetski zvezi in odpčru miroljubnih sil po svetu. Z akcijo SZ se je rešila neodvisnost Kube, sedaj pa je potrebna akcija milijonov miroljubnih ljudi, da se ohrani mir sploh. Pri tem ni resnična trditev, da ni mogoče nič storiti, kajti vsakdo lahko prispeva k o-hranitvi miru. Ce bi namreč ne bilo vojnohujskaških sil, bi bilo že zdavnaj rešeno berlinsko in nemško vprašanje ter bi bila odstranjena tudi druga ognjišča sporov Govornica je nato poudarila važ nost izvenblokovskih sil, to je dr žav, ki so se osvobodile kolonial nega jarma in postale neodvisne Prešla je nato k notranjemu položaju, omenila vlado levega centra in pritisk nazadnjaških sil. V zve-llo Umek, Ano Jugovac, Er- z\ s Fanfanijevim potovanjem v Grasitti, Franca Slugo in Gi ] ZDA je izrazila upanje, da bodo Roka v stroju Na delu pri podjetju Stabilimento Filature Triestine se je sinoči ponesrečila Pierina Cargnali iz Ul. Campanelle 126, ki so jo sprejeli na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti od 8 do 20 dni. Nerodno je vtaknila desno roko v stroj, pri katerem je bil zaposlena, tako da ji je poškodoval prste. Kolegice so ji priskočile na pomoč, nato pa so jo z rešilnim avtom odpeljale v bolnišnico. Italiji odpravili jedrska oporišča, kar bo tudi važen prispevek k miru. V Italiji so bile velike manifestacije za mir in priključili so se jim z raznimi pobudami tudi intelektualci. To borbo bo tre. ba še bolj okrepiti, sprejemati e-notne resolucije, zbirati podpise itd, V vsedržavnem obsegu je že bil storjen korak naprej z ustanovitvijo posebne Konzulte za mir, ki združuje razna gibanja in ki jo vodi Aldo Capitini. V Trstu so bili napravljeni razni poskusi za razširitev gibanja, toda doslej žal niso uspeli. Zato milijard lir ......................."imi "il""""""..."""ili..........................................................................*'»»".......... tudi izbrali dva delegata za kongres v Livornu: dr. Licio Cherso-vani in Albina Gerlija. Voda v sobanah občinske palače Zadnji mraz ni prizanesel niti občinski palači. Včeraj nekoliko po polnoči je namreč počila vodovodna cev na podstrešju, ki je bila precej zarjavela. Skozi špranjo je začela curljati voda, ki je polagoma vdrla v spodnje prostore, kjer je preplavila štiri pisarne. Nočni čuvaji so poklicali na pomoč gasilce, ki so najprej iskali varovalke, toda niso jih mogli takoj najti, ker so bili razni prostori zaprti. Zaradi tega so pritrdili gumijasto cev na kraju, kjer je bila vodovodnai cev počena, da se je tako voda odtekala iz palače. Ce ne bi tega napravili, bi bila pač poškodovana tudi sejna dvorana občinskega sveta, kamor je voda že začela curljati. Ko so našli in zaprli varovalko, je bilo konec poplave. Skoda ni še ugotovljena, verjetno pa znaša nad 200.000 lir. Poškodovani so bili uradni prostori ekonomata, ki so v zadnjem nadstropju. iiitiiiiiiimtimimiiiMimimmiiniHiMiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiuiiimmimiimiiimiimiiinifiiiiiiimii ALI JE HUJŠE RES ŽE MIMO? Drugi val je ponehal vendar smo še pod ničlo Previdnost pri vožnji in hoji je še vedno na mestu - Delo v pristanišču je oživelo - Zaslužen oddih za gasilce in Rdeči križ Po dveh dneh razsajanja je tudi zijo brez verig, vendar pa mora drugi mrzli val, kakor prvi, pone- jo biti še previdni, ker so po nehal v nedeljo, ko se je spet prikazalo sonce. Potolažila se je bur-ja in temperatura se je začela polagoma dvigati. V nedeljo ob 19. uri je termometer kazal 0 stopinj, ponoči —3; včeraj je bila najnižja temperatura —3,8 najvišja pa —2, burja je pihala s hitrostjo 22 km na uro, sunki burje pa so dosegli 50 km na uro. Ko se je vreme izboljšalo, je spet zajživel promet po mestnih ulicah in, okoliških cestah, zaživelo pa je tudi delo v pristanišču, šoferji vo- bjirvana. «Mi živimo namreč na področju, ki še posebno potrebuje ršzgovora med raznimi idejnimi skupinami,» je zaključila. .Zadnji je spregovoril tajnik tržaške KPI prof. Sema, nakar so navzoči podpisali znani poziv 12 intelektualcev za mir. Na seji so IZPRED POROTNEGA SOPISCA Pri prehitevanju kolone je do smrti povozil pešca Proti prvi obsodbi je vložil priziv, prizivni sodniki pa so mu kazen še zvišali Pred porotnim sodiščem (predsednik Roatti, tožilec Meyer, zapisnikar Vascon, obramba PP Poil-lucci) se je včeraj ponovno zagovarjal 32-letni uradnik Giulio Mazzoli, ki je bil obtožen, da je 1 junija 1961 povozil do smrti tedaj 45-letnega Alessandra Bian-chija iz Ul. Marconi 20. Kazenski sodniki so 22, septembra lani spoznali Mazzolij.a za krivega ter so ga obsodili pogojno na 2 meseca in 20 dni zapora ter na 8.000 lir globe. Kazen pa bi morala biti vpisana v kazenski list, ker je luški poveljnik že nekaj časa prej kaznoval Mazzolija z 10.000 lirami globe zaradi prehitre vožnje z motornim čolnom. Poleg tega je kazensko sodišče tedaj odvzelo obsojencu vozniško dovoljenje za 15 mesecev. Proti razsodbi kazenskega sodišča sta se pritožila javni tožilec in obtoženec. Razprava pred prizivnim sodiščem pa se je žalostno končala za obtoženca. Prizivni sodniki so ga namreč ne samo spoznali za krivega, temveč so ga obsodili na 6 mesecev zapora ter so mu, odvzeli šofersko izkaznico za eno leto. V ostalem so potrdili prejšnjo razsodbo. Do nesreče je prišlo 1. junija 1961 zvečer okoli 20. ure. Tedaj se je iz Barkovelj pomikala proti mestu dolga kolona avtomobilov. Med njimi je bil tudi avto, ki ga je upravljal Mazzoli, Na koncu Miramarskega drevoreda, nekaj pred poslopjem št. 13 je Mazzoli začel prehitevati vozila, ki so bila pred njim. Pozneje je trdil, da je to napravil, ker so avtomobili vozili z največjo hitrostjo 20 km na uro. Te njegove trditve je izpodbil poveljnik goriških gasilcev kap. Giorgio Gruden, ki je izjavil, da je bil tik za M-azzolijem ter da se je peljal s hitrostjo 40 km na uro. Gruden je še izjavil, da je takoj slutil, da bo zaradi Mazzoli,jevega prehitevanja prišlo do nesreče. In tako se je tudi zgodilo. Omenjeni Bianchi se je bil pripeljal s kolesom do poslopja št. 13. Ustavil se ,ie ter prislonil kolo ob zid in takoj nato je prečkal cesto. V tistem trenutku je privozil mimo Mazzoli, ki ga je silovito zadel s svojim vozilom. Udarec je bil tako močan, da je Bianchijevo telo razbilo šipo pred vozačem. Kljub vsej zdravniški negi je Bianchi umrl nasledn-e-ga dne v bolnišnici. Mazzoli je že izplačal Bianchitevi vdovi 6 milijonov lir odškodnine. IZ RIMA V TRST PO TATINSKIH POSLIH Kleče preti oltarjem je izbirat svoj p ten Izsledili so ga, ker je ponujal na prodaj ukradene zlate predmete Zaradi tatvine je bil prijavljen sodišču za mladoletnike 18-letni Luigi Greco iz okolice Rima, ki je pred nekaj meseci prišel v naše mesto in se je kmalu lotil nečed-nega posla. Pobalin si je za svoj posel izbral cerkev pri jezuitih v starem mestu. Pozno popoldne 21. decembra lanskega leta je prišel v cerkev in je kot «pobožen» vernik, ves zatopljen v molitev, klečal v klopi pred oltarjem, ki ga je najbolj mikal zaradi zlatih predmetov, Ko so bile v cerkvi še prižgane luči, si je vse dobro ogledal in je napravil načrt, ko pa se je cerkev izpraznila, se je skril v spovednico, kjer je čakal, da je cerkovnik zaprl in zaklenil vrata. Tedaj je bil na varnem in brez skrbi. Prišel je iz spovednice, prižgal vžigalice in se približal oltarju, s katerega je pobral pozlačen križ, nekaj zlatih prstanov in verižic. Ni mu zadostovalo. Pustil je oltar in se lotil pušice, ki je bila pritrjena na klop. S seboj ni imel,orodja, da bi jo odprl; pa si je že pomagal na svojevrsten način. Z oltarja je vzel svečo in jo prižgal. Ni se mu mudilo. Potrpežljivo je držal gorečo svečo in z njo žgal leseno puščico, dokler ni lahko skozi luknjo vtaknil roko in pobral ves drobiž. Ko je zjutraj ob 6. uri cerkovnik odprl cerkev in so začeli prihajati prvi verniki, jo je previdno popihal, ne da bi ga kdo zapazil. Kmalu nato pa je župnik zapazil, kaj se je ponoči‘Zgodilo, in je tatvino takoj prijavil policiji, ki je začela preiskavo. Delo preiskovalnih organov je bilo zelo otežkočeno, ker pobalin ni pustil za seboj nobenega, sledu. Sele pred nekaj dnevi so agenti zvedeli, da nekdo ponuja zlate predmete. Tako so prišli na sled in zaslišali malopridne, ža, ki je kmalu priznal svojo krivdo. Izpustili so ga na začasno svobodo in prijavili sodišču. VČERAJŠNJE CENE NA RIBJEM TRGU Najnižje in najvišje cene žlahtnih rib in rib največje potrošnje, meh kužcev in rakov na tržaškem ribjem trgu 21. januarja 1963. Vrsta Cene min. maks. Mačji somi (gatte) 500 500 Modraki (menole) 200 220 Morske ščuke (merluzzi) 530 550 Ovrate (orade) 600 1600 Plošče (passere) 330 617 Rumenci (riboni) 600 1180 Morske žabe (rospi-code) 680 750 Morski listi (sfoglie) 1533 1653 Zmrznjene ribe Morske ščuke (merluzzi) 350 350 Kalamari 400 400 Sipe (seppie) 230 230 Gornje cene veljajo brez tare in izvirajo iz sklepov dražb ali direktnih pogajanj. katerih ulicah še kupi snega In ploskve ledu, ki ga v desetih dneh še niso odstranili. V pristanišču imajo zdaj dosti dela, saj je vsi-dranih kar 68 ladij. Dobro, da je mraz kmalu ponehal, ker so že nastajale težave za dobavo drvi in premoga, avtomobilisti pa so v soboto zaman iskan po vseh trgovinah verige in proti-zmrzovalno tekočino, da jim ne bi zmrznila voda v radiatorju. Včeraj so se gasilci lahko nekoliko oddahnili, ker so imeli vse te dni polne roke dela, saj so jih 130-krat poklicali na razne kraje, kjer je burja porušila dimnike, odtrgala okenca, odkrila strehe, ali so počile vodne cevi, ali so nastali mali požari, ali pa so zleteli iz ceste avtomobili in tovorniki.. Tudi osebje RK ni poznalo počitka, saj so v desetih dneh morali kar 600-krat na razne kraje, kamor so jih klicali na pomoč ponesrečencem in za prevoz bolnikov v bolnišnico. V nekatera stanovanja, ki jih je poplavila voda, ker so lastniki pustili odprte pipe, so gasilci poklicali na pomoč tudi policijo, da so lahko v odsotnosti lastnikov prišli v stanovanja, kakor na primer v nedeljo v Ul. Trevisini ali pa včeraj pozno popoldne v Ul. Pascoli 20. Kot običajno, je tudi zaradi zadnjega mraza precej škode v raznih stanovanjih, ker se lastniki niso držali navodil Acegata, zaradi česar so počile cevi, ali pa so pustili odprte pipe, ne da bi prej zaprli varovalk. ških vasi in marsikdo je odšel domov, ker v dvorani pač ni bilo več prostora. Tudi v Križu so «Avsenikovci» in oba pevca do skrajnosti razgreli dvorano. Ploskanje, ki je sledilo vsaki pesmi, se kar ni hotelo poleči in zlasti ob najbolj znanih po. pevkah so poslušalci ploskali toliko časa, dokler kvintet pesmi ni ponovil. In tako je šlo vse do kon. ca — po mnenju vseh — prekratkega programa. Ljudje bi poslušali še in še, toda kvintet je imel še koncert v Gorici in tako se je bilo treba posloviti■ Medtem ko so ljudje zadovoljni zapuščali dvorano, smo za odrom obiskali «Avsenikovce» ter jih vprašali, če bodo prišli še kaj k nam v goste. Toda vsaj do prihod, njega leta jih ne bomo videli, kajti po kratki turneji v Sloveniji pojdejo spet v Nemčijo, potem v Svico in nato v Avstrijo, od koder se bodo vrnili v... Nemčijo. Njihov program je dokončno izpopolnjen vse do avgusta letos, ko bodo že začeli delati vrogram turnej za leto 11)64, medtem va imajo v načrtu še nekaj drugih gosto. vanj, ki bodo trajala tja do decembra. Termini so za letos torej zasedeni. In za prihodnje leto, smo, vprašali. Kdor prvi pride — prvi melje! je bil odgovor. Z drugimi besedami povedano: kdor hoče povabiti «Avsenikovce» na gostovanje v letu 1964, naj to stori do avgusta 1963! VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče ............ 71 200 94 limone ............... 106 165 153 mandarini ............ 83 259 176 jabolka .............. 18 141 83 hruške ............... 53 165 106 pesa ................. 150 163 150 artičoke ............. 38 60 50 zelje .................11 141 71 cvetača ...............94 129 118 ohrovt ................94 141 106 cikorija . . ......... 94 129 106 čebula ............... 50 65 55 koromač............... 106 153 129 solate ............... 125 275 188 krompir .............. 51 96 66 paradižnik............ 150 360 160 rdeči radič........... 325 688 350 zeleni uvoženi radič . 438 500 438 zelena ............... 200 300 235 špinača .............. 150 188 175 Prekop grobov Županstvo sporoča, da bodo v kratkem preuredili za nove pokope del polja XIV (navadne žare) glavnega pokopališča pri Sv. Ani, in sicer od' žare št. 145 do št. 288, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih in pokopanih od 13. julija do 21. avgusta 1954. Osebe, ki bi hotele ohraniti posmrtne ostanke svojih pokojnikov, naj se zglasijo na oddelku za pokopališča občinskega tehničnega urada v Ul. Teatro Romano 15, soba 536, ali pa pri čuvaju pokopališča, in sicer od 16. do 30. marca letos. Obenem obvešča županstvo prizadete, da se v torkih in petkih od 17.30 do 18.30 nadaljuje dodeljevanje novih trajnih žar-kostnic na polju XIII in XVII glavnega pokopališča pri Sv. Ani za pokop že izkopanih posmrtnih ostankov, ki sedaj ležijo v začasni pokopališčni shrambi. Za dodelitev se morajo prizadeti obrniti na oddelek za pokopališča občinskega tehničnega u-rada v Ul. del Teatro Romano 15, soba 536. PD Prosek-Kontovel Dri redi v nedeljo 3. februarja mladinski izlet na vrh Saipipade. Cena izleta 1500 lir. — Vpisovanje vsak večer na sedežu društva. m m m Prosvetna društva Ivan Cankar, Skedenj, Škamperle in Barkovlje sporočajo, da odpelje av-tobus Izletnike na smučarski izlet v Crnl vrh 27. t. m. ob 6. url zjutraj izpred cerkve v Skednju. Avtobus se bo nato ustavil še na Trgu Garibaldi im n,a Rotondi pri Bošketu. Gledališča GLEDALIŠČE VEHD1 2. LJUDSKI KONCERT V sredo ob 21. uri bo v gledali*1111 Verdi drugi ljudski koncert orkčstt* Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Alda Pri-ana i-n s sodelovanjem violinista Giovanni ja Giuglieln’^ Program bo obsegal skladbe Vivaldi* ja (Koncert iz «Estro armonico»)! Spohra (Koncert za viol-imo im orkester), Brahmsa (Variacije na Haydno-vo temo), Pizzettija (Trije preludi1 za Sofoklejevega «Kralja Oidiipa») i® Venet-tija (Simfonija iz opere «Burlesca»). Pri blagajni gledališča se danes začenja prodaja vstopnic, * * * Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago abonmaji za drugi del o-perne sezone, ki obsega sedem predstav, en balet (Londom’s Festival B»r let) Im 6 oper: Wagnerjevega «Letečega Holandca» v originalni izvedbi. «Andrea Chenier» Umberta Giordana. Verdijevo «Bitko pri Legnanu», tri novosti «Colloquio col tango» Raffaeli* de Banfielda, «Il tamburo di panno» Orazia Fiume in «Una domanda matrimonio» Luciana Qhaillyja, dal)8 Straussovega «Kavalirja z rožo» v °" rtgimalni izvedbi im Òffenbachovo «Lepo Heleno». Drugi del sezone se b° začel 6. februarja z gala predstavo londonskega baleta. Nazionale 14.30 18.15 22.00 «H giorno più lungo». Nastopa 44 svetovno znanih umetnikov. Arcobaleno 16.00 «Don Giovanni della Costa Azzurra». Technicolor. — r erzeiDi, concine uè. Fenice 16.00 «La strada a spirale» < Technicolor. Rock Hudson, Buri i* ves. Excelsior 15.30 «La steppa». Marina Vlady Charles Vanel. Technicolor. Grattacielo 16.00 «Sexy al neon bis*-Technicolor. Prepovedano mladlOR1 Supercinema 16.00 «Il fantasma dell’opera». Technicolor. Herbert LonJ. Alabarda 16.00 «Il sorpasso». Vittorio Gassman. Prepovedano mladinky-gj Filodrammatico 16.00 «Le 7 spade de* vendicatore». Colorscope. Beatrie* Altari va. Aurora 16.30 «Sessualità». Prepoved*-no mladini. Cristallo 16.30 «Due contro tutti». '' Technicolor, Walter Chiari, Raimo®-do Vianiello. Capitoi 16.30 «Scotiamd Yard sezione omicidi». John Brixon. Garibaldi 16.30 «Timbuctu». Technicolor. John Wayne, Sophia Loren. Impero 16.30 21.45 «Fior di loto». Massimo 16.00 «Il duca nero». Tech®®' color-, Cameron Mitohel, Grazia W' ria Spina. _j Moderno 16.30 «Barabba». — AnthO®“ Quirnn, Silvam« Mangano, Vittorio: Gasemam. Technicolor. Zadnji daf1. Asteria 16.30 «IH fuggiasco di S. F® ». Technicolor. Astra'16.30 «I tre moschettieri». Vittorio Veneto 16.00 «Ponte di romando». Technicolor. Alee Guinnef*i Dirk Bogarde. 'č Abbazia 16.00 «FBI divisione crimin*-le». E. Copstarabime. Prepovedan0' mladimi. Marconi 16.00 «Accadde a Vienna». '' Edmund Purdom, Helmut Zhakart Ideale 16.00 «Mondo caldo di notte»-Technicolor, prepovedano mladinhgt Mali oglasi PRI VAŠIH NAKUPIH obiSC'te trgo. vino «MAGLIABELLA» na Korzu Garibaldi. n (Barriera) neka) korakov od avtobusne postaje Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic Im perila za ženske, moške In otroke po najnižjih cenah v Trstu. Po. strežen! boste v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo PHI MAGAZZINU FELICE — Trst. Ulica Carducci 41 DOBITE: ženske moške in otroške dežne plašče, bun. de, hlače, jopiče In srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenab. BRUSINl CARLO, Trst, Ul. Battisti 20. prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva. premog, plin, elektriko — trajno goreče peči na premog in kerosene ter na plin In elektriko in televizorje. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-041. PLASTIKA ZA POKRIVANJE PODOV višina 2 metra po 500 lir kv. meter; termoplastični podi, ploščice «Sllion», plastične preproge, zagotovljena namestitev. brezplačni predračuni. Žani. majte se pri «ITALPLAST», Trst, Trg Ospedale 6, tel. 9S-919. Včeraj-danes ROJSTVA. MV1RT1 IN POROBB Dne 20. in 21. januarja 1963 se v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa r 28 oseb. UMRLI SO: 47-letmi Giovanni SU1’1' ni, 80-le-tm Guido Moschetti, 77-let® Giuseppe Torcello, 60-letni Anto®1® Svetima, 71-letna Olga Memossi P°r' Bresina, 77-letmii Alfredo Semeraro. 47-letni Guerrino Cerebuoh, 71-let* Antonio Canciami, 65-letni Federi*® Spinelli, 25-letni Marino Tamaro, 5-J letni Ferdinando Gracogna, 86-let®* Maria Furlan vd. Simonit, 94-let®a Amelia lancovic-h vd. Bene-ila, 79-1'®*] ni Giorgio Susa, 83-lebna Giustina f*' lamini vd. Rovan, 6-2-letna GiusepiP1' na Valenta por. Persi, 71-let-nl GU' glieimo Toros. 67-letni Guiglieilin'® Stefflnlongo, 52-letna Angela Vrat>e_ por. Bfundula, 65-letn-a Leonida A®" geli por, Crismani, 63-letn-i GlusepPf Tomašičih, 57-Ie>tm| Vincenzo PlscoP*| 39-letn-a Liliana Damielut por. TrabU ' co, 76-letnl Pietro Sf-erco, 79-letpa tilde Cavalieri v-d. Mlniiguttl, BB-letr1 Luigi Zoppolato, 88-letna Carolina ^ lotti vd. Tuscher, 49-le-tni Matteo Pe*' co. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletito Ul. Roma 16; Manzo®-U1 Settefontane 2; All’Angelo d’o*/ Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Co® bi 19; De Colie. Ul. P. Revoltell-a 4 SOŽALJE Gospodarsko društvo s Prosek izraža svojemu članu Rihardu punu svoje globoko sožalje oh ^ gubi drage sestre Erneste 21. t. m. Je preminila Angela Brundula Pogreb drage pokojnice bo v do, 23. t. m. ob 14. uri iz mrtvas® ce glavne bolnišnice. žalostno vest sporočajo: mož Franc, hčerka Fradjjj! sestre, bratje in ostali s rudniki ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalja ob izgubi naše predrage ERNESTE KOPUN Posebna zahvala ravnateljstvu tržaške pošte in kolegom ter zdravniku dr. De Rosi za njegovo požrtvovalnost. Trst, 22.1.1963. ŽALUJOČA DRUŽINA KOPUN lliin*ttitlt in'triz ••• S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Beg kmečkih delavcev z zemlje ni odpravil krize v kmetijstvu Monopoli tlačijo kmetijstvo s svojimi visokimi cenami - 41 odst. zemlje ni last tistih, ki jo obdelujejo ■ Dve resoluciji o ukrepih za odpravo krize je motivi s tržaške obale) Foto Magajna Na koncu svojega dolgega poročila o položaju kmetijstva na Goriškem in o ukrepih, ki jih je sprejela pokrajinska uprava za omilitev krize na tem področju, je odbornik za kmetijstvo Vezil na sobotni seji pokrajinskega sveta, o kateri smo poročali že v naši nedeljski številki, napravil tudi naslednje zaključke: Nadaljevali bodo z izvajanjem načrta za asanacijo živine na Goriškem, za kar je določenih 8 milijonov 295 tisoč lir; potencirati bo treba tudi zooprofilaktični zavod, za katerega nameravajo potrošiti 35 milijonov lir. Načrt predvideva za ta zavod, ki naj bi :ga uredili blizu pokrajinskega laboratorija za higieno, 400 kv. m pokritega prostora. V okviru izvajanja zelenega načrta naj bi okrepili znanstvena raziskovanja na področju kmetijstva. Pospeševati bo treba zadružništvo, glede katerega bo treba odpraviti predsodke, ki še obstajajo med kmeti proti temu načinu gospodarstva; zadružništvo mora postati gospodarski instrument za posamezna kmetijska gospodarstva. Med številnimi posegi v debato naj omenimo danes poseg svetovalca Marinija (KPI), ki je poudaril, da danes na Goriškem še nimamo osnove za splošen razvoj kmetijstva. Prevelika je razlika med cenami pri proizvodnji in cenami v potrošnji. Čeprav je v državnem merilu zapustilo zemljo kakih 5 do 6 milijonov kmetov in kmečkih delavcev in je Bonomi smatral, da bodo na ta način odpravili krizo v kmetijstvu, pa ta kriza v nezmanjšanem obsegu še vedno obstaja. V kmetijstvu je treba odpraviti predvsem spolovinarstvo in monopole, ki ga tlačijo s svojimi cenami. Govornik je navedel za primer Montecatini in Fiat, ki proizvajata za kmetijstvo po cenah, ki jih sama določita. Tudi mleko plačujejo po 44 lir kmetovalcu, potrošnik pa ga mora plačevati po 85 in več lir. V pomoč živinoreji so razdelili premalo krmil in živinorejci so morali odprodati del svoje živine. Tudi cepljenje živine proti slinavki bi moralo biti popolnoma brezplačno. DržšVtt' in pokrajinski organi bi morali nuditi kmetijstvu moderna sredstva in več podpore. Govornik je nato v imenu svoje skupine predlagal pokrajinskemu svetu v odobritev posebno resolucijo. V njej se vzema na znanje poročilo pokrajinskega odbora o kmetijstvu na Goriškem, ugotavlja se, da je glavni vzrok za krizo kmetijstva pretežni vpliv monopolističnih industrijskih koncernov, ugotavlja se nadalje, da 41 odst. obdelovalne zemlje v naši pokrajini ni last tistih, ki jo obdelujejo in da gre zato del kmetijskih dohodkov kmetijskim rentnikom, ter da mora deželni statut postati važen pripomoček za obnovo kmetijstva. V resoluciji se zahteva izdaja primernih zakonskih ukrepov za izboljšanje stanja v kmetijstvu, ustanovitev odborov za razvoj kmetijstva v vseh deželah, prehod zemlje v last tistih, ki jo obdelujejo in odprava spolovinarstva, zagotovitev primernih finančnih sredstev za razvoj zadružništva med kmeti ter socialno zavarovanje, ki naj bo enako onemu v industriji. Demokristjani in PSDI pa so s svoje strani predložili resolucijo, v kateri izražajo pohvalo pokrajinski upravi za njeno dosedanje delo v korist kmetijstva ter priporočajo rešitev naslednjih problemov: konkretno in popolno pomoč kmetijstvu na osnovi socialnih in modernih gospodarskih principov; organizacijo pozitivnih gospodarstev kot osnovo za reorganizacijo kmetijstva; kreditno politiko in odpravo razdrobljenosti zemlje; organizacijo zadružništva, ki mu je treba zagotoviti tudi potrebna sredstva; odpraviti je treba čimprej spolovinarstvo ; modernizirati je treba kmetijske ustanove in spremeniti agrarne konzorcije v konzorcije z voljenim vodstvom; ustanoviti poseben državni sklad za pomoč pri elementarnih nezgodah. Resolucija izraža prepričanje, da bo izvedba deželne avtonomije v korist kmetijstvu ter zahteva, naj bi čimprej prišlo do izvolitve demokratičnega vodstva v konzorcijih za «Agro», na Prevalu ter da se izdelajo načrti za valorizacijo Brd in gradiščanskega polja. Kot smo že poročali, bodo dali obe resoluciji na glasovanje šele na prihodnji Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Na seji pokrajinskega upravnega odbora dne 18. januarja so odobrili; POKRAJINSKA UPRAVA; prispevek goriškemu univerzitetnemu krožku, odobritev načrta za ureditev pokrajinske ceste Fojan-Turjak-Pieris, nakazilo 12o milijonov za ureditev, razširitev in asfaltiranje pokrajinske ceste Bra-čan-Dolenje-Mernik. OBČINA GORICA: odobritev i-dejnega načrta za zgraditev športnega središča na Rojcah, odobritev štatuta glasbene šole, ki postane moralna ustanova. OBČINA DOBERDOB: spremembe proračuna za leto 1962. Tedenski počitek javnih lokalov 'IjRŽAŠKIH SODNIH DVORAN 3 leti bo sedel ropar ki Je prožil s sekiro Beguncev soobtoženec oproščen v odsotnosti\ ker ni bilo dokazov za njegovo sodelovanje pri roparskem podvigu v mlekarni ^»iv Porotnim sodiščem (predaj,? R°*si, tožilec Ballarini, za-f^len Strippoli, obramba A-Varjal 0 in Pasino) se je zagost , včeraj 25-letni Marko Pu-, oK»gUnec iz Jugoslavije, ki je °žen’ da 3® 3. marca lani vdrl v mlekarno 52-letne litrov6 Sauro iz Ul. Veruda. u‘. e 8 je lastnica mlekarne v S ~ lastnica mieaarns , 8ll0' fantaleone (Skedenj). * v omenjenega večera, ko i 9 ®karno vstopil Pušek. Zen-na pol zaprla železni JV vsr„na vhodnih vratih. Pušek v trgovino ter takoj {Ni do °d lastnice naj mu iz->* 5o nar. Od tega trenutka da-2jN*t»h dogodki odvijali na zeio ili ®va n način, ki jih niti pre-h. š 'n ?It' kazenska obravnava h le, 2Jasnili do kraja. Gotovo ,'^Utir. Je Pušek v določenem v» fo ■ Potegnil izpod plašča a» te» 1° dvignil visoko nad gialla] 2a,groz>l Šaurovi, da ji bo 8,atia, Jlavo če mu ne izroči deti» **>la .nska se je tedaj .pretta han-j se začela oddaljevati S, rl Sadalca. Ta je baje sam Ni yal v prodajalnem pul- ti °d,nesel iz njega 500 lir. s»>a 2?*?1 37.000 lir, ki jih je th.,°- "a v neko stekleno poči je »‘Pomniti je še treba, da t» žila iilslca v prvem trenutku is dati lir, trdeč, da ne moia ^UŠ»v.Ve*je vsote. Takoj nato CAaViu zbežal iz mlekarne, to-»>il‘\50 metrov niže, sta ga »k;v#rid»* ya mladeniča, ki sta ti* s °rot ntov. »lo c.?v sodišče je včeraj pri-za krivega ter ga obsodilo na 2 leti zapora ter 140 tisoč lir globe. Poleg tega mu je prisodilo še 10.000 lir denarne kazni zaradi sekire, ki jo je nosil s seboj po javni ulici. Potek včerajšnje razprave je pokazal na določena protislovja med izpovedbami prizadetih med preiskavo in na razpravi sami. V najhujša protislovja se je seveda zapletel Pušek. Gre za mladeniča, ki je že poročen in ki je pred časom zbežal iz Jugoslavije z ženo, ki mu je pred letom dni rodila deklico. Kako se je izgovarjal Pušek? Najprej je trdil, da sta ga k ropu prisilila dva njegova prijatelja ' ali znanca iz begunskega taborišča. Po njegovi izpovedi je šlo za nekega 21-letnega Željka Ranogajeca ter za nekega «Alija» katerega istovetnosti policijski organi niso u-gotovili. Za Ranogajeca pa so u-gotovili, da je nekaj dni pred ropom v Skednju izginil iz begunskega taborišča, ter so ga policijske oblasti prijavile sodišču kot sokrivca. Ali je res, da je Ranogajec prisilil Pušeka, da gre ropat v mlekarno samo zato, ker mu je bil prijatelj dolžan 500 lir. Pušek je trdil, da se je to res zgodilo ter da sta Ranogajec in «Alija» verjetno zbežala v Francijo po neuspelem ropu. Trdil je še, da sta bila skupaj z njim ter da sta ga spremljala skoraj do vrat v mlekarno. Vse priče na včerajšnji obravnavi so pa odločno zanikale, da bi videle bežati iz mlekarne kako drugo osebo razen Pušeka. To je izpovedal Mario Cernecca, ki Pbšeka hkhnN3, danes 22. t. m. z začetkom ob 19.30 u. H^'color film; TUONI sul timberland (Gromi nad liinberlandom) Igrajo: ALAN LADD in JEANNE CRAIN «IRIS» PROSEK avanturistični je skupaj z Giorgiom Del Re zgrabil bežečega Pušeka ter ga pridržal in izročil policiji. «Bežečega roparja — je dejal — sem opazil, ko je bil kakih 50 metrov od mlekarne. Jaz sem šel po ulici navzgor, medtem ko mi je on prihajal naproti. Zgrabil sem ga, toda nisem opazil kake druge osebe, ki bi bežala.» Približno na isti način je opisal dogodek tudi Del Re. Tudi Saurova je izjavila, da ni videla bežati kake druge osebe razen Pušeka. Slednja pa je precej poslabšala obtoženčev položaj, ker je izjavila, da ji je Pušek takoj zagrozil s sekiro, in sicer še preden mu je hotela dati 100 lir. Javni tožilec dr. Ballarini je zahteval v svojem govoru precej hudo kazen: 4 leta zapora in 2.800 lir globe zaradi ropa ter 3 mesece pripora in 10.000 lir denarne kazni zaradi nedovoljene nošnje orožja (sekira). Javni tožilec je menil, da ni nobene razlike med roparjem, ki z brzostrelko v rokah vdre v neko banko in Pušesom, ki grozi gospodinji neke mlekarne s sekiro. «Z določenega stališča — je dejal javni tožilec — je Pušekovo dejanje še hujše, ker so bankirji pripravljeni na morebitne napade, medtem ko si Saurova kaj takega ni pričakovala.» Pušekov branilec je zahteval za svojega varovanca najmilejšo kazen Odv. Pasino pa, ki je branil Ranogajeca, je skušal doseči od porote popolno oprostitev, medtem ko je javni tožilec zahteval samo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Odv. Pàsino je namreč dejal, da je Ranogajec zbežal v Francijo verjetno že kakih 20 dni prej. Ker pa so policijski organi trdili, da so ugotovili njegov beg iz taborišča šele tri dni prej, so porotniki menili, da je bilo mogoče tudi njegovo sodelovanje pri ropu. Ker pa mu niso mogli dokazati neposredne krivde, so ga oprostili zaradi po manjkanja dokazov, Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da so pristali na tedenski počitek z enodnevno zaporo svojih lokalov še naslednje kavarne in bari: Ob ponedeljkih: kavarni Bratuž in Zanello ter bar Traverso. Ob torkih: kavarni Milano in Viadori (Ul. Carducci). Ob sredah: kavarna De Roco. Qb petkih: kavarna Adriatico, bara Aurora in Ai Giardini. Ob nedeljah: bari Belli, Ai Mercati, Caneparo in Celti. ga je vozilo iz Milana zadelo v levo stran in mu razbilo karoserijo Na srečo pri trčenju ni bil nihče ranjen. Obvezno uničenje borovega prelca Goriški župan sporoča, da morajo lastniki borovih gozdov uničiti borovega prelca, če se je zaredil na drevju. Gnezda morajo odstraniti in jih sežgati v jutranjih urah. Delavci morajo ostati na kraju sežiganja, dokler plamen ne ugasne. Ce bi tega ne opravili lastniki, bodo to opravili uradno, vendar na stroške prizadetih lastnikov. NA SESTANKU PRIZADETIH USTANOV Obnovitev pogajanj za trgovski in lesni sektor CISL sporoča, da je pokrajinski urad za delo sklical zastopnike sindikalnih organizacij trgovskih prodajalcev na sestanek s predstavniki Zveze trgovcev, ki bo v ponedeljek 28. januarja ob 10. uri. Sindikalna organizacija želi, da bi na sestanku sprejeli zadovoljiv sporazum. V soboto pa so se v Gorici začela pogajanja za obnovo dopolnilnega sporazuma za lesni sektor. Sindikalne organizacije zahtevajo priznanje kvalifikacij na podlagi dejansko opravljenega dela, izplačila odškodnine zet obrabo obleke in povračilo potnih stroškov, izplačila primerne nagrade za zdravju škodljiva in nevarna | tini za odbor iz števerjana, prof. dela, 47. in 48. delovna ura naj se plačata kot izredni. Ponovni sestanek bo v soboto 26. januarja ob 10. uri. DOLOČILI Program turističnih in umetnostnih prireditev Maja bo praznik češenj v Steverjanu - Mednarodne prireditve s sodelovanjem Jugoslovanov Na sedežu pokrajinskega turistič nega združenja v Gorici so se sestali predstavniki turističnih ustanov in organizacij, da bi skupno določili program prireditev za leto 1963. Predsedoval je Silvio Bressan. Poleg njega so se udeležili sestanka še dr. Guido Scarel za «Pro loco» iz Gorice, Enrico Bissaldi m Alvise Duca za UGG, dr. Formen- Sinoči okrog 19. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 46-let-nega Maria Culota iz Gorice Trg S. Roco 5. Zdravniki so ugotovili pretres možganov ter veliko bunke nad levim očesom z izgubo spomina. Pridržali so ga na zdravljenju. Culot je povedal, da se je pobil ko je padel na zamrzli cesti. Foschiatti za goriške umetnike, G. Gionchetti za cinofile, V. Gallas za ornitologe ter S. Simone in B. Antiči za zbor Seghizzi. Na sestanku so se sporazumeli za naslednji program manifestacij: April: mednarodno srečanje v JU šenj in vinska razstava v Steverjanu (odbor iz Števerjana). Junij: mednarodni folklorni na- stop (Seghizzi); meddeželna kolesarska dirka (Števerjan); razstava šole za umetno obrt («Pro loco») Gorica; mednarodna razstava psov. Julij: mednarodna kotalkarska tekma (UGG) ; letno gledališče na gradu (Malo gledališče). Avgust: proslava osvoboditve Gorice ; nagradna tekma slikarjev v Steverjanu (odbor iz Števerjana). September: razstava ptičev («Pro loco» iz Gorice); državno tekmovanje v atletiki (UGG) ; tekmovanje v streljanju z loki (Števerjan). Oktober: slikarska razstava To- du med Italijo, Jugoslavijo in Av- _ , , strijo (UGG) mednarodni telovadni minčevih del («Pro oco» Gorica), nastop (UGG). Maj: filatelistična razstava («Pr j loco» iz Gorice); državno tekmovanje v umetni telovadbi; praznik če- iifiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiihmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii DOLGO SMO JIH ČAKALI, DOKLER JIH NISMO DOČAKALI Nabito polna prosvetna dvorana na nedeljskem koncertu «avsenikovcev» Godci, duet in napovedovalec so pripravili goriškim Slovencem nepozaben večer tekmovanje v umetni telovadbi (UGG). November: zborovanje bivših bo jevnikov ; razstava gorlških slaščičarjev («Pro loco» Gorica); začetek Andrejevega sejma. December: Andrejev sejem z raznimi manifestacijami («Pro loco» v sodelovanju z raznimi krajevnimi ustanovami); mednarodni pevski nastop (Seghizzi); umetnostna razstava treh Benečij v palači Atems v Gorici (APAI); božična razsvetljava do 6. januarja. Ta program bodo dopolnili s pokrajinskimi prireditvami o katerih se bodo pogovorili v četrtek 24. t. m. na sestanku v Tržiču. Celotni razpored prireditev bodo predložili upravnemu svetu PTU v odobritev. Pogled na občinstvo v Prosvetni dvorani med nedeljskim koncertom avsenikovcev Odložene nogometne tekme Pokrajinska federacija CONI je sklenila odložiti tekme, ki so bile določene v drugi kategoriji pokrajinskega prvenstva diletantov za preteklo nedeljo, zaradi zamrznjenih igrišč, na prihodnjo nedeljo 27. t.m. Tako je med drugim odpadla tudi tekma Sovodnje-Itala, ki bi se imela vršiti v Sovodnjah in gostovanje podgor-ske ekipe v Krminu. Juventina pa je imela v nedeljo svoj prost dan. Krava ga je nabodla Zjutraj okrog 6.30 so pripeljali včeraj v civilno bolnišnico v Gori ci 62-letnega Izidora Lorenzona iz Gradiške. Zdravniki so ugotovili, da ima mož zvinjeno desno ramo ter so ga pridržali za 25 dni v bolniš- \ niči. Mož je povedal, da ga je nabodla krava v hlevu, ko je pokla-dal krmo. Trčenje avtomobilov na Korzu Verdi Včeraj okrog 12.20 je prišlo na križišču med Korzom Verdi in Ul. S. Chiara in Ul. Mameli do trčenja dveh avtomobilov Fiat 600. Iz Ul. S. Chiara je prihajal Fiat 600 iz Milana, ki ga je vozil 33-letni Sergio Daris iz Milana. V istem trenutku pa je pripeljal s svojim vozilom po Korzu Verdi v smeri proti kavarni Principe 26-letni Aldo Pieratto-ni doma iz Gorice Riva Piazzut-ta 14 Ker šofer iz Milana ni dal prednosti vozilu na Korzu je prišlo med obema do trčenja pri katerem je zlasti goriški avtomobil utrpel precejšnjo škodo, ker | Prosvetna dvorana v Gorici, ki je, žal, za marsikatero prireditev prevelika, je bila v nedeljo zvečer zagotovo preozka ih prekratka, da bi lahko sprejela vse tiste, ki so želeli videti in slišati avsenikovce : umiti so se morali, ker zanje ni bilo več prostora. Tem, pa tudi vsem tistim, ki zaradi slabo grajene dvorane ni bilo dano, da bi s popolnim užitkom dojemali vse tisto, kar se je dogajalo na odru, naj obljubimo, da bo ena izmed naših prvih skrbi, kadar se nam bo ponudila prilika, ponoviti nastop avsenikovcev v Gorici. Pred leti, ko so znani godci nastopali po Tržaškem, smo Goričani z nekoliko zavisti hodili v Trst poslušat njihove nastope, obenem pa smo se jezili, češ zakaj pa na Goriško ne pridejo. V prosvetni dvorani smo prisostvovali vsem mogočim gostovanjem, tako da je nekdo upravičeno pripomnil: «Vsi so priha- jali, njega (Avsenikovega ansambla) ni b’io». Končno se nam je ta želja izpolnila. Sprejeli smo jih tako kot se spodobi ljudem, ki so nastopali na toliko odrih po Evropi in si pridobili izreden sloves. Ves čas njihovega izvajanja je vladalo v dvorani veselo razpoloženje. Dvigalo ga je poslušanje znanih pesmi, ki so že ponarodele in postale ljudska last. Tudi napovedovalec Svetozar Guč-ko je s hudomušnim povezovanjem posameznih pesmi in pripovedovanjem dovtipov doprinesel svoj delež k nadvse uspelemu ve- križa, ki je mladeniča odpeljal ceru. I v civilno bolnišnico. Tam so mu Kar se tiče instrumentalistov, | ugotovili precej globoko rano na NEKAJ VESTI IZ PEVME Napis na osnovni šoli je popolnoma zbledel mislimo, da ne pretiravamo, če povemo, da so vsak zase pravi virtuozi. Avsenikova harmonika, Rudov klarinet, Koširjeva trobenta, Ponikvarjeva kitara, Sosov kontrabas izvajajo nepozabne a-korde o slovenskih deželah, njihovih ljudeh in navadah, ki jih po njihovi zaslugi pojejo ljudje vseh let. Instrumentalisti pa se znajo pomakniti v ozadje in spremljati dva izredno talentirana pevca kot sta Prodnik in Koren. Ce upoštevamo vse to, tedaj je bil šopek nageljnov, ki ga je podarila mlada dijakinja vodju ansambla Slavku Avseniku, skorajda preskromen dokaz za tisto globoko hvaležnost, s katero so goriški Slovenci pozdravili drage goste v svoji sredi. K nam so prišli z dolge turneje, od nas so se spet odpravili v svet: upamo, da bodo odnesli s seboj skromen spomin na goriške Slovence in jim še namenil i kakšno urico programa, kadar jim bodo obveznosti to dovoljevale. levi nogi in druge manjše poškodbe, zaradi katerih so ga pridržali 15 dni na zdravljenju. Nezgoda Podgorca na delu Včeraj okrog 16. ure je prišel po pomoč v civilno bolnišnico v Gorici Mario Leban iz Podgore, Ul. Cotonificio 4. Zdravniki so mu ugoto vili rano na palcu desne roke, ki si jo Je Leban povzročil pri nezgodi na delu. Nudili so mu prvo pomoč. Ozdravel bo v 15 dneh. Živahna dejaynost goriškšh gasilcev Včeraj ponoči in dopoldne so poklicali goriške gasilce kar na pet različnih krajev za pomoč, ker so se vnele saje v dimnikih. Izjemo tvori poklic pol ure po polnoči, ki so jih poklicali v Ul, Oberdan št. 13. kjer je voda vdrla v klet, ki jo ima v najemu Ubaldo Curizio. Po enournem delu so gasilci izčrpali vso vodo, ne da bi ta povzročila kakšno posebno škodo. Ob 7.30 so jih poklicali v Gradiško, kjer so se vnele saje v dimniku v stanovanju Angela Bea-na. Tu so morali gasilci delati skoro poldrugo uro, da so bili kos ognju, ki je že zajel bližnje tramovje. Škodo cenijo na okrog 100.000 lir, ki pa je krita z zavarovalnino. Kmalu po 10. uri so morali gasilci v stanovanje Petra Makuca v Gorici, Androna della Pergola 12/A, kjer je prav tako prišlo do vnetja saj. Tu so odstranili nevarnost požara brez posebne škode. Ob 11. uri je prav tako prišlo do vnetja saj v dimniku v stanovanju Riccarda Carosino v Ulici Morelli 5 v Gorici. Tudi tu ni bilo kakšne posebne škode. Ob 11.30 pa so morali gasilci še na Rojce, Ul. Campagnuzza 60, kjer je v stanovanju Ane Visintin prevroč dimnik povzročal nevarnost požara. V polurnem delu so gasilci očistili dimnik in opravili Svoje delo. Tudi tu je bila škoda le neznatna. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA v Sredi noči je v St and reža razbijal po dvoriščnih vratih Sodnik ga je obsodil na plačilo globe zaradi pijanosti Po jiribližno enomesečnem pre-. govorniku odv. Blessiju vložil pro- Z motociklom v avto V nedeljo okrog 20. ure zvečer se je peljal 17-letni Edvard Reščič iz Gorice, Ul. del Guado 10 z motociklom po Drevoredu I XX. septembra v smeri proti Pev-mi. Ko je prišel do križišča z Ul. Coronini, mu je prišel nasproti avto, ki je nenadoma zavil proti tej ulici. Reščič na to ni bil pripravljen in je treščil s svojim vozilom v avto. Takoj so poklicali avtomobil Zelenega Električna luč ne sveti Ker ni kanalizacije, sili v vseh hišah led na cesto Oskrba z elektriko, to je v današnjih razmerah minimum, kar lahko zahteva vsak meščan. Vendar pa z njo ne razpolaga Prinčičeva družina, ki stanuje «pod šanco» kakšnih 100 metrov od zadnje hiše nad Pevmo. Napeljejo mu jo v hišo, če sam plača stroške, vendar bi po naši sodbi morala elektriko napeljati občina, potrošnik pa plačevati porabljene enote. Mestna elektrarna namreč ni pridobitno podjetje in bi morala skrbeti, da bi imela strujo vsak» hiša. Zadeva s kanalizacijo v Revmi ja postala bolj aktualna, odkar je voda zmrznila po jarkih ob cesti. Led je namreč začel siliti na cesto in ogrožati pešce in voznike. Ali res ni mogoče na kakšen način urediti kanale ob tej cesti pokrajinskega značaja? Končno naj omenimo še osnovno šolo. Javna zgradba je. toda to vedo samo občani. Zakaj ne bi na njej napisali v obeh jezikih, kaj predstavlja to poslopje. Občinska uprava bi vendarle morala imeti nekoliko več posluha za takšne stvari. moru je bila včeraj prva avdienca v letošnjem letu tudi na gori-škem okrajnem sodišču. Vendar pa je šlo le za manjše prestopke in še pri teh so bili obtoženci oproščeni ali pa je bila razprava odložena. Edina razsodba je bila izrečena proti 46-letnemu Karlu Kumarju iz Gorice, Ul. Contavalle 1, ki ga je sodnik obsodil na plačilo globe v znesku 2667 lir in na plačilo sodnih stroškov zaradi pijanosti. Bilo ,,e dne 24. avgusta lani, ko je okrog polnoči telefoniral j Herman Nanut iz Štandreža, Ul. sv. Mihaela 246 krajevnim karabinjerjem, da je opazil pred dvoriščnimi vrati svoje hiše nekega neznsr-a, ki razbija no vratih s pestmi in vpije. Karabinjerji so pri. šli takoj pv-gledat in našli lam človeka, ki je ležal na tleh ter go-, voril nerazumljive besede. Poma-I gali so mu pokonci in ker se jim | je zdelo, da je pijan, so ga peljali v bolnišnico na pregled, čez nekaj ur pa so ga pustili, da se je s kolesom odpeljal domov, potem ko so ugotovili, da gre za o-menjenega Kumarja. Ze pri prvem zaslišanju novembra lani, je Kumar zanikal, da bi bil pijan. Dejal je, da je bil obupan zaradi bolezni svoje žene, ki je potem tudi umrla. Pri Nanutovi hiši so ga luči nekega vozila tako zmešale, da je moral stopiti s kolesa in je potem na tleh zadremal. Pijan pa da ni bil, ker je spil samo tri vrčke piva. Tudi v bolnišnici da ga zdravnik ni niti pregledal. Pri včerajšnji razpravi je prav tako odločno zanikal, da bi bil takrat pijan. Sodnik ga je vkljub temu obsodil, kot smo omenili v začetku. Kumar pa je po svojem za- ti razsodbi priziv. Drž. tož. odv. Mayo; Sodnik dr. Fabiani. Nezgoda v podgorski predilnici Včeraj okrog 13 30 so poklicalt avto Zelenega križa v podgorsko predilnico, kjer se je ponesrečil pri delu 21-letni Francesco Frontalini iz Gradiške, Ul. Roma 18. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so mu zdravniki ugotovili rano na kazalcu in sredincu leve roke z Izgubo materije.Zato so ga pridržali v bolnišnici na zdravljenju. VERDI. 17.15: «I pascoli dell’odio», Erroi Flyn in O. Havilland. Ameriški film. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 16.30: «Il visone sulla pelle», C. Grant, J. Day in G. Joung. Ameriški barvni film v cinenmsco-pu. Zadnja predstava ob 22. • VITTORIA. 17.15: «La donna di notte». Italijanski bBrvni film v ci-nemascopu. Zadnja predstava ob 21.30. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 16.30: «La vergine ribelle», C. Sevilla in A. Closas. Španski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 0,6 stopinje pod ničlo ob 13.10, najnižjo 4 stopinja pod ničlo ob 7.15. Povprečne dnevne vlage jo bilo 40 odstotkov. V 18. KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA Ju ve in Inter vedno bogatejša Za Bologno le pol izkupička - Poraz Milančanov, ki upajo na razveljavitev rezultata Juve in Inter, dva favorita za naslov in najhujša tekmeca, sta začela povratni del prvenstva z zmago. Bolj prepričljiv je bil uspeh Turinčanov, medtem ko so Milančani, predvsem zaradi številnih napak Jairja, le s težavo spravili Mantovance na kolena. Tretji «ex big» — Milan — pa je doživel na beneškem igrišču poraz. Brez dvoma je ta rezultgt lažnjiv. Milan- čani so se po izključitvi Pivatel-1 ija in poškodbi Davida znašli v devetih, kar je tudi razlog za njihovo klonitev. Poškodba Davida ni sad ostre igre, ki je ni manjkalo, pač pa nešportnega vedenja občinstva. Eden od gledalcev je Milančanu vrgel majhno steklenico v glavo in ga ranil. Seveda bo disciplinski odbor imel pri tem glavno besedo in ni izključeno, da bo, kot že v preteklosti, prisodil zmago Milanu, Benečane pa strogo kaznovalo. Tudi v Neaplja, kjer so se domačini in gostje iz Rima razšli z neodločenim izidom, je bilo precej vroče in... bombardiranja. Policija je morala celo poseči in je spravila najbolj vroče za zapahe. Tudi Bologna se je morala zadovoljiti le s točko, medtem ko so Florentinci doživeli v Modeni stra- hovit poraz. Prav tako slabo «e je godilo tudi Turinčanom v Ca-tanii in Atalanti, ki je gostovala pri Sampdorii. Palermo je zabeležil, kot se je predvidevalo, ponoven poraz, toda pravici na ljubo je treba povedati, da so gostje Spala znali tega ohraniti v častnih mejah. RIM, 21. — Vodstvo nogometne zveze javlja, da se igralci Barija niso podvrgli zdravniškemu pregledu, katerega je zveza določila v zvezi z borbo proti uživanju ener-getičnih sredstev. Vodstvo Barija se je izgovorilo, da se igralci niso predstavili zdravniku, ker bi imeli težave za povratek domov. O tem bo spregovoril še disciplinski odbor nogometne zveze. V nasprotju z igralci Barija pa so se nogometaši Dazia javili na pregled. IZIDI •Catania-Torino •Inter-Mantova *Juventus-Genoa •L.V. Vicenza-Bologna •Modena-Fiorentina •Napoli-Roma •Sampd oria-A labiata •špal-Palermo •Venezia-Milan 3-0 1-0 2-0 0-0 3-0 3-3 2-0 1-0 2-1 LESTVICA Juventus 18 12 3 3 21 12 27 Inter 18 10 6 2 27 10 26 Bologna 18 11 2 5 42 25 24 L. Vicenza 18 8 6 4 19 12 22 Spal 18 9 4 5 25 22 22 Fiorentina 18 8 4 6 30 18 20 Milan 18 6 8 4 24 18 20 Atalanta 18 6 7 5 26 25 19 Catania 18 H 8 6 24 33 18 Roma 18 5 7 6 27 24 17 Modena 18 5 6 7 21 77 16 Torino 18 5 5 8 16 23 15 Napuli 18 6 3 9 24 37 15 Mantova 18 3 8 7 14 20 14 Genoa 18 4 6 8 17 24 14 Venezia 18 4 5 9 23 29 13 Sampdoria 18 5 3 10 20 29 13 Palermo 18 2 5 11 10 32 9 Prihodnje tekme (27. jan. 1963) Atalanta - Juventus ; Bologna -Venezia; Catania - Spal; Fiorentina - Sampdoria; Genoa - Modena; L.R. Vicenza - Inter; Milan - Napoli; Roma - Mantova; Torino - Palermo. EVROPSKI POKAL NARODOV ZA POKAL «ILIO COLLI» Brez Eusebia Portugalska v sredo proti Bolgariji RIM, 21. — Nocoj je prispela iz Lizbone na letališče v Fiumicino portugalska nogometna reprezentanca, ki bo v sredo nastopila na Olimpicu v odločilni tekmi za evropski pokal narodov z Bolgarijo. Po dveh tekmah je stanje izenačeno tako v točkah kot v golih, zaradi česar je bila potrebna tretja tekma. Portugalci so morali pustiti doma več igralcev svetovnega slovesa kot so Eusebio, Jose Carlos in Emani, ki so se poškodovali med nedeljskim prvenstvenim zavrt-ljajem. Čeprav trener ni hotel izdati postave, je možno, da bo Portugalska nastopila proti Bolgariji z naslednjo reprezentanco: Costa Pereira (Benfica), Festas (Porto), Cruz (Benfica), Vincente (Belenenses), Raul (Benfica), Co-luna (Benfica), Jose Augusto (Benfica), Santana (Benfica), Torres (Benfica), Rocha (Academica), Si-moes (Benfica). KAIRO, 21. — Vodstvo mednarodne nogometne zveze je sklenilo da bo k finalnemu nogometnemu turnirju tokijske olimpiade 1964. leta prepuščenih 16 reprezentanc. Medtem ko bodo druge izšle iz izločilnih tekmovanj, prideta v finale zmagovalka na zadnji olimpiadi Jugoslavija in reprezentanca gostiteljev. BLIn —— A IZIDI 'Alessandria-Catanzaro 2-1 •Brescia-Triestina 1-0 •Como-Udinese 0-0 •Cosenza-Messina 0-0 •Lazio-Bari 1-0 Lecco-*Parma 3-2 •Pro Patria-Padova 1-1 •SambenedetteseFoggia 0-0 Cagliari- ‘Simmenthal 3-1 •Verona-Lucchese 1-0 LESTVICA Messina 18 10 7 1 29 15 27 Brescia 17 8 7 2 21 12 23 Foggia 18 9 4 5 23 25 22 Padova 18 8 6 4 26 20 22 Bari 18 6 9 3 22 14 21 Nerona 18 7 7 4 19 13 21 Lazio 18 6 9 3 20 16 21 Lecco 17 6 8 3 21 18 20 Pro Patria 17 7 5 5 24 19 19 Cagliari 18 5 8 5 20 17 18 Cosenza 17 4 8 5 13 19 16 Udinese 18 4 8 6 28 28 16 S. Monxa 18 5 6 7 22 26 16 Catanzaro 18 5 6 7 17 25 16 Como 18 5 4 9 22 25 14 Alessandria 18 5 4 9 17 21 14 Triestina 18 4 6 8 23 30 14 Luccnese 18 5 2 11 21 28 12 Parma 18 4 4 10 15 30 12 Samben. 18 2 8 8 13 24 12 Prihodnje tekme (27. jan. 1963) Bari - Cosenza; Cagliari - Como ; Foggia - Messina ; Lecco -Sambenedettese ; Lucchese - Parma; Padova - Brescia; Pro Patria - Lazio; S. Monza - Alessandria; TRIESTINA - Catanzaro; Udinese - Verona. I : Catania-Torino in ter-,Manto va Juventus-Genoa Vicenza-Bclogna Modena Fiorentina Napoli-Roma Sampdoria-Atalanta Spal-Palermo Venezia-Milan Lazio-Bari Pro Patria-Padova Perugia-Arezzo Marsala-Trapani KVOTE 12 — 1.801.700 lir 11 — 57.900 » (3-0) (1-0) (2-0) (0-0) (3-0) (3-3) X (2-0) (1-0) 1 (2-1) 1 (1-0) 1 (M) X neodigrana (0-1) 2 TOKRAT SE JE VMEŠALA TUDI SMOLA Kljub premoči Triestine Brescii uspelo zmagati 1:0 (1:0) Tržačani v celoti zadovoljili z lepo igro STRELEC: v 37’ prvega polčasa Favalli. BRESCIA: Brotto; Fumagalli, Mangilli; Di Bari, Azzini, Vasini; Recagno, Favalli, Rambone, Favini, Pagani. TRIESTINA: Mezzi; Frigeri, Vitali; Dalio, Merkuza, Sadar; Poro, Trevisan, Vit, Secchi, Mantovani. SODNIK: Monti iz Ancone. GLEDALCEV: 7000. KOT JE: 7:4 za Triestino. Tokrat se lahko brez skrbi reče, da je imela Triestina smolo. Začetek tekme z Brescio je kazal, da se bosta nasprotnika zadovoljila o,gp,d)o£gnjflt1. J .in VTrr^ T ' r • ■ >TrT.rr tttt Morda bi do tega prišlo, če ne bi kazenski strel pripomogel,, da so izrabili izredno m morda edino «zlato» priložnost dneva. Bilo je v 37’ ko se je Vitali prekršil nad Azzinijem. Kazenski strel in žoga je šla do Paganija, ki jo je nameril v vrata. Mezzi se je pogn.tl za njo, a jo ni zadržal, kar je Favalli izkoristil in jo poslal v mrežo. Triestina je v nedeljo v Brescii pokazala zelo lepo in hitro igro. Tržačani se niso zaprli v obrambo, igrali so sproščeno brez «prostega strelca». Edino zvezi stg se držali nekoliko v ozadju in pomagali tako krilski kot napadalni vrsti, lyiorda je triestina zaigrala preveč «odkrito», a kljub temu domačini niso znali in niso niti mogli izrabiti položaja. Čeprav je bil stalno pod nadzorstvom je Secchi brez prestanka načenjal napade, ki samo' zaradi smole niso prinesli zaželjenih u- kili ..ili f i J X 2 2 X 2 1 KVOTE 12 — 961.725 lir 11 — 60.600 » 10 — 6.523 » 12 2 XIX spehov. Vit je spravil v zadrego svojega «angela varuha» in bi lahko prišel tudi do gola, da mu ni vratnica odbila v mrežo namenjene žoge. Lahko se reče, da se tako hitre in borbene Triestine ni nihče nadejal. Domačini so imeli v svojih vrstah preveč igralcev izven forme, bili so precej zmedeni in ker niso mogli nikoli spraviti tržaške obrambe na kolena, so si stalno izmenjavali mesta s posledicami, da so zmedo vnašali ne v tržaške pač pa v lastne vrste! In ko so začenjali kak nevaren napad, je bil Merkuza vedno na mestu in onemogočal domačinom, da bi prodrli do Mezzija. Od Brescie sta samo Azzini in Favalli načela nekaj duhovitih potez, a s temi nista prišla daleč, ker je domačemu moštvu manjkal igralec, ki bi dal akcijam ' zaključni ton.' Na kratko bi lahko rekli, da so si bile sile na igrišču precej izenačene in da se je Brescii Po sreči posrečilo priti do mreže. Od tistega trenutka dalje so Tržačani sprožili napad za napadom, da bi prišli do izenačenja, s čimer so prisilili domačine, da so množično branili rezultat. Le tu pa tam «e je v kazenskem prostoru Brescie nekoliko zadihalo in to, ko so napadalcih v plavih dresih izvedli kak protinapad. Govoriti o drugem polčasu skoraj nima smisla, ker je ta potekal v znamenju pre. moči tržaških igralcev, ki so zaman skušali zadeti v cilj. Lahko se reče, da so Tržačani imeli več priložnosti, toda iz enega ali drugega razloga jih niso znali in niti mogli izrabiti. Da bi bila Triestina v premoči, nam jasno povejo koti, ki jih je bilo 7:4 v korist gostov. • • • RIM, 21. — Danes popolane Je enajsterica Milana odpotovala v Istanbul, kjer bo v sredo odigrala v okviru turnirja za pokal evropskih prvakov povratno tekmo z moštvom Galatasaray. Z Milanom je odpotoval tudi komisar italijanske nogometne reprezentance Fatt- Gaetano Coppi presenetljivo prvi v smuku CORTINA D’AMPEZZO, 21 — Z izredno vožnjo, brez dvoma najboljša v njihovi karieri, si je 24-letni Gaetano Coppi zagotovil prvo mesto v smuku mednarodnega tekmovanja za pokal «Ilio Colli». Zanimivo je, da je Coppi po dveh letih premoči tujih smučarjev ponovno prinesel trofejo Italiji. Ta mladi član italijanske reprezentance se je v nedeljo brez strahu pognal po olimpijski progi Tofane, ki je bila dolga 3523 m in je imela 985 m višinske razlike ter zmagal s precejšnjo prednostjo. Za Coppijem je drugo mesto pripadlo Francozu Stamosu, medtem ko se je Italijanu Ivu Mahl-chnechtu posrečilo uvrstiti se na tretje mesto. Izidi: L GAETANO COPPI (It.) 2’28”9 2. Pierre Stamos (Fr.) 3. Ivo Mahlchnecht (It.) 4. Ives Bienvenue (Fr.) 5. Philippe Mollard (Fr.) 6. Italo Pedroncelli (It.) 7. Gildo Sciorpaes (It.) 8. Sigi Ferwein (Av.) 9. Michel Balmont (Fr.) 10. Alols Schuster (Av.) itd. 2’39”1 2'39”1 2’40”1 2’40’’l 2’41”1 2’41”1 2’41"1 2’42”3 2’42”5 V NORDIJSKI KOMBINACIJI Enzo Perin osvojil naslov ital. prvaka RAVASCLETTO, 1. — Enzo Perin iz Preda,zza je v nedeljo zmagal v tekmovanju za dodelitev trofeje letoviščarske ustanove iz Lignana in je osvojih naslov italijanskega prvaka v nordijski kombinaciji. Medtem ko je v skokih zasluženo zmagal Luigi Pennacchio, je Perin zasedel v teku na 15 km prvo mesto, ki mu je zadostovalo, da si je kljub slabši uvrstitvi v skokih, osvojih naslov državnega prvaka. Lestvica nordijske kombinacije je naslednja: 1. PERIN ENZO (Fiamme gialle - Predazzo) 445,1 točke 2. Ferrari Lino (Fiamme gialle-Predazzo) 423,5 3. Steffe' Renato (Fiamme oro-Moena) 416,8 4. Pinzani Remigio (Višarje) 381; itd.. JUNIORSKO PRVENSTVO V ODBOJKI SZ Bor in Vis zmagovita v prvem kolu 2e v prvem kolu juniorskega prvenstva v odbojki je Borova storka pokazala, da lahko upravičeno stremi k zasedbi prvega mest* V nedeljskih tekmah je Bor brez posebnih težav najprej odprav" ekipo tržaških gasilcev, v zadnji tekmi dneva pa tudi goriško OlinjP jo. Medtem ko je šlo z gasilci lažje, so nudili Goričani igralcem ra precejšen odpor. Kljub temu pa so se morali pod ostrimi udar0 Veljakov in drugih predati. , Od sodelujočih ekip je tudi Vis zapustil lep vtis. Ekipa VillagP, Sereno je v prvi tekmi z Olimpijo pustila tekmece celo na nič, tem ko Goričani v drugem setu niso mogli iti preko 8. Tudi Gasil"' je Vis odpravil s precejšnjo lahkoto, pa čeprav ne tako z ugodni^ rezultatom kot so ga dosegli z istim nasprotnikom igralci športne? združenja Bor. Izidi prvega kola so naslednji: Bor — Gasilci 2:0 (15:2, 15:8) Vis — Olimpija 2:0 (15:0, 15:8) Bor — Olimpija 2:0 (15:13, 15:1) Vis — Gasilci 2:0 (15:3, 15:10) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlinillllllllllll KOŠARKA 28 igralcev za italijansko reprezentanco bri, ki se bo v Istanbulu dogovoril za povratni dvoboj Turčijarltalija. RIM, 21. — Zaradi mednarodnih tekem s Francijo 12.2. v Milanu in z Jugoslavijo 14.2. v Bologni je italijanska košarkarska zveza odločila, da ji morajo biti na razpolago naslednji igralci: Franco Bertini, Sauro Bufalini, Paolo Conti, G. Battista Cescutti, Guido Gatti, Giovanni Gavagnin, Remo Maggetti (Ignis Varese); Massimo Masini, Domenico Onga-ro, Franco Sardagna, Alessandro Riminucci, Gabriele Vianello, Paolo Vittori, Cesare Volpato, Gianfranco Pieri (Simmenthal); Antonio Ca-lebotta, Augusto Giorno, Gianfranco Lombardi, Giusto Pellanera, Sante Rossi (Knorr); Vittorio Dal Pozzo (Stella Azzurra); Ottorino Fla-borea (Libertas Biella) ; Marco Marchionetti (Algor Pesaro); Giuseppe Orzali (Libertas Livorno) ; Claudio Velluti (Olimpia Cagliari) ; Giuseppe Stefanelli (Petrarca Padova) ; Antonino Frigerio, Giancarlo Sarti (Fontè Levissima) MEDNARODNO SMUČARSKO TEKMOVANJE V KITZBUHELU L. Leitner v slalomu E. Zimmermann v kombinaciji Italijan Senoner na 4. mestu kombinacije Hahnenkamma KITZBUEHEL, 21.. — Medtem ko je Avstrijec Egon Zimmermann v soboto zmagal v smuku 24. mednarodnega tekmovanja Hahnen-kamm, je v slalomu zasedel prvo mesto zahodni Nemec Ludwig Leitner; Zimmermann se je moral v nedeljo zadovoljiti s 16. mestom. Kljub neuspehu v slalomu je Zimmermann vseeno zasedel najboljše mesto v lestvici alpske kombinacije. Nedeljski progi za slalom sta začrtala bivša «asa» Georges Schnei-der in Pepi Salvenmooser. V prvi vožnji se je Italijanu Senonerju posrečilo, da je z drzno vožnjo skoraj za sekundo prehitel Schranza, raj OCiyLUlLAVJ uun«, toda jasneje je Pepi Stiegler edini premagal mejo 70 sekund in se tako postavil nà čelo 70 tekmovalcev. Kasneje ga ni nihče več ogrožal, kljub temu, aa so nekateri mladi tekmovalci dosegli izredne čase. Najboljši med njimi Francoz Jean Claude Killy je zabeležil celo četrti najboljši čas dneva. Za Stieg-lerjem sta se v tem prvem poskusu uvrstila Nennig in Italijan Senoner, medtem ko sta se morala kasnejši zmagovalec Leitner in Švicar Mathis zadovoljiti z mestoma za četrtoplasiranim Killyjem. V drugem spustu je Ludwig Leit ner ponovil podvig iz Wengena in je zabeležil najboljši čas, s kate- rim si je priboril zmago v kombinaciji. Za njim so se v tej drugi vožnji uvrstili Bonlieu, Perillat, La-croix, Bartels in Mathis. Zal Francoz Killy ni prenesel napetosti in ker je preveč tvegal, je nizal napako za napako in končno s padcem pokopal upe Francozov tako v slalomu kot v lestvici kombinacije. Zanimivo je, da je sodniški zbor na nedeljskem tekmovanju v slalomu diskvalificiral kar 26 tekmoval- cev, med katerimi je bil najvidnejša žrtev Karl Schranz. Vsi trije jugoslovanski predstavniki Lakota. Čop in Detiček so bili v nedeljo ali diskvalificirani ali so morali zaradi padcev odstopiti. Bolje so se obnesli v smuku, kjer je Lakota solidno prevozil progo in dosegel 43. mesto. Detiček ;e imel smolo in je že na prvi tretjini proge padel in odstopil, čopu pa se je posrečilo prevoziti celotno progo in se tako uvrstiti na 55 mesto. Usodni udarec Triestini: Favalli (na levi) je žogo, ki je Mezzi ni zadržal, spravil v mrežo KONČNA RAZVRSTITEV V SLA LOMU: 1. LEITNER (ZN) 132,14 2. Perillat (F) 133,55 3. Mathis (S) 133,73 4. Bonlieu (F) 133,83 5. Senoner (1) 134,33 6. Falch (A) 134,62 7. Burger (A) 134,82 8. Laeroix (F) 134,87 9. Nennig (A) 134,97 10. Bartels (ZN), 135,35, 11. H. Leit-ner (A) 135,68, 12. K. Schranz (A) 135,80, 13. Riedel (VN) 137,13, 14. Scherzer (VN) 137,43, 15. Gartner (I) 137,68, 16. Zimmermann (A) 138,96, 17. Stiegler (A) 139,35, 18. Gacon (F) 139,37, 19. R. Grunenfel der (Š) 139,81, 20. Milianti (I) 139,86. Kot vidimo je med 20 najboljšimi v slalomu 7 Avstrijcev, 4 Francozi, 3 Italijani ter po 2 zahodna in vzhodna Nemca ter. Švicarja, medtem ko so iste številke za smute naslednje: Avstrija 7, Francija 5. Z Nemčija 4, Italija 3 in V. Nemčija 1 LESTVICA KOMBINACIJE 1. EGON ZIMMERMANN (Avstrija) 26,23 2. Wolfgang Bartels (Nem.) 29,21 3. Leo Laeroix (Fr.) 30,08 4. Guy Perillat (Fr.) 32,68 6. Francois Bonlieu (Fr.) 34,64 7. Ludwig Leitner (Nem.) 35,20 8. Martin Burger (Av.) 52,92 9. Gerhard Nenning (Av.) 55,82 10. Hias Leitner (Av.) 58,35 itd. « 3 — TRE » Žc vrsta prijav za tekme v alpskih disciplinah «jbVu? TRIDENT, 21. — Že cela v»»*\ držav je prijavila svoje najuv-j, smučarje za letošnjo izvedbo ***!], narodnega tekmovanja v alPsj,, disciplinah «3—Tre». Med vami, ki bodo imele svoje Pr®Bi stavnike v Madonna di CampiS ".j kjer bodo od 1. do 3. februan te zanimive tekme, so poleg " lije tudi Jugoslavija, FranCjL Nemčija, Švedska, Bolgarija, -V nada, Velika Britanija, AvstraW 1 Nova Zelandija, Španija in Hon’|J nija. Tudi Švica je že naja0',, ekipo, medtem ko pričakuj6" vpis Avstrije, ki bo prav gotjf prisotna s svojimi asi. To še poe" no, ker je ta prireditev na se$( mu mednarodnih A FIS tekem. f se pravi, da je na najvišji svet0 ni ravni. jjl Bfez dvoma je «3—Tre» zelo P vlačna prireditev predvsem, f vsebuje vse tri alpske discipl'0' to je smuk, slalom in veleslal0. Prav zaradi tega smemo pričaj vati, da se bo v Madonna di C>f, piglio zbrala v prvih februars1 dneh vsa moška svetovna elita- Ki* SAH V BEVERWIJKU Slovence Parma v vodstvu po XI. kolu BEVERWIJK, 21. — Izidi XI- la mednarodnega šahovskega nirja so naslednji: Stahlberg—Matanovič remi Trifunovič—Tan remi Pirc—O’Kelly remi Langeheg—Bronstein 0:1 Ivkov—Donner remi Milič—Robatsch 1:0 Averbach—Van den Berg pre^ Gereben—Pilnik 0:1 Parma—Van Schelting remi ^ Prekinjena partija iz X. kola “ batsch-Parma 0:1. «: Stanje je po XI. kolu nasledri Parma 8 in pol, Ivkov 7 in pol, “ j tanovič in Bronstein 7, Donnei ^ (1), Pilnik in Tan 6, Stahlberg Averbach 5 in pol (1), Robatse" in pol, Van den Berg 5 (2). I PROF. TONE PENKO J «itedverioift a. Ko se je dobro stemnilo, je prišel medvedov stric, pa je izpraznil in oblizal in polizal vse kotle, da so se bleščali, kot bi jih drugi dan nameravali kam poslati na razstavo. «Bo-gami, kadar tako pri kaki gospodinji, v tej ali oni hiši vidim vse polno posode, ki ni pomita, si mislim, da ne bi bilo napak, če bi tudi k njej hodil na obisk pod noč medved», tako je rekel Matija. Zašel sem pač v medvedjo deželo. Kaj sem vedel, da bodo te moje počitnice, pravzaprav počitnice medvedovih dogodivščin. Lepo sem se zahvalil drvarjem za njih gostoljubnost, stisnili smo si roke in si želeli in obljubljali, da se bomo še srečali, pa smo se razšli vsak sebi. Dan je bil, kot bi si ga naročil. Hodil sem in hodil, tu pa tam sem koga srečal. Taka je navada, da se v gozdu z vsakim pozdraviš, ustaviš in malo pokramljaš. Za sinočnjo medvedovo norčijo so že vedeli vsi. Radio ni poročal, bobnov kot v Afriki nisem slišal, kdo je raznesel novico, kdo bi ga vedel. Seveda čim bolj sem se oddaljeval od drvarske koče, tem večje je bilo medvedovo junaštvo. Nekdo mi je celo pravil, da si je medved v drvarski bajti skuhal žgance, si jih zabelil, nato se napil žganja, zbranim voznikom pomahal s šapami v pozdrav in nazadnje jim pokazal še jezik, ker so nanj kričali. Tak je ta svet, resnica je preskromna, treba je še nekaj dodati, da se lepše sliši. Bilo je menda poldne. Ura se mi je ustavila. Pred košato bukvijo je kosil mož v zeleni obleki, s puško na rami. Bil je gozdar. Spomnil sem se, da sem pravzaprav lačen. Prisedel sem. Gozdar je v gozdu doma. Niti list se ne premakne, da ne bi zapazil. Govoriš z njim in že postane pozoren, ko se tebi niti ne sanja, da bi se kaj dogodilo. Bolje se on spozna o gozdu, kot ti v tvoji domači hiši. Seveda sva se tudi z gozdarjem menila o medvedu. «Na oni strani hriba», mi je pravil, «je tudi prihajal medved na obisk. Medved je sladkosnedo. Rad ima sladke stvari, pa kot se ne brani zdroba in koruznih žgancev, tako mu tudi tekne žito ko zori. Mehko je še in sočno, mlečno. Prav kot bi jedel sladek močnik ali pa žgance z mlekom. Medved se drži hribov. Tam malo žita zori. Oves v glavnem. Zori konec septembra, žanjejo pa v začetku oktobra. Sneg ga dostikrat pokrije ko je še na njivi v kopah. Tam na onem kraju visoko v hribu je bogat kmet. Gozda ima dosti, drugače pa krompir, fižol, zelje. Od žita samo ječmen in oves. Bilo je lansko leto. Že kar hladne so bile noči. Oves je zorel. Lepo je ka» zal. Bil je poln, še mlečen in sladek. Kar dobro se je zdelo kmetu, ko ga je gledal, ko je bil vsak dan bolj rumen. Pa je začel prihajati medved na obisk. Da bi se malo popasel, naj bi še bilo, pa je grdoba več potlačil, polomil in uničil, kot pa je pojedel. Tam v hribih je navada taka, so še po starem, da ne hodijo v dolino h krojaču ali k čevljarju. Povabijo te umetne može na dom, pa šivajo in delajo teden, dva, tri, da oblečejo in obujejo družino za vse leto. Krojača so imeli v hiši. Krojači so modri ljudje. Sede ves ljubi dan pri svojem delu in razmišljajo. Kmet se je praskal in tožil o nesnagi medvedovi, ki mu dela škodo. Pa jo je že imel mojster krojač. Šla bosta zvečer s kmetom k njivi, pa ga bosta u-pihnila nesnago nenasitno. Njiva je bila v rebri. Visela je. Na zgornjem koncu nji- ve je rastla divja češnja drobnica, na spodnjem koncu jablana lesnika. Tako sta uredila moža. Nabila sta vsak svojo puško. Kmet je splezal na češnjo, krojač na spodnjem koncu njive na lesniko. Zdela sta in čakala z nabitima puškama. Ni spak, da ga ne bosta. Nista dolgo čakala. Je že bil tu. Prišel je od zgoraj. Bil je medved, medved in pol. Že njegove sence te je bilo strah, kaj šele njega samega. Usedel se je obrnjen navzdol, zadovoljno zagodrnjal in kot bi se peljal na sankah se je peljal po zadnji plati navzdol po njivi, s prednjima šapama pa grabi latje in ga obgrizuje desno in levo. Kar trgalo se je srce kmetu, ki jc gledal škodo. Ti spak ti, koliko naredi škode za par ov-sov. Prav pod češnjo se pripelje. Kmet upali po njem Zadel je. Poskoči medved in udari proti hruški. Krojač misli — «Sedaj pa gre mrcina name». Krojač ustreli. Kaj je vedel medved, da je krojač s hruške streljal nanj, on je najbrž mislil, da je hruška ustrelila, pa jo objame in jo na vse mile načine začne stresati. Krojač je začel neusmiljeno kričati. Kmet spleza z drevesa, teče domov, zaklene vrata in jih še zapahne. Nekaj časa je bilo čuti krojača, nato vse manj in manj in nazadnje je utihnil. «Bog se usmili njegove uboge duše,» so stokali kmet in družina, «dober je bil in poceni in škoda da ni še vsega pošil in novega se-šil!» Zjutraj gredo počasi k hruški. Medved objema krčevito hruško, o krojaču ne duha ne sluha. Vse je spak požrl, še klobuk in puško. Kmet vrže kamen v medveda. Medved se ne zgane. Vrž^ drug kamen. Medved se ne zgane. «-Sit je zlodi, res je bil krojač suh, toda za eno večerjo ga je bilo le preveč.» Nazadnje se le približajo medvedu. Bil je mrtev. Kmet ga je dobro zadel in ko je objemal hruško je izkrvavel. Šele napol živega in zmrz-lega so spravili krojača raz drevo! če bom šel po tej poti naprej preko hriba, mi je dejal gozdar, pa me bo pot peljala mimo tiste kmetije in tiste njive s češnjo in jablano lesniko. II. zika tista čudovita atoins*' jedrska sila. Ni bilo, da bi J človek ustavil. .. «Ah, medved, prav tu ne* blizu mora biti. Gooe m tflc line nabiram. Gobe so t0* čudno obgrizene in razme1 Je že bilo tako, zašel sem nevede in nehote v domovino medveda. Hodil sem po raz-sežnem pogorju, ki je gosto porastlo z raznimi gostimi gozdovi; celo pogorje je pravzaprav en sam gozd. Včasih sem hodil ure in ure sam samcat, se je pa tudi zgodilo, da sem ali zašel na samotne kmetije ali pa srečaval ljudi. Kar oddih je tako po urah samevanja srečati živo dušo. Pozdraviš, ustaviš se, že si z neznancem sredi pogovora. Najprej o dnevu, o vremenu, o delu. Napeljal sem pogovor o medvedu. O tem tiču pa je vedel vsak dosti povedati. Pot mi je pripeljala žensko. Saj ne vem, ali je bila mlada, ali je bila stara, grda ali lepa, vem samo, da je bila strašno zgovorna. Bogami, da sem včasih pomislil, če ji ne žene neumorno, neutrudno je- ne, nihče drug m tako gr“, gospodaril z njimi Kot We° ved, ki ne ve, kako se iet(,S dobro prodajo. Ne bi rek'* da bi tiste malovredne z#1! zel in pocaptal, toda ti'1*’ žlahtnim jurčkom ni oriza1^ sel. Tudi po malinah je vS tako čudno stlačeno in cud0 potrgano, pravim, da krš^‘ človek tega ni napravil. " dobro, da se spomnim nm ' Veste tudi maline se zelo d? bro prodajo. Oh, v dolini J1,, zelo iščejo. Pravijo, da in11 tudi zunaj v svetu dobro no. Trgovci v dolini niti u« čakajo, da bi jih mi dol P' nesli, škoda časa. Kar z *<■ tomobili pridejo v gozd. nimo se za kraj in čas v g1 ot' du ob veliki poti. Tja zU°’c mo košare in jerbase. Trgo^ stehta, pretrese v svoje r sode, pa naprej do drugih P biralcev. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-638 - Poštni predal 65« — POUHU7NICA GOKICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33 82 - UPRAV A: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20- Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur — Vnaprej: *‘,1 )D» rui/normvr. v.v...vn. '-'“'-a A c * * --- ~ ’ ’ ~ -- --- ->•. u i udO iinuvi.mixn, incorila »I* vnapiCJ» jj| 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, Četrtletno 4B0 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trs* 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubi.1*, Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene (iKlasuv: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100, finarično-upravm 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglasi .Ju lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pr) upraV1' Odgovorni urednik: STANISLAV HENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega Jiska, Trst j